\id MAT  
\h San Mateo 
\toc1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Mateo 
\toc2 San Mateo 
\mt1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Mateo  
\c 1  
\s1 Nguee nnꞌan tsjan na tui Jesucristo  
\r (Lc 3:23-38)  
\p
\v 1 Ndö lista nguee nnꞌan tsjan na tui Jesucristo. Condui jon tsjan David na jndyocahanꞌ ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ Abraham.   
\p
\v 2 Abraham jnda jon Isaac, Isaac jnda jon Jacob, ndoꞌ Jacob jnda jon Judá yo ntyje tsanꞌñeen.  
\v 3 Juu Judá scuuꞌ jon jndyu Tamar. Ndahin jndyu Fares yo Zara. Ndoꞌ juu Fares jnda jon Esrom, ndoꞌ Esrom jnda jon Aram.  
\v 4 Ndoꞌ Aram jnda jon Aminadab, ndoꞌ Aminadab jnda jon Naasón, ndoꞌ Naasón jnda jon Salmón.  
\v 5 Ndoꞌ Salmón scuuꞌ jon jndyu Rahab. Ndahin jndyu Booz, ndoꞌ Booz scuuꞌ jon jndyu Rut. Ndahin Obed, ndoꞌ Obed jnda jon Isaí.  
\v 6 Ndoꞌ Isaí jnda jon David, tsan na taquintyja tocoꞌxen. Ndoꞌ David tyꞌoon jon scuuꞌ tsoUrías, ndahin Salomón.   
\p
\v 7 Ndoꞌ Salomón jnda jon Roboam, ndoꞌ Roboam jnda jon Abías, ndoꞌ Abías jnda jon Asa.  
\v 8 Ndoꞌ Asa jnda jon Josafat, ndoꞌ Josafat jnda jon Joram, ndoꞌ Joram jnda jon Uzías.  
\v 9 Ndoꞌ Uzías jnda jon Jotam, ndoꞌ Jotam jnda jon Acaz, ndoꞌ Acaz jnda jon Ezequías.  
\v 10 Ndoꞌ Ezequías jnda jon Manasés, ndoꞌ Manasés jnda jon Amón, ndoꞌ Amón jnda jon Josías.  
\v 11 Ndoꞌ Josías jnda jon Jeconías yo ntyje tsanꞌñeen. Tomꞌan joohin xjen na nque nnꞌan tsjoon Babilonia tyechohan nnꞌan Israel ndyuaahan chaꞌvijon preso ngꞌe tsu nnꞌan Israel ya tontꞌa nnꞌan Babilonia tyiaꞌ yohin.   
\p
\v 12 Jndë na tyecho nnꞌan Babilonia nnꞌan Israel ndyuaahin, Jeconías jnda jon Salatiel, ndoꞌ Salatiel jnda jon Zorobabel.  
\v 13 Zorobabel jnda jon Abiud, ndoꞌ Abiud jnda jon Eliaquim, ndoꞌ Eliaquim jnda jon Azor.  
\v 14 Ndoꞌ Azor jnda jon Sadoc, ndoꞌ Sadoc jnda jon Aquim, ndoꞌ Aquim jnda jon Eliud.  
\v 15 Ndoꞌ Eliud jnda jon Eleazar, ndoꞌ Eleazar jnda jon Matán, ndoꞌ Matán jnda jon Jacob.  
\v 16 Juu Jacobꞌñeen jnda jon José, tsan na toco yo María. Ndoꞌ juu Maríaꞌñeen singui jon Jesús na nquii jon conduihin Mesías.   
\p
\v 17 Yajoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsjan nnꞌan na tui Jesucristo, quindë nqui nchoꞌnenque jnda tsjan nnꞌan na jndyocahanꞌ na jnanhanꞌ Abraham na tueeꞌhanꞌ ata xjen David. Ndoꞌ cüiichen nqui nchoꞌnenque jnda tsjan nnꞌan na jndyocahanꞌ na jnanhanꞌ David na tueeꞌ tiempo ya na tyecho nnꞌan Babilonia nnꞌan Israel ndyuaahin chaꞌvijon preso. Ndoꞌ cüiichen nqui nchoꞌnenque jnda tsjan nnꞌan na jndyocahanꞌ na jnanhanꞌ na tyecho nnꞌan Babilonia nnꞌan Israel ndyuaahin na tueeꞌhanꞌ na tui nquii jon na conduihin Mesías.   
\s1 Ndö vaa na tui Jesucristo  
\r (Lc 2:1-7)  
\p
\v 18 Ndö vaa ntyja na tui Jesucristo. Ndyee jon María, tomin jñꞌoon na ngoco jon yo José. Majoꞌ vitjachen na ntoncohin, taaꞌ tsꞌon María na ñjon jnda juu ntyja ꞌnaanꞌ najndei nquii Espíritu Santo.  
\v 19 Majoꞌ José jeꞌ, tsan na ndisaaꞌ María, tonduihin tsꞌan na itsiquindë jon juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ. Tyíꞌquintꞌue tsꞌon jon na ngüejnaanꞌ tsanꞌñeen. Ngꞌe na nndaꞌ, sitiu jon na veꞌ ninmaꞌchen ndyuiiꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 20 Ndoꞌ viochen xjen na toquindyiiꞌ tsꞌon jon jñꞌoonꞌñeen, tityincyooꞌ cüii ángel nnon jon xjen na tsooꞌ jon ndaa. Ndoꞌ tso ángelꞌñeen nnon jon: “ꞌUꞌ José na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, tyiꞌntyꞌueꞌ na ngyonꞌ cüenta juu María na ndiscuꞌhin ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, joꞌ na ñjon jnda jon.  
\v 21 Nndui jnda jon yusꞌa. Ndoꞌ ꞌuꞌ ntsiquijndyuꞌhin Jesús ngꞌe nque nnꞌan cüentaaꞌ jon, ntsinꞌman jon ñuaanhan yo jnan na nanꞌxuanhin.”  
\p Ndöꞌ jñꞌoon siquindyii ángelꞌñeen José.   
\p
\v 22 Tui na nndaꞌ chaꞌ quitsiquindëhanꞌ jñꞌoon na siquindyi Tyoꞌtsꞌon yo ꞌndyo Isaías na toninncyaa juu jñꞌoonꞌ jon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 23 Itso tsanꞌñeen:  
\q1 Quitquenhoꞌ cüenta, ngaquiñjon jnda juu yuscundyua na ntsingui juu cüii yusꞌa,  
\q1 ndoꞌ nnanꞌquijndyu nnꞌan jon Emanuel.  
\m Juu jñꞌoon Emanuel itsiquindyihanꞌ: “Nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon yo jaa.”   
\p
\v 24 Ndoꞌ juu José, xjen na ticjeeꞌ jon na tsooꞌ jon ndaa, siquindë jon jñꞌoon na tso ángelꞌñeen nnon jon. Ndoꞌ tyꞌoon jon cüenta María na ndiscuuꞌ jonhin.  
\v 25 Majoꞌ tyíꞌquitjonꞌhan yo ntyjehin na ninñoonꞌ ata vi na jndë singui tsanꞌñeen yujntꞌaꞌñeen. Ndoꞌ siquijndyu Joséhin Jesús.   
\c 2  
\s1 Nnꞌan na jndaꞌ nquen tyꞌehin Belén  
\p
\v 1 Tui Jesús tsjoon Belén ndyuaa Judea. Xjenꞌñeen juu Herodes coꞌxen jon ndyuaaꞌñeen. Juu xjenꞌñeen nnꞌan na jndaꞌ nquen, squenonhin Jerusalén na jnanhin ndyuaa tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ.  
\v 2 Totaꞌxeeꞌhin ndëë nnꞌan:  
\p —¿Yuu jon mꞌaan nquii yujntꞌa na tui na conduihin na coꞌxen jon ꞌoꞌ nnꞌan judíos? Ngꞌe xjen na ninvaa mꞌán ndyuaa nján yuu jon na jnán tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ, xjenꞌñeen jntyꞌiá na tityincyooꞌ quixjuu na itsiꞌmanhanꞌ na jndë tuihin. Joꞌ na tincyö́ na nnanꞌtꞌmánꞌ jon.   
\p
\v 3 Ndoꞌ nquii Herodes, vi na jndë jndyii jon juu jñꞌoonvaꞌ, tiꞌndaaꞌ tycya ntyjii jon ndoꞌ mantyi tsoñꞌen nnꞌan tsjoon Jerusalén.  
\v 4 Ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian na cancüi tsoñꞌen ntyee na conintque ntyja ꞌnaan nnꞌan judíos yo nnꞌan na conanꞌman ntji na coꞌxenhanꞌ na tquen Moisés. Joꞌ taxeeꞌ Herodesꞌñeen ndëë nanꞌñeen yuu jon itsiquindyi jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na ndui nquii jon na conduihin Mesías.  
\v 5 Ndoꞌ tꞌa nanꞌñeen, jnduehin nnon jon:  
\p —Ntji na tquen Tyoꞌtsꞌon itsiquindyihanꞌ na juu Mesías nduihin tsjoon Belén ndyuaa Judea. Ee jñꞌoon na tji Miqueas na toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen, ndö vaa na itsiquindyihanꞌ:   
\q1
\v 6 ꞌOꞌ nnꞌan tsjoon Belén ndyuaa Judá,  
\q1 ꞌoꞌ tꞌmanntyi conduihoꞌ quiiꞌ ntꞌan njoon ninvaa ndyuaa Judá,  
\q1 ngꞌe quityquiiꞌ ntꞌan ꞌoꞌ nduiꞌ cüii tsꞌan na nnintquehin tondëë nnꞌan.  
\q1 Juu jon ngüantyjeeꞌ jon nnꞌan njan nnꞌan Israel.  
\m Ndöꞌ vaa jñꞌoon tso juu tsanꞌñeen na toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 7 Ndoꞌ juu Herodes, veꞌ ntyꞌiu, tqueenꞌ jon joo nanꞌñeen na jndaꞌ nquen na jnanhin tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ. Taxeeꞌ jon ndëëhin nin nquii xjen na tityincyooꞌ juu quixjuuꞌñeen.  
\v 8 Ndë joꞌ jñon jon joohin na cꞌohin Belén. Tso jon ndëëhin:  
\p —Cꞌohoꞌ Belén, ndoꞌ vi na jndë squehoꞌ joꞌ, quijntꞌue jndaꞌ ꞌoꞌ yuu vijon mꞌaan juu luꞌñeen. Ndoꞌ vi na jndë jndiohoꞌhin, ncyo ntcüeꞌhoꞌ na quinanꞌquindyiihoꞌ ja, chaꞌ mantyi nndëë ncjö na ntsitꞌmaanꞌhin.   
\p
\v 9 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, vi na jndë jndyehan jñꞌoon na tso juu tsanꞌñeen na icoꞌxen, jnduiꞌhin, tyꞌehin. Ndoꞌ mantyi juu quixjuu na jntyꞌiahin xjen na ninvaa mꞌanhin ndyuaahin tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ, tejndyeehanꞌ tondëëhin, taquintyjahanꞌ nquii naijon mꞌaan lu chjoꞌñeen.  
\v 10 Ndoꞌ ya na jntyꞌia nndaꞌhan juu quixjuuꞌñeen, tyincyaahanꞌ na nein jndyihan.  
\v 11 Jndë na squehin na mꞌaan José yo María, tyequeꞌhin. Jntyꞌiahin juu luꞌñeen yo ndyee juu María. Satoquityehin nnon luꞌñeen, jnanꞌtꞌmaanꞌhin jon. Ndoꞌ jnanꞌquinaanhin quichu ꞌnaanhin, jntꞌahin nayahin, sꞌon ijan yo su yo ꞌnan quichi jndyi na jndyuhanꞌ mirra.  
\v 12 Jndë joꞌ tyꞌe ntcüeꞌhin ndyuaa na jnanhin. Majoꞌ mañoon nato tyꞌehin ngꞌe quityquiiꞌ tsantsjon, siquindyii Tyoꞌtsꞌonhan na tavincꞌo ntcüeꞌhin na mꞌaan Herodes.   
\s1 José yo scuuꞌ jon, jntꞌahin vi ntyja, tyꞌehin Egipto  
\p
\v 13 Xjen na jndë jnduiꞌ nanꞌñeen, cüii ángel cüentaaꞌ ta Tyoꞌtsꞌon tityincyooꞌhin nnon José xjen na tsooꞌ jon ndaa. Tso ángelꞌñeen nnon jon:  
\p —Quinaquintyjaꞌ, cayonꞌ luchjöhöꞌ yo ndyee jon, quinanꞌcjehoꞌ, cꞌohoꞌ ndyuaa Egipto. Joꞌ quintjohoꞌ ata xjen na ntsiquindyi ꞌuꞌ. Quitsaꞌ na nndaꞌ ngꞌe ntꞌuevichen tsꞌon Herodes luchjova chaꞌ na ntscueeꞌ jonhin.   
\p
\v 14 Ndoꞌ jnanquintyja José na itso jon. Majuuntyi tsjonꞌñeen tëyꞌoon jon luchjoꞌñeen yo ndyee jon, jnduiꞌhin, tyꞌehin Egipto.  
\v 15 Joꞌ tomꞌanhin ata xjen na tueꞌ juu Herodes. Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, siquindëhanꞌ juu jñꞌoon na siꞌman Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen nnon Oseas, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ jon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Ndö vaa na itsohanꞌ: “Tquënꞌ yusꞌa jnda na quinduiꞌ ntcüeꞌ jon ndyuaa Egipto.”   
\s1 Tꞌua Herodes tsꞌian na cüje yotsca  
\p
\v 16 Majoꞌ juu Herodesꞌñeen, vi na jndë tquen jon cüenta na joo nanꞌñeen na jnan tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ, veꞌ jnanꞌviꞌnnꞌanhan jon na jnduehan na ntsque ntcüeꞌhan na mꞌaan jon, sevꞌii jndyi jon. Joꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon na quinanꞌcüjehin tsoñꞌen yotsca yonon na mꞌan tsjoon Belén, yo na jndë ve chu na tocje ndoꞌ mantyi yo yotsca na cüajon ndyu na mꞌan njoon quijndë na mꞌan xiꞌjndio juu tsjoonꞌñeen. Ngꞌe nndaꞌ vaa na tjiꞌ jon cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu xuee na jndue nanꞌñeen na tityincyooꞌ juu quixjuuꞌñeen na jntyꞌiahin.  
\v 17 Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, siquindëhanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tyincyaa nquii Jeremías na tonduihin tsꞌan na toninncyaa jñꞌoon nchu vaa ꞌnan na nguaa. Sinin jon jñꞌoon ntyja ꞌnaan nanntcu judías tsjoon Belén na ntsichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhin na nnanꞌcüje nnꞌan ndahin. Tyíꞌquitsinin nquiiꞌ jon jñꞌoonꞌñeen.   
\p
\v 18 Tso jon:  
\q1 Quityquiiꞌ tsjoon Ramá ticꞌuaa na cotyuee ndyee yotsca.  
\q1 Jndei conanꞌxuaahin, cotyueehin ntyja ꞌnaan ndahin min tyiꞌninncyahin na ntsinjoonꞌ tsꞌanhin ngꞌe jndë jnanꞌcüje nnꞌan ndahin.  
\m Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tji Jeremías.   
\s1 Tayꞌoon ntcüeꞌ José Jesús yo María Nazaret  
\p
\v 19 Ndoꞌ vi na jndë tueꞌ juu Herodesꞌñeen, juu ángel cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, tityincyooꞌ nndaꞌhin nnon José xjen na tsooꞌ jon ndaa. Xjenꞌñeen ninvaa mꞌaan jon ndyuaa Egipto.  
\v 20 Tso ángelꞌñeen nnon jon: “Quinaquintyjaꞌ, cayonꞌ ntcüeꞌ yuchjova yo ndyee jon ndoꞌ cꞌo ntcüeꞌ ꞌoꞌ ndyuaa Israel, ngꞌe nnꞌan na tojntꞌuehin yuchjova na nnanꞌcueeꞌhanhin, jndë tjëhan.”  
\p Ndöꞌ vaa na siquindyi ángelꞌñeen jon.   
\p
\v 21 Ndoꞌ juu José jeꞌ, jnanquintyja jon, tayꞌoon jon yuchjoꞌñeen yo ndyee juu, tyꞌe ntcüeꞌhin ndyuaa Israel.  
\v 22 Majoꞌ vi na jndë jndyii José na jndë tueꞌ Herodes, ndoꞌ juu jnda jon Arquelao coꞌxen tsanꞌñeen ndyuaa Judea, joꞌ na sityꞌuehanꞌ José na ncja ntcüeꞌ jon Judea. Ndoꞌ xjenꞌñeen sꞌaa nndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na tsooꞌ juu ndaa na siꞌman jon nnon juu na tyiꞌncja juu joꞌ. Mangꞌe joꞌ tja jon tontyja ndyuaa Galilea.  
\v 23 Jndë na squehin joꞌ, ntjohin tsjoon Nazaret. Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, sequindëhanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na toninncya nnꞌan ndyu na toxenꞌchen na juu Jesús nnanꞌquijndyu nnꞌanhin tsꞌan Nazaret.   
\c 3  
\s1 Incyaa Juan jñꞌoon ndëë nnꞌan  
\r (Mr 1:1-8; Lc 3:1-9, 15-17; Jn 1:19-28)  
\p
\v 1 Juu xjenꞌñeen na taꞌ Juan na toninncyaa jon jñꞌoon ndëë nnꞌan vi ntyjaaꞌ jndëë naijon tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Totsiquindëëꞌ jon nnꞌan.  
\v 2 Totso jon ndëëhin: “Quintcüeꞌ nꞌonhoꞌ yo jnan na nanꞌxuanhoꞌ ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue, jndë tindyo na ngityeꞌ na ntcoꞌxen jon ꞌoꞌ na cotsamꞌanhoꞌ.”   
\p
\v 3 Juu Isaías, tsan na ndyu na toxenꞌchen na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nguaa, sinin jon ntyja ꞌnaanꞌ Juanꞌñeen quiiꞌ jñꞌoon na tji jon, tso jon:  
\q1 Mꞌaan cüii tsꞌan tojndëë naijon tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Incyaa jon jñꞌoon ndëë nnꞌan, itso jon:  
\q1 “Juu na conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon nato.  
\q1 Quitaꞌyahoꞌ na tonnon jon.  
\q1 Quinanꞌyuhoꞌ ntyja na cotsamꞌanhoꞌ chaꞌvijon na conanꞌyuhoꞌ nato na nndyo jon.”  
\m Manndaꞌ jñꞌoon tso Isaíasꞌñeen.   
\p
\v 4 Juu Juanꞌñeen tocüe jon ndiaa na jndëhanꞌ yo sooꞌ camello. Ndoꞌ tsiaaꞌ jon toquityen tjan. Ndoꞌ veꞌ quintcaa ndyueꞌ tocüaꞌ jon, ndoꞌ toꞌu jon tsionꞌ quintyꞌi jndëë.  
\v 5 Jndye nnꞌan tsjoon Jerusalén tyꞌehin naijon mꞌaan jon na ninꞌquindyehin jñꞌoon na toninncyaa jon, mantyi yo nnꞌan ndyuaa Judea yo ninꞌnnꞌan na mꞌan ndyo jndaa Jordán.  
\v 6 Ndoꞌ vi jndë na tjiꞌ jndyoyuhin nchu vaa na tonanꞌtjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, siquindëëꞌ Juan joohin quityquiiꞌ ndaa jndaa Jordán.   
\p
\v 7 Ndoꞌ jndyiaaꞌ Juan na jndye nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo tmaanꞌ saduceos, squehan na mꞌaan jon na ntꞌue nꞌonhan na quitsiquindëëꞌ jon joohan. Majoꞌ ya na tquen jon cüenta na nndaꞌ, joꞌ jaaꞌ jñꞌoon tso jon ndëëhan: “Joo quindu xjen na ndyo chon, ncyaa jndyi oꞌ, conanꞌnon oꞌhanꞌ. ꞌOꞌ ntyja na contꞌahoꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna contꞌa joo choꞌñeen. ꞌOꞌ concyohoꞌ na mꞌan ja ngꞌe na conanꞌtjahoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. ¿Nin tsꞌan siꞌman ndëëhoꞌ na vaa na nndëë ntꞌahoꞌ na tyiꞌntsivꞌii jon ꞌoꞌ?  
\v 8 Cüa, quintꞌahoꞌ ncüii ncüii nnon na ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ na jndë contcüeꞌ nꞌonhoꞌ yo jnan na nanꞌxuanhoꞌ.  
\v 9 Min tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na vanaan na nnanꞌsaaꞌ nque nꞌonhoꞌ na nnduehoꞌ: Jaa tyiꞌxeꞌquitꞌuii Tyoꞌtsꞌon jaa ngꞌe condui jaa tsjan Abraham na jndyocahanꞌ. Quindyehoꞌ jñꞌoon na ntsjö, min veꞌ ntjöꞌmin nndëë ntscüequen Tyoꞌtsꞌonhanꞌ na nnduihanꞌ nnꞌan tsjan ꞌnaanꞌ Abraham ndoꞌ na nndaꞌ nꞌndyihanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 10 Chaꞌxjen ndyiiꞌ cje hacha ntꞌö tsꞌan na ncꞌua juu ngꞌee nꞌoon na tyiꞌya të contꞌa, ndoꞌ vi na jndë tinquehanꞌ, ndyion juuhanꞌ nnon chon, manndaꞌ itsijonhanꞌ na ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ.  
\v 11 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsiquintꞌë ꞌoꞌ yo ndaa, ngꞌe na contcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnan na nanꞌxuanhoꞌ. Majoꞌ vi na jndë na jntyꞌiihanꞌ ja na matsixuan tsꞌianmin, yajoꞌ ncꞌoon nquii jon na ntsiquindëëꞌ jon ꞌoꞌ na nninncyaa jon Espíritu Santo. Majoꞌ ñꞌen ꞌoꞌ na ntsiquindëëꞌ jon ꞌoꞌ yo chon ngꞌe na nntꞌuiityenhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnan ꞌoꞌ. Juu jon tꞌmanchen conduihin, chintyi ja, min tyiꞌquijntꞌue ja na veꞌ na ncjöcyꞌön ntcoonꞌ jon na nñjon jonhanꞌ.  
\v 12 Cje ntscüeꞌndyii jon juu trigo. Ndë joꞌ ntsue jon juu trigoꞌñeen quityquiiꞌ vaaꞌ jon, majoꞌ tsjaaꞌhanꞌ ntsco jonhanꞌ yo chon na tajon quinduuꞌ.”  
\p Ndöꞌ jñꞌoon na sinin Juan ndëë nanꞌñeen. Jñꞌoonꞌñeen tyíꞌquitsinin nquiiꞌ jonhanꞌ.   
\s1 Siquindëëꞌ Juan Jesús  
\r (Mr 1:9-11; Lc 3:21-22)  
\p
\v 13 Jndë joꞌ jnduiꞌ Jesús ndyuaa Galilea, tja jon jndaa Jordán na ntsiquindëëꞌ Juanhin.  
\v 14 Majoꞌ quii ꞌndyo Juan na tyiꞌntsꞌaa Jesús na nndaꞌ. Itso jon:  
\p —Ja chuhanꞌ na ꞌuꞌ ntsiquindëꞌ ja. Tyiꞌquichuhanꞌ na ja na ntsiquintꞌë ꞌuꞌ.   
\p
\v 15 Majoꞌ sentcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon tsanꞌñeen, tso jon:  
\p —Jndyoyu icüjiꞌhanꞌ na quindui ꞌnan na matsjö, ngꞌe icanhanꞌ na quitaꞌncꞌuë jaa tsoñꞌen na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\p Yajoꞌ tangueeꞌ Juan.  
\v 16 Ndoꞌ vi na jndë siquindëëꞌ Juanhin, yajoꞌ jnduiꞌ Jesús quityquiiꞌ ndaa. Majuu xjenꞌñeen jnaan quiñoonꞌndue, ndoꞌ jndyiaaꞌ jon na jndyocue Espíritu cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon cjooꞌ jon na chaꞌvijon quituꞌ. Jndyoquintyjo Espíritu Santo cjooꞌ Jesús.  
\v 17 Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue, ticꞌuaa na sinin jon, tso jon: “Ndöhin tsansꞌa jnda na viꞌnchjii jndyihin, na nën jndyihin.”   
\c 4  
\s1 Itsichon yutyia na quitsitja Jesús  
\r (Mr 1:12-13; Lc 4:1-13)  
\p
\v 1 Vi na jndë tui na nndaꞌ, tayꞌoon Espíritu Santo Jesús ndyuaa naijon tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Joꞌ totsichon yutyia na quityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ Jesús.   
\p
\v 2 Jndë na tejndoꞌ jon vennꞌan xuee ndoꞌ vennꞌan tsjon, tyioo na ninjndoꞌ jon.  
\v 3 Ndoꞌ tyjeeꞌnon yutyia na mꞌaan Jesús na ninꞌquityiiꞌ juu ngꞌee juuhin. Tso juu nnon jon:  
\p —Xe na aa mayuuꞌ condui ꞌuꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon, quitsuꞌ ndëë ntjöꞌmin na cüequen tyooꞌhanꞌ na ntcüaꞌ.   
\p
\v 4 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon, itso jon:  
\p —Jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsiquindyihanꞌ na chito veꞌ xiaꞌntyi yo tyooꞌ ngüandoꞌ tsꞌan. Majoꞌ ntyja na vangueeꞌ tsꞌan ncüii ncüii ꞌndyo jñꞌoon na incyaa Tyoꞌtsꞌon, joꞌ ngüandoꞌ juu.   
\p
\v 5 Jndë joꞌ tayꞌoon yutyia Jesús Jerusalén, tsjoon jiꞌua cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Sꞌaa juu na cüentyjeeꞌ Jesús xquenviꞌ vatsꞌon tꞌman na mꞌaan juu tsjoonꞌñeen.  
\v 6 Tso juu nnon jon:  
\p —Xe na aa mayuuꞌ condui ꞌuꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon, cüa, cjuꞌ ꞌuꞌ tyuaa, ngꞌe jñꞌoonꞌ jon itsohanꞌ:  
\q1 Ncꞌua jon tsꞌian ndëë ángeles cüentaaꞌ jon ntyja ꞌnanꞌ.  
\q1 Joohin ntyiꞌhin ndueehin ꞌuꞌ chaꞌ tyiꞌncjaquiñjon ntjöꞌ ngꞌeꞌ.   
\p
\v 7 Majoꞌ tꞌa Jesús, itso jon nnon yutyia:  
\p —Min tyiꞌquichuhanꞌ na quitsꞌa chaꞌxjen na matsuꞌ ndöꞌ ngꞌe mantyi vaa jñꞌoonꞌ jon na itsiquindyihanꞌ: “Tyiꞌntquenꞌ xjen ꞌnanꞌ nquii ta Tyoꞌtsꞌon na conduihin na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen.”   
\p
\v 8 Ndoꞌ na matsꞌia tayꞌoon yutyia Jesús cüii tyoꞌ ndye. Siꞌman juu nnon jon ncüii ncüii nnon nanmꞌannꞌian na ninvaa tsonnangue ndoꞌ yo ntyja na tꞌman najndëhan.  
\v 9 Tso juu nnon jon:  
\p —Tsoñꞌen nanꞌminꞌ nninncya na nnanꞌxuanhanꞌ cüentaꞌ xe na aa ntcoꞌxtyeꞌ na ntsitꞌmanꞌ ja.   
\p
\v 10 Tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Quenanꞌ ꞌuꞌ nnön Satanás. Ee quityquiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon chuuꞌ jñꞌoon na coxenhanꞌ na xiaꞌntyi nquii jon na quitsitꞌmaanꞌ tsꞌan, ninnquii jon ntyeꞌntjonꞌ nnon jon.   
\p
\v 11 Ndë joꞌ jntyꞌii yutyia Jesús, ndoꞌ sque ángeles, totixeeꞌhan jon.   
\s1 Taꞌ Jesús tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndyuaa Galilea  
\r (Mr 1:14-15; Lc 4:14-15)  
\p
\v 12 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Jesús na jndë tyiꞌ nnꞌan Juan vancjo, tja ntcüeꞌ jon Galilea.  
\v 13 Majoꞌ tyíꞌquintjohin Nazaret, jnduiꞌ jon joꞌ, ntjohin tsjoon Capernaum na mꞌaanhanꞌ ꞌndyo ndaandue. Ndyuaaꞌñeen tsixuanhanꞌ cüenta tmaanꞌ nnꞌan judíos tsjan Zabulón yo Neftalí.  
\v 14 Na tomꞌaan jon juu ndyuaaꞌñeen, siquindëhanꞌ jñꞌoon na tji Isaías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen nchu vaa ꞌnan na nguaa. Juu jñꞌoonꞌñeen, ndö vaa na itsiquindyihanꞌ:   
\q1
\v 15 Ntyja ꞌnaan nnꞌan na mꞌan ndyuaa cüentaaꞌ Zabulón yo nnꞌan ndyuaa cüentaaꞌ Neftalí,  
\q1 joohan na mꞌan ndyuaa nato na vjahanꞌ tondaandue, ndoꞌ mantyi nnꞌan na mꞌan ixndya jndaa Jordán,  
\q1 yo nnꞌan ndyuaa Galilea na chito conduihin nnꞌan judíos,   
\q1
\v 16 joo nanꞌñeen mꞌanhin na cje ꞌnaanꞌ najaan, majoꞌ naneinhin jndë tityincyooꞌ ncüii nnon na quixuee jndyi ndëëhin.  
\q1 Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na ndyova ndoꞌcüjioonꞌ na itsixueehanꞌ nnon tsonnangue,  
\q1 manndaꞌ ro jndë sixueehanꞌ quiiꞌ nꞌon nnꞌan na mꞌanhin nacje ꞌnaanꞌ ncüaanꞌ ꞌnan tyia na itsꞌaahanꞌ cotsu ñuaanhan.  
\m Nndaꞌ jñꞌoon na tso Isaíasꞌñeen na toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 17 Ndoꞌ nquii Jesús, xjenꞌñeen taꞌ jon na toninncyaa jon jñꞌoon. Totso jon:  
\p —Quintcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ, ngꞌe jndë tentyja xjen na nninncyahoꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue ntyeꞌntjon jon ꞌoꞌ.   
\s1 Iqueenꞌ Jesús ninnque nnꞌan na cotjiꞌ quintcaa  
\r (Mr 1:16-20; Lc 5:1-11)  
\p
\v 18 Xjen na mandyiꞌ Jesús ꞌndyo ndaandue Galileaꞌñeen, jndyiaaꞌ jon ve tsansꞌa na ninncüii tsꞌan ntsindahin, Simón, tsan na jndyu Pedro, yo tyje jon na jndyu Andrés. Cotjueꞌhin ntquiꞌ ꞌnaanhin quityquiiꞌ ndaandue na cotjiꞌhin quintcaa.  
\v 19 Joꞌ tꞌman Jesús joohin, itso jon:  
\p —Quindyonanꞌjonhoꞌ yo jñꞌoon na mancya ndoꞌ ntsꞌa na nnanꞌtjonhoꞌ nnꞌan na ncꞌonhan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 20 Ninñoonꞌ jntyꞌehin ntquiꞌ ꞌnaanhin, tyꞌehan yo juu jon.   
\p
\v 21 Jndë na tjantyichen jon, joꞌ ntji jon mañoon vechen tsꞌan. Nanꞌñeen ntsinda Zebedeo, jndyu ncüii tsanꞌñeen Santiago yo tyje jon Juan. Mꞌanhin quityquiiꞌ vꞌaandaa yo nquii tyehin. Cotaꞌyahin ntquiꞌ ꞌnaanhin. Tqueenꞌ Jesús joohin.  
\v 22 Ndoꞌ joꞌ ninñoonꞌ jnduiꞌhin quiiꞌ vꞌaandaaꞌñeen, jntyꞌehinhanꞌ yo tyehin, tyenanꞌjonhin yo jon.   
\s1 Tsiꞌman Jesús ndëë jndye nnꞌan  
\r (Lc 6:17-19)  
\p
\v 23 Ndoꞌ nquii Jesús, tomandyiꞌ jon ninvaa ndyuaa Galilea. Totsiꞌman jon ndëë nnꞌan quityquiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaanhin. Toninncyaa jon jñꞌoon naya na nanein ngitaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ntyeꞌntjon jon nnꞌan, ncüii nnon na ñoncya vaa yo na totsꞌaa jon ndyu na toxenꞌchen.  
\v 24 Ninvaa ndyuaa Siria tocya jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Ndoꞌ joo nnꞌan ndyuaaꞌñeen, tondyochohan tsoñꞌen nnꞌan vꞌi na mꞌaan jon na jndye nnon ntycu cotjonhin yo na toquiihanꞌhin. Ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na mꞌan jndyetyia quiiꞌ nꞌon, ndoꞌ yo nnꞌan na cho tycu na iveꞌquiso yo tycutquen. Ndoꞌ sinꞌman Jesús nanꞌñeen.   
\p
\v 25 Jndye ntmaanꞌ nnꞌan tentyjahin naxenꞌ jon. Jnanhin ndyuaa Galilea yo joo nqui njoon na conduehin Decápolis, yo tsjoon Jerusalén yo ndyuaa Judea ndoꞌ mantyi ninꞌndyuaa ixndyaaꞌ jndaa Jordán.   
\c 5  
\s1 Jñꞌoon na tyincyaa Jesús xjen na tovequityen jon ncüii tyoꞌ  
\p
\v 1 Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ Jesús na vancüi tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, teva jon ncüii tyoꞌ. Jndë na tëcjo jon joꞌ, nque nnꞌan na tqueenꞌ jon na quinanꞌjonhin yo jon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tentyjaaꞌhin nnon jon.  
\v 2 Joꞌ taꞌ jon, totsiꞌman jon ndëëhin, tso jon:   
\s1 Nanꞌmin incyaahanꞌ na neiinꞌ tsꞌan  
\r (Lc 6:20-23)  
\p
\v 3 —Joo nnꞌan na covaaꞌ nꞌonhin na conduihin nnꞌan ntyꞌiahin na tonnon Tyoꞌtsꞌon, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan. Conduihin nnꞌan na ityentjon jon.   
\p
\v 4 “Joo nnꞌan na chjooꞌ nꞌonhan na conanꞌtjahan nnon Tyoꞌtsꞌon, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan ngꞌe ntsinjoonꞌ jonhan.   
\p
\v 5 “Joo nnꞌan na cotjueꞌcjehin na tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan ngꞌe nndahin juu tsonnangue xco.   
\p
\v 6 “Joo nnꞌan na ntꞌue jndyi nꞌonhin na ntꞌahin ꞌnan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan ngꞌe quindë ya nninncyaa jon nchu vaa na contyja nꞌonhan jon.   
\p
\v 7 “Joo nnꞌan na mꞌanhan na ntyꞌia ro ntyjehan ngiohan, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan ngꞌe ncꞌoon Tyoꞌtsꞌon na ntyꞌia rohan nchjii jon.   
\p
\v 8 “Joo nnꞌan na ntjuꞌ mꞌanhin na conanꞌtiuhin yo na contꞌahin, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan ngꞌe njntyꞌia ndëëhin nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 9 “Joo nnꞌan na cotaꞌyahin ntyjehin na cho nanꞌñeen tyiaꞌ, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan. Joo nanꞌñeen na ya contꞌahin, ngitso Tyoꞌtsꞌon na conduihan ntsinda nquii jon.   
\p
\v 10 “Joo nnꞌan na contyꞌe nnꞌanhin ngꞌe na cotsantyjahin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhan. Joo nanꞌñeen conduihan nnꞌan na mꞌan nacje ꞌnaanꞌ na icoꞌxen nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon quiñoonꞌndue.   
\p
\v 11 “Incyaahanꞌ na neiinꞌ nꞌonhoꞌ xjen na conanꞌcüejnaanꞌ nnꞌan ꞌoꞌ, ndoꞌ na contꞌaviꞌhin ꞌoꞌ, ndoꞌ cotjiꞌhin tsoñꞌen nnon jñꞌoonviꞌ cjohoꞌ na veꞌ quintuhanꞌ ngꞌe na conduihoꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja njan.  
\v 12 Cꞌonhoꞌ na nein jndyihoꞌ ngꞌe na coquenonhoꞌ nanꞌminꞌ ngꞌe tꞌman naya ꞌnaanhoꞌ vave quiñoonꞌndue. Ee machaꞌxjen contꞌaviꞌhin ꞌoꞌ, manndaꞌ ro tontꞌaviꞌhan nque nnꞌan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen na toninncyahan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\s1 Conduihoꞌ chaꞌvijon tsjaanꞌ ndoꞌ yo chon  
\r (Mr 9:50; Lc 14:34-35)  
\p
\v 13 “ꞌOꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon tsjaanꞌchjenꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue. Majoꞌ juu tsjaanꞌ jeꞌ, xe na aa jndë jnduiꞌ na chjenꞌhanꞌ, ¿Nchu ya ntsꞌaa tsꞌan na ndichjenꞌ nndaꞌhanꞌ? Tayuu jntꞌuehanꞌ. Veꞌ ntyqueꞌto tsꞌanhanꞌ na ntqueꞌntjo nnꞌan cjohanꞌ.   
\p
\v 14 “Ndoꞌ mantyi conduihoꞌ chaꞌvijon chon na condixuee ndëë nnꞌan tsonnangueva. Mangiohoꞌ cüii tsjoon na vequityenhanꞌ xquen cüii tyoꞌ, tyiꞌxeꞌquindëë ngitëꞌhanꞌ.  
\v 15 Min tanin juu na ntscüꞌa ncüii lámpara chaꞌ ndëcya ntscüangiooꞌ tsanꞌñeen istjö cjooꞌhanꞌ. Juu tsanꞌñeen ntsintyja jon lámparaꞌñeen chaꞌ ya ntsixueehanꞌ ndëë tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan vꞌaa.  
\v 16 Manndaꞌ quintꞌahoꞌ ꞌnan na chuhanꞌ yo nnꞌan ngꞌe naya na ntꞌahoꞌhin ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon chon na covixuee ndëëhin. Ee na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ ntquenhin cüenta joo ꞌnan ya contꞌahoꞌ ndoꞌ nnanꞌtꞌmaanꞌhin nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue.   
\s1 Tsiꞌman Jesús ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tquen Moisés  
\p
\v 17 “Joo jñꞌoon na tquen Moisés yo jñꞌoon na toninncya nque nnꞌan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen nchu vaa ꞌnan na nguaa, tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na jndyö na ntsityꞌui joohanꞌ, ja jndyö na joo jñꞌoonꞌñeen ntsiquindëhanꞌ juuhanꞌ ntyja njan ndoꞌ chaꞌ ntsiꞌman nchu vaa itsiquindyihanꞌ.  
\v 18 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, viochen xjen na vacachen na mꞌaan tsjöꞌndue yo tyuaa, ncüii cüii ntji na quindëchen na mꞌaanhanꞌ tyquiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na coꞌxenhanꞌ, tsoñꞌenhanꞌ ntsiquindëhanꞌ juuhanꞌ.  
\v 19 Mangꞌe joꞌ, minꞌcya ro tsꞌan na ntsꞌaa na tyiꞌquinjon ncüii nnon jñꞌoon na tquen Moisés, min na tyiꞌjaaꞌchen tsixuanhanꞌ quiiꞌ ntꞌan jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ xe na aa ntsiꞌman juu ndëë ntyje juu na tyiꞌnanꞌvehan jñꞌoonꞌñeen, naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon, ngitsohanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen na tyiꞌtꞌman conduihin. Majoꞌ juu tsꞌan na itsue jñꞌoonꞌñeen, ndoꞌ ntsiꞌman jon ndëë nnꞌan na quitaꞌngueeꞌhinhanꞌ, tꞌmanchen condui tsanꞌñeen naijon na icoꞌxen nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 20 Chaꞌ na nndëë ntsijon tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, chuhanꞌ na quitsiquindëntyichen juu chaꞌxjen ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon, chito chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés. Xe tyiꞌquintꞌahoꞌ chaꞌxjen na matsjö ndöꞌ, tyiꞌjon quindëë nanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\s1 Tsiꞌman Jesús na tyiꞌnanꞌvjëë ntyjë  
\r (Lc 12:57-59)  
\p
\v 21 “ꞌOꞌ jndë mangiohoꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon ndëë ndochihoꞌ: ꞌUꞌ tyiꞌntscueꞌ tsꞌan, ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ntscueeꞌ juu tyje juu, majndaꞌ ntꞌuiityenhanꞌhin tonnon jüe.  
\v 22 Majoꞌ ja matsjö ndëëhoꞌ, minꞌcya ro tsꞌan na ntsivꞌii juu ncüii ntyje juu, chi ntꞌuiityenhanꞌ tsanꞌñeen, ndoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ngitso juu na tayuujntꞌue tyje juu ndoꞌ xe na aa ngitso juu nnon tsanꞌñeen: Tsanꞌ ꞌuꞌ, vaa na toncuuꞌ na ncjuꞌhanꞌhin quityquiiꞌ chon vꞌio.   
\p
\v 23 “Mangꞌe na nndaꞌ, juu xjen na matyioꞌ ꞌnan nnontyiu na ntsitꞌmanꞌ Tyoꞌtsꞌon, cañjoonꞌ tsonꞌ xe na aa mꞌaan ncüii tsꞌan na tyiꞌya nchjii juu yo ꞌuꞌ.  
\v 24 Ndoꞌ xe na aa nndaꞌ, yajoꞌ quiꞌndyiꞌ juu nanꞌñeen na tyioꞌ nnontyiuꞌñeen, cacoꞌya jndyee ꞌuꞌ yo juu, ndë joꞌ quindyoꞌ ntcüeꞌ na ntsitꞌmanꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 25 “Juu tsꞌan na ninꞌquen juu ꞌuꞌ nnon tsꞌian, cje ro quitsaꞌ na ntjo ya ntyjii juu yo ꞌuꞌ viochen na incyaahanꞌ xjen na nninjndaꞌ jñꞌoon ꞌnanꞌ yohin, tyiꞌntsꞌaahanꞌ ngꞌe na tyiꞌcotsijndaꞌ jñꞌoon na vaa yo ꞌuꞌ, ntquen juu ꞌuꞌ nnon jüe, ndoꞌ juu jüe ncꞌua juu tsꞌian na quityiꞌ cominsión ꞌuꞌ vancjo.  
\v 26 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö nnonꞌ, tyiꞌxeꞌquinduiꞌ joꞌ ata jndë tyionꞌñꞌenꞌ na chuꞌjnanꞌ.   
\s1 Tsiꞌman Jesús na tyiꞌncꞌoon tsansꞌa yo tsanscu na veꞌ ndöꞌ ro  
\p
\v 27 “ꞌO jndë jndyehoꞌ na tso Tyoꞌtsꞌon ndëë ndochihoꞌ: ꞌUꞌ tyiꞌncꞌonꞌ yo tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro.  
\v 28 Majoꞌ ncö, jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minꞌcya ro ncüiihoꞌ na ndyiaaꞌ juu ncüii tsanscu, na ninꞌcꞌoon jndyi juu yo tsanꞌñeen, ndoꞌ na nndaꞌ, jndë tsixuan juu jnan yo tsanscuꞌñeen, ngꞌe quiiꞌ tsꞌon juu jndë sitiu juu na nndaꞌ.   
\p
\v 29 “Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, xe na aa tënnonꞌ ntyjaya ntsꞌaahanꞌ na matsitja ꞌuꞌ, yantyi cüjiꞌhanꞌ, quityqueꞌhanꞌ na tycya na mꞌanꞌ, ngꞌe yantyichen na tyiꞌquindë ꞌuꞌ na ngaqueꞌ na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon, chito na quindë ꞌuꞌ ncjaꞌ vꞌio.  
\v 30 Ndoꞌ mantyi juu ntꞌöꞌ ntyjaya, xe na aa itsꞌaahanꞌ na matsitja ꞌuꞌ, yantyi quityjeꞌhanꞌ ndoꞌ ndë quityqueꞌhanꞌ, ngꞌe yantyi na tyiꞌquindë ꞌuꞌ na ncjaꞌ quiñoonꞌndue, chito na quindë ꞌuꞌ na ncjaꞌ vꞌio.   
\s1 Joo nnꞌan na jndë tonco, tsiꞌman Jesús na tyiꞌndyehan ntyjehan  
\r (Mt 19:9; Mr 10:11-12; Lc 16:18)  
\p
\v 31 “Mantyi ꞌoꞌ jndë jndyehoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés na itsohanꞌ: Minꞌcya ro ncüii ꞌoꞌ na nꞌndyii juu scuuꞌ, nndë ncüii tson na ngitsohanꞌ na jndë jntyꞌehan ntyjehan.  
\v 32 Majoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, xiaꞌntyi xe na aa mꞌaan scuuꞌ tsꞌan yo ncüiichen tsꞌan, joꞌ vanaan na nꞌndyii jonhin. Xe na aa chito nndaꞌ vaa, ndoꞌ ꞌndyiꞌhin, matsaꞌ na veꞌ mꞌaan ya juu yo ncüiichen tsꞌan, ndoꞌ mantyi juu tsansꞌaꞌñeen vaa jnaanꞌ jon na veꞌ mꞌaan ya jon yo juu tsanscuꞌñeen.   
\s1 Tsiꞌman Jesús na tyiꞌntjiꞌ jaa xueeꞌ Tyoꞌtsꞌon na veꞌ cotquëntyën jndyuë  
\p
\v 33 “Ndoꞌ mantyi jndë jndyehoꞌ jñꞌoon na tondye ndochihoꞌ: Tyiꞌntcoꞌ ꞌndyoꞌ na nchjii Tyoꞌtsꞌon na mayuuꞌ jñꞌoon na matsininꞌ ndoꞌ nchjiꞌ yaꞌ na jeꞌquitsiquindëꞌhanꞌ. Majoꞌ ꞌuꞌ quitsiquindëꞌ jñꞌoon na jndë tcoꞌ ꞌndyoꞌ nnon jon.  
\v 34 Majoꞌ ja matsjö ndëëhoꞌ, minꞌncüii nnon tyiꞌngitaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ jñꞌoon na conduehoꞌ na nchjii Tyoꞌtsꞌon na mayuuꞌhanꞌ, min tyiꞌngitaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ na ntjiꞌhoꞌ xueeꞌ quiñoonꞌndue ngꞌe juuhanꞌ conduihanꞌ silla na maninꞌtsꞌiaanꞌ na vequityen jon.  
\v 35 Ndoꞌ min tyiꞌngitaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ na ntjiꞌhoꞌ xueeꞌ tsonnangue ngꞌe juuhanꞌ mꞌaanhanꞌ tocje ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ na nnduehoꞌ na nndaꞌ itsijonhanꞌ na conduehoꞌ na nchjii jon na mayuuꞌ jñꞌoon na conduehoꞌ. Ndoꞌ min tyiꞌntjiꞌhoꞌ xueeꞌ tsjoon Jerusalén na cotaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ, ngꞌe conduihanꞌ tsjoon naijon na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon na nquii jon taquintyja na tꞌman conduihin.  
\v 36 Min tyiꞌntjiꞌhoꞌ xueeꞌ nquen nquehoꞌ na cotaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ ngꞌe minꞌncüii sonquenhoꞌ jeꞌquindëë ntꞌahoꞌ na nninquichiꞌhanꞌ ndoꞌ min na aa ndintonhanꞌ.  
\v 37 Majoꞌ ya na cotaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ na mayuuꞌ cüii jñꞌoon, quitsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌhanꞌ, ndoꞌ juu xjen na cotaꞌhoꞌ jndyuehoꞌ na min tyiꞌyuuꞌ ncüii jñꞌoon, quitsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌyuuꞌhanꞌ. Ngꞌe minꞌcya ro jñꞌoon na ntscüantjoꞌntyi tsꞌan na ntcoꞌ juu ꞌndyo juu na nchjii Tyoꞌtsꞌon na jñꞌoon mayuuꞌ itsinin juu, juu jñꞌoonꞌñeen conanhanꞌ na mꞌaan yutyia.   
\s1 Itsiꞌman Jesús ya na contꞌaviꞌ nnꞌan jaa, tyiꞌjntꞌuë na nnjon nanꞌñeen  
\r (Lc. 6:29-30)  
\p
\v 38 “ꞌOꞌ jndë jndyehoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés na itsohanꞌ: Minninchen nnon naviꞌ na ntsꞌaa tsꞌan yo cüiichen tyje juu, manincüajon quitjon juu. Xe na aa tënnon tyje juu isqueeꞌ juu, mantyi nndaꞌ quitjon juu. Ndoꞌ xe na aa tsiꞌnꞌon cüii tyje juu tcon juu, mantyi quiton tsiꞌnꞌon juu.  
\v 39 Majoꞌ ja, ndö vaa matsjö ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ: Tyiꞌntꞌueꞌ ꞌuꞌ na nnjon tsꞌan na itsꞌaa viꞌ ꞌuꞌ. Minninchen tsꞌan na iminꞌ ndaꞌchcya quinchoꞌ tontyjaya, ncyaꞌ na quiminꞌ juu cüiichenhanꞌ tontyjandyuaanꞌ.  
\v 40 Ndoꞌ nin juu na iquen ꞌuꞌ nnon tsꞌian na ninꞌcüjiꞌ juu cotonꞌ, mantyi ncyaꞌ na ngayꞌoon juu ndiaasoꞌ.  
\v 41 Ndoꞌ nin juu na itsꞌaa na ijndeiꞌhanꞌ na cjaꞌ yohin na ngichuꞌ xu ꞌnaanꞌ juu cüii kilómetro, cjaꞌ yohin min na ve kilómetros.  
\v 42 Tsꞌan na ican ꞌnan nnonꞌ, ncyaꞌhanꞌ nnon juu, ndoꞌ min tyiꞌntsintycüiꞌ ꞌnan nnon tsꞌan na ninꞌcüjiꞌ jnan ꞌnan nnonꞌ.   
\s1 Cüiviꞌngiö nnꞌan na jndo jaa  
\r (Lc 6:27-28, 32-36)  
\p
\v 43 “Mantyi ꞌoꞌ jndë jndyehoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés na coꞌxenhanꞌ: Cüiveꞌnchjiꞌ tsꞌan na ya jñꞌoon ꞌuꞌ, ndoꞌ tsꞌan na jndooꞌ ꞌuꞌ, cüejon quitsaꞌ yohin.  
\v 44 Majoꞌ ndö vaa matsjö ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ: Cüivengiohoꞌ joo nnꞌan na jndohin ꞌoꞌ, ndoꞌ quitanhoꞌ na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nque nnꞌan na contyꞌehinhoꞌ tsojnaanꞌ na conanꞌjonhoꞌ ntyja njan.  
\v 45 Ee na ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na matsjö, nnduihoꞌ ntsinda nquii tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue. Nquii jon itsꞌaa jon na juu ndoꞌcüjioonꞌ ꞌnaanꞌ jon ndyiaaꞌhanꞌ ndëë nnꞌan na ya nnꞌan ndoꞌ mantyi yo ndëë nnꞌan na tyia nnꞌan. Ndoꞌ mantyi itsquioo jon ndaatsuaꞌ ꞌnaanꞌ jon cjo nnꞌan na contꞌa chaꞌxjen na chuhanꞌ ndoꞌ mantyi cjo nnꞌan na conanꞌtja nnon jon.  
\v 46 Ngꞌe xe na aa veꞌ xiaꞌntyi nque nnꞌan na viꞌngiohinhoꞌ na conanꞌvengiohoꞌhin, ¿Aa conanꞌtiuhoꞌ ngꞌe joꞌ vaa naya ꞌnaanhoꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon? Quitquenhoꞌ cüenta, joo nnꞌan na cotyehin sꞌonndyuaa cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma, manndaꞌ vaa contꞌahan.  
\v 47 Ndoꞌ xe na aa veꞌ xiaꞌntyi joo nnꞌan na ya jñꞌoonhin yo ꞌoꞌ na concyahoꞌ tsꞌonhin, ¿Aa conanꞌtiuhoꞌ na tꞌman vaa na conanꞌquindëhoꞌ? Joo nnꞌan na tyiꞌquinanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, mantyi nndaꞌ vaa contꞌahan.  
\v 48 Chaꞌxjen nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, tsoñꞌen ntyja ꞌnaanꞌ jon conduihin na jndyoyuhin, mantyi manndaꞌ cꞌonhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan.   
\c 6  
\s1 Itsiꞌman Jesús na quintꞌaha ꞌnan ya  
\p
\v 1 “Ya na contꞌahoꞌ cüii nnon na chuhanꞌ ngꞌe na cotsantyjahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, quitquenhoꞌ cüenta na chito contꞌahoꞌhanꞌ chaꞌ na quitquen nnꞌan cüenta ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ngꞌe xe na aa veꞌ tondëë nnꞌan contꞌahoꞌhanꞌ, tanaya ꞌnaanhoꞌ tonnon nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue.   
\p
\v 2 “Mangꞌe joꞌ ya na matsaꞌ naya cüii tsꞌan, quitsaꞌ na ninncuꞌ cüintyjiꞌhanꞌ, tyiꞌntsixuaꞌ ndëë nnꞌan juu naya na matsaꞌ chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan na veꞌ contꞌa nquehin na ya jndyi nnꞌanhin. Joo nnꞌan na covancüi ntꞌaanꞌon ndoꞌ natahinꞌ, contꞌa nanꞌñeen na quindye nnꞌan juu naya na contꞌahin chaꞌ quindue nanꞌñeen na ya jndyi nnꞌanhin. Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, xiaꞌntyi joꞌ naya ꞌnaanhin na joo ntyjehin conanꞌtꞌmaanꞌ nanꞌñeenhan.  
\v 3 Majoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, ya na matejndeiꞌ cüii tsꞌan ꞌnan na itsitjahanꞌhin, minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌntsuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na matsaꞌ, min tsꞌan na ya jndyi jñꞌoon yo ꞌuꞌ.  
\v 4 Yajoꞌ ntsꞌaahanꞌ na ninncuꞌ ntyjiꞌ juu naya na matsaꞌ. Majoꞌ nquii Tyeꞌ na indyiaaꞌ jon naya na matsaꞌ yo cüiichen tsꞌan na ninncuꞌ ntyjiꞌhanꞌ, ntsinon jon ꞌnan na icanhanꞌ ꞌuꞌ.   
\s1 Itsiꞌman Jesús nin jñꞌoon na nnanꞌnën nnon Tyoꞌtsꞌon  
\r (Lc 11:2-4)  
\p
\v 5 “Juu xjen na conanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, tantꞌahoꞌ chaꞌxjen contꞌa nnꞌan na veꞌ contꞌa nquehin na njon jndyihin tonnon Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe joohin ya jndyi ngiohin na quijntyꞌia nnꞌanhin xjen na minntyjeeꞌhin quityquiiꞌ ntꞌaanꞌon ndoꞌ nata na conanꞌneinhin nnon Tyoꞌtsꞌon. Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, xiaꞌntyi joꞌ naya ꞌnaanhin na vaa.  
\v 6 Majoꞌ ꞌuꞌ, xjen na ntsininꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, caqueꞌ quityquiiꞌ vaꞌ, quitscuꞌ ꞌndyohanꞌ, joꞌ quitsininꞌ nnon Tyeꞌ na tatyiꞌncyooꞌhin, majoꞌ mꞌaan jon yo ꞌuꞌ joꞌ. Ndoꞌ nquii jon na conduihin Tyeꞌ na nchjii jon tsoñꞌen na tacovityincyo ndëë nnꞌan, ntsiquindaaꞌ jon tsoñꞌen na icanhanꞌ ꞌuꞌ.   
\p
\v 7 “Ya na conanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, tanduehoꞌ jñꞌoon na veꞌ ninjuuntyi ninjuuntyihanꞌ, chaꞌna contꞌa joo nnꞌan na tyiꞌquitajnꞌaanhin jon. Ee conanꞌtiuhin na ndyii jon ngꞌe ninjuu ninjuu jñꞌoon na conduehin.  
\v 8 Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌntꞌahoꞌ chaꞌxjen na contꞌahan, ngꞌe vitjachen na ngitanhoꞌ nnon jon, majndë nchjii jndaꞌ jon nin ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 9 Ndö vaa jñꞌoon na quinduehoꞌ nnon jon:  
\q1 Tyë́ na mꞌanꞌ quiñoonꞌndue, quitsꞌaahanꞌ na ninnquiiꞌchen cüitꞌmaanꞌ xueꞌ.   
\q1
\v 10 Juu na matyeꞌntjonꞌ, quindyo coꞌxenhanꞌ na vja na mꞌan.  
\q1 Quindui ꞌnan na ntꞌue tsonꞌ nnon tsonnangueva chaꞌxjen na conduihanꞌ quiñoonꞌndue.   
\q1
\v 11 Ncyaꞌ ꞌnan na icanhanꞌ na ntcüꞌá xeevahin.   
\q1
\v 12 Quitsitꞌman tsonꞌ já yo ꞌnan tyia na jndë jntꞌá chaꞌxjen conanꞌtꞌman nꞌö́n nnꞌan na conanꞌtjahin ndë́.   
\q1
\v 13 Quitejndeiꞌ já na tyiꞌntyiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ já na ntꞌá ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ,  
\q1 majoꞌ quitsiquindyaꞌ já tsoñꞌen nnon ꞌnantyia na ninꞌquitsiꞌndaaꞌhanꞌ já.  
\q1 Ngꞌe ntyjantyi xjen na tquenꞌ tsoñꞌen,  
\q1 ꞌuꞌ condui na macoꞌxenꞌ,  
\q1 ndoꞌ condui ꞌuꞌ najnduꞌ,  
\q1 ndoꞌ tsixuanꞌ na tsoñꞌen na tquenꞌ na cüitꞌmaanꞌ ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ.  
\q1 Quindui na macꞌan.   
\p
\v 14 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: “Xe na ꞌoꞌ conanꞌtꞌman nꞌonhoꞌ nnꞌan na conanꞌtjahin ndëëhoꞌ, yajoꞌ mantyi nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, ntsitꞌman tsꞌon jon ꞌoꞌ na conanꞌtjahoꞌ nnon jon.  
\v 15 Majoꞌ xe na aa tyiꞌconanꞌtꞌman nꞌonhoꞌ nque ntyjehoꞌ na conanꞌtjahin ndëëhoꞌ, mantyi nquii Tyeꞌhoꞌ tyiꞌxequitsitꞌman tsꞌon jon ꞌoꞌ ꞌnan na conanꞌtjahoꞌ nnon jon.   
\s1 Itsiꞌman Jesús ntyja na ntyje tsꞌan ꞌnan ꞌndyo juu  
\p
\v 16 “Xjen na conanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na cotyjehoꞌ ꞌnan jndyuehoꞌ, tyiꞌntꞌa yahoꞌ na ntsiꞌmanhanꞌ na chjooꞌ nꞌonhoꞌ chaꞌ quitquen nnꞌan cüenta na juuhanꞌ contꞌahoꞌ. Mꞌan nnꞌan na veꞌ contꞌa yahin na cotyjehin ꞌnan jndyuehan chaꞌ quijntyꞌia nnꞌan na conanꞌquindëhin. Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na cojntyꞌia nnꞌan na nndaꞌ contꞌahin, xiaꞌntyi joꞌ vaa naya ꞌnaanhin.  
\v 17 Majoꞌ ꞌuꞌ, xjen na matyjeꞌ ꞌnan ꞌndyoꞌ, quimanꞌ nnonꞌ, quitscjoꞌyaꞌ xquenꞌ,  
\v 18 Chaꞌ tyiꞌntsiꞌmanhanꞌ ndëë nnꞌan na matyjeꞌ ꞌnan ꞌndyoꞌ, majoꞌ nquii Tyeꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, ntsiꞌmanhanꞌ nnon jon na juuhanꞌ matsaꞌ. Ndoꞌ nquii jon na ndyiaaꞌ jon ꞌnan na tatyiꞌncyo ndëë nnꞌan, nninncyaa jon tsoñꞌen na icanhanꞌ ꞌuꞌ.   
\s1 Naya ꞌnaanꞌ tsꞌan na vaa quiñoonꞌndue  
\r (Lc 12:33-34)  
\p
\v 19 “Min ꞌnan na conanꞌncüi nnꞌan na njon jndyihanꞌ na conanꞌqui nꞌonhinhanꞌ. Majoꞌ quintyꞌua conanꞌndaaꞌ oꞌhanꞌ ndoꞌ coꞌon tscüahanꞌ ndoꞌ mantyi coꞌoqueꞌ nanntyꞌuee ntꞌaa nanꞌñeen na ntjiꞌhinhanꞌ.  
\v 20 Majoꞌ ꞌnaanhoꞌ na njon jndyihanꞌ na conanꞌqui nꞌonhoꞌhanꞌ, quinanꞌncüihoꞌhanꞌ quiñoonꞌndue naijon na jeꞌcüaꞌ quintyꞌuahanꞌ, min na jeꞌcꞌon tscüahanꞌ ndoꞌ min na jeꞌcoqueꞌ nanntyꞌuee na ntjiꞌhinhanꞌ.  
\v 21 Ngꞌe naijon na covave ꞌnan na njon jndyi na conanꞌncüihoꞌ, majoꞌ vijon mꞌaan na ndyiiꞌ nꞌonhoꞌ.   
\s1 Tënnon tsꞌan itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon lámpara  
\r (Lc 11:34-36)  
\p
\v 22 “Ya na mandyiꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ yo na xoncüeeꞌ tsonꞌ, itsijonhanꞌ ꞌuꞌ chaꞌna tsꞌan na tyincyo ya naxuee ndyiaaꞌ. Ngꞌe xjen mavaaꞌ tsonꞌ jñꞌoonꞌñeen, yajoꞌ itejndeihanꞌ ꞌuꞌ tsoñꞌen xuee na vamꞌanꞌ.  
\v 23 Majoꞌ xe na aa tyiꞌninꞌquindyiꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌya tënnon na mꞌaan juu na nchjaanꞌ juu. Ngꞌe min na mandyiꞌ jñꞌoonꞌñeen, majoꞌ tyiꞌjeꞌcüaaꞌ tsonꞌ na mayuuꞌhanꞌ, ngꞌe tyquiiꞌ tsonꞌ matsixuanꞌ chaꞌvijon najaan jndyi.   
\s1 Jeꞌquindëë na ntyeꞌntjön ndëë ve patrón na ninvi xjen  
\r (Lc 16:13)  
\p
\v 24 “Taminꞌncüii tsꞌan nndëë ntyeꞌntjontyen ndëë ve patrón na ninvi xjen. Ngꞌe ncꞌoon juu na tyiꞌcueeꞌ tsꞌon juu ncüii patrónꞌñeen ndoꞌ ncüiichenhin ncꞌoon juu na viꞌntyjii juuhin. Ee ntsꞌaahanꞌ na njon jndyi nchjii juu yo ncüiihan, majoꞌ cüiichenhin tyiꞌquinjonhin ntyjii juu. Xe na jen cojooꞌ nꞌonhoꞌ na nnanꞌtjonhoꞌ ꞌnan na nnintyahoꞌ, ntscuꞌhanꞌ na nnanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe tyiꞌjeꞌquindëë ntyeꞌntjonhoꞌ ndëë ve nnonhanꞌ.   
\s1 Ncyaa Tyoꞌtsꞌon ꞌnan na icanhanꞌ ntsinda jon  
\r (Lc 12:22-31)  
\p
\v 25 “Mangꞌe na nndaꞌ vaa, matsjö ndëëhoꞌ na tancꞌonhoꞌ na mꞌaanꞌ jndyi nꞌonhoꞌ nchu vaa na vja na mꞌanhoꞌ tsonnangueva, na nin ꞌnan ntcüaꞌhoꞌ, ndoꞌ na ncüehoꞌ, min ntyja ꞌnaan ndiaa na ntcüehoꞌ. Ngꞌe ntyjii Tyoꞌtsꞌon nchu vaa na cotandoꞌhoꞌ, majndeichen yo ꞌnan na ntcüaꞌhoꞌ. Ntyjii jon tsoñꞌen ntyja ꞌnaanhoꞌ, majndeichen yo ndiaa na ntcüehoꞌ.  
\v 26 Quitquen yahoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan quintsa na maꞌntyja nandye. Joo oꞌ taconon oꞌ chaꞌ ngueꞌhanꞌ na ntyje oꞌ ndoꞌ na nnanꞌve oꞌhanꞌ na nninjntꞌue oꞌ ꞌiocha. Majoꞌ min na nndaꞌ, nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, incyaa jon ꞌnan na cocüaꞌ oꞌ. Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Aa chito njonchen nchjii jon yohoꞌ, chichen quintsahinꞌ?  
\v 27 Min tanin ncüii ꞌoꞌ nndëë ngüandoꞌntyihoꞌ ngꞌe na jndye jndyi mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ.   
\p
\v 28 “Yajoꞌ ¿Ndu na mꞌaanꞌ jndyi nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ndiaa na ntcüehoꞌ? Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan ntjaaꞌ jndëë ya na covindyehanꞌ. Nancooꞌ covaaꞌhanꞌ. Joohanꞌ min tacontꞌahanꞌ tsꞌian, min tacotoꞌñoonhanꞌ tsuan na nndë ndiaahanꞌ.  
\v 29 Majoꞌ quindyehoꞌ ntsjö: Juu rey Salomón, min na tya jndyihin, ndoꞌ tëquintyja na ya ꞌnan na tonanꞌchu jon, majoꞌ tyiꞌquitsijonhanꞌ na nancooꞌ ndiaa na tocüe jon chaꞌxjen nancooꞌ ncüii ntjaaꞌmin.  
\v 30 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa na incyaa Tyoꞌtsꞌon na nancooꞌ ntjaaꞌ jndëë na veꞌ xeevaa ro minhanꞌ, ndoꞌ ꞌiocha coninjntꞌue nnꞌanhanꞌ na conanꞌquineinhan ꞌnan na cocüaꞌhan, majndeichen ntyjii jon yuu jon nnan ndiaa na ntcüehoꞌ, ꞌoꞌ na chjo jndyi vantyja nꞌonhoꞌhin.  
\v 31 Joꞌ tajen ncꞌonhoꞌ jñuaanꞌ tsꞌon na nnduehoꞌ: ¿Nin ꞌnan ntꞌaha na nninjndaꞌ ꞌnan ntcüꞌa ndoꞌ na ncüë? ¿Nin ꞌnan ntꞌaha na nninjndaꞌ ndiaa ntcüë?  
\v 32 Ee joo nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ninnquiiꞌchen mꞌaanꞌ nꞌonhin nanꞌminꞌ, majoꞌ nquii jon na conduihin Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, nchjii jndaꞌ jon na tsoñꞌen nanꞌminꞌ itsitjahanꞌhoꞌ.  
\v 33 Navejndyee quijntꞌuehoꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon ityeꞌntjon jon ꞌoꞌ. Ndoꞌ quintꞌahoꞌ ꞌnan na caveeꞌ tsꞌon jon ee xe na nndaꞌ tsamꞌanhoꞌ, ntsꞌaa jon na ndahoꞌ tsoñꞌen ꞌnan na icanhanꞌhoꞌ.  
\v 34 Mangꞌe joꞌ tyiꞌncꞌonhoꞌ na mꞌaanꞌ jndyi nꞌonhoꞌ ꞌnan na nninjntꞌuehoꞌ ꞌiocha na tonnon. Xuee ꞌio ntsijndaꞌ nquiihanꞌ nin jñꞌoontiu na ncꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ. Juu naviꞌ na iquenon tsꞌan na ncüii ncüii xuee, maxjen condinon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\c 7  
\s1 Tyiꞌncüjiꞌ cüenta na aa conanꞌtja nnꞌan  
\r (Lc 6:37-38, 41-42)  
\p
\v 1 “Tyiꞌntjiꞌhoꞌ cüenta na aa conanꞌtja nnꞌan, ngꞌe xe na aa ntꞌahoꞌhanꞌ, mantyi ncüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon cüenta na conanꞌtjahoꞌ nnon jon.  
\v 2 Ngꞌe chaꞌxjen na cotjiꞌhoꞌ cüenta na aa conanꞌtja nnꞌan ndëëhoꞌ, manndaꞌ ncüjiꞌ jon cüenta na conanꞌtjahoꞌ nnon nquii jon. Machaꞌxjen na contꞌahoꞌ yo nnꞌan, manndaꞌ ntsꞌaa jon na quitꞌuii ntcüeꞌhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 3 ¿Ndu na maquenꞌ cüenta ncüii nnon na tyiꞌtꞌman itsitja cüiichen tsꞌan ndoꞌ min ncuꞌ tyiꞌmaquenꞌ cüenta na tꞌman matsitja ꞌuꞌ? Na nndaꞌ matsaꞌ, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon na mandyiaꞌ jndëëꞌnꞌoon na tuahanꞌ tënnon cüii tsꞌan, majoꞌ minꞌchjo tyiꞌquenꞌtoꞌ cüenta na ñjon tsꞌoon tseiiꞌ vꞌaa tënnonꞌ ncuꞌ.  
\v 4 Ndoꞌ na nndaꞌ, tyiꞌquitsohanꞌ na ntsuꞌ nnon tsanꞌñeen: Cüa ntyjë, ncyaꞌ na ncüjiꞌ jndëëꞌnꞌoon na tua tënnonꞌ. Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen ninvaa ñjon tsꞌoon tseiiꞌ vꞌaa tënnonꞌ ncuꞌ.  
\v 5 ꞌUꞌ na ve vaa na matsitiuꞌ, juu tsꞌoon tseiiꞌ vꞌaa na ñjon tënnonꞌ, cüjiꞌ jndyeeꞌhanꞌ, yajoꞌ xuee ndyiaꞌ na ncüjiꞌ jndëëꞌnꞌoon na ñjon tënnon tsanꞌñeen.   
\p
\v 6 “ꞌNan na jiꞌua nanꞌxuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌninncyahoꞌhanꞌ ndëë nnꞌan na tyiꞌquinjonhanꞌ ngiohin. Ee xe na aa ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon ndëë quindueꞌ coninncyahoꞌ ꞌnan na nanꞌxuanhanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ quindëꞌñeen ngüeꞌquen oꞌ ndoꞌ ntquii oꞌ ꞌoꞌ. Min tyiꞌninncyahoꞌ ꞌnan na njon jndyi nanꞌxuanhanꞌ ndëë nnꞌan na tyiꞌquinjonhanꞌ ngiohin. Ngꞌe xe na aa ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, itsijonhanꞌ chaꞌvijon cotjueꞌhoꞌ tsꞌuaa tëꞌ perlas ndëë quintcu. Ndoꞌ choꞌñeen nndyue oꞌhanꞌ.   
\s1 Quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ ncyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ  
\r (Lc 11:9-13; 6:31)  
\p
\v 7 “Ninnquiiꞌchen quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ ncyꞌonhoꞌ cüenta ꞌnan na cotanhoꞌ. Ninnquiiꞌchen quijntꞌuehoꞌ nchu ya na quintꞌahoꞌ tonnon jon, ndoꞌ nninjndaꞌhanꞌ. Ninnquiiꞌchen quinanꞌmanhoꞌ nnon jon ꞌnan na coquenonhoꞌ, yajoꞌ ntsiquinaan jon tondëëhoꞌ chaꞌvijon na nnaan ꞌndyo vꞌaa.  
\v 8 Ngꞌe ncüii ncüii tsꞌan na ninnquiiꞌchen ican juu nnon Tyoꞌtsꞌon, ncyꞌoon juu cüenta ꞌnan na ican juu. Ndoꞌ ncüii cüii tsꞌan na ninnquiiꞌchen ntꞌue juu nchu vaa na ntꞌue tsꞌon jon, mancüiixjen ncüaaꞌ tsꞌon juuhanꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌan na ninnquiiꞌchen itsiꞌman nnon jon ꞌnan na iquenon, ntsiquinaan Tyoꞌtsꞌon tonnon tsanꞌñeen chaꞌvijon conaan ꞌndyo vꞌaa.   
\p
\v 9 “Juu jndaꞌ, xe na aa ntcan juu cüii tanꞌ tyooꞌ nnonꞌ, tyiꞌjeꞌncyaꞌ na veꞌ cüii tsjöꞌ nnon juu na ntcüaꞌ juu.  
\v 10 Ndoꞌ min xe na aa ntcan juu cüii quitscaa nnonꞌ na ntquii juu, tyiꞌjeꞌncyaꞌ veꞌ quitsu ntquii juu.  
\v 11 Ngꞌe na nndaꞌ, ꞌoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na tyia nnꞌanhoꞌ, xe ꞌoꞌ ngiohoꞌ nninncyahoꞌ ꞌnan ya ndëë ndahoꞌ, majndeichen nquii Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, nninncyaa jon ꞌnan na yantyichen ndëë nnꞌan na cotanhanꞌ nnon jon.   
\p
\v 12 “Joꞌ tsoñꞌen ꞌnan na ntꞌue nꞌonhoꞌ na quintꞌa nnꞌan yo ꞌoꞌ, majoꞌntyi quintꞌahoꞌ yohin. Ee na ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, itsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, ndoꞌ mantyi jñꞌoon na jndui na tondue nnꞌan na itsiquindyihanꞌ ꞌnan na nguaa.   
\s1 Quitsacꞌë ꞌndyo teon na quintuhanꞌ  
\r (Lc 13:24)  
\p
\v 13 “Quitsaqueꞌhoꞌ ꞌndyo teon na quintuhanꞌ chaꞌ nndëë ncꞌonhoꞌ natooꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe vaa ꞌndyo teon tuen na ngaqueeꞌ tsꞌan nato tuen. Majoꞌ juu natoꞌñeen ngayꞌoonhanꞌ tsꞌan na ngitsuhin, ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan cotsaqueꞌhanꞌ.  
\v 14 Majoꞌ ꞌndyo teon na ngaqueeꞌ tsꞌan nato na ngayꞌoonhanꞌhin na tyiꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu, quintuviꞌhanꞌ ndoꞌ tyiꞌjndye nnꞌan condiohinhanꞌ.   
\s1 Ngꞌe të na itsꞌaa tsꞌoon, joꞌ ngüajnaanꞌ tsꞌan nin tsꞌoonhanꞌ  
\r (Lc 6:43-44)  
\p
\v 15 “Quitquenhoꞌ cüenta yo nque nnꞌan na coninncyahin jñꞌoon na itsiviꞌnnꞌanhanꞌhoꞌ. Cotsquehin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ ndoꞌ ngiohoꞌ na ndyiaꞌ nꞌonhin chaꞌxjen joo quinman ndyiaꞌ nꞌon oꞌ, majoꞌ quityquiiꞌ nꞌon nanꞌñeen nanꞌxuanhin nanviꞌ nnꞌanhin chaꞌvijon lobo.  
\v 16 Nndëë ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa nanꞌxuanhin na cotquenhoꞌ cüenta ꞌnan na contꞌahin. Mangiohoꞌ na joo tëndöndyooꞌ tsjan, tyiꞌxeꞌquityjee tsꞌanhanꞌ nꞌoonneon, min tyiꞌxequityjee tsꞌan tëhigos tsonneonndye.  
\v 17 Nanꞌñeen itsijonhanꞌhin chaꞌvijon cüii tsꞌoon. Tsꞌoon ya, coveꞌ të ya, majoꞌ minꞌcya ro tsꞌoon na tyiꞌya, itsꞌaahanꞌ të tyiꞌya.  
\v 18 Juu tsꞌoon ya xecueꞌ të tyiꞌyahanꞌ, majoꞌ juu tsꞌoon tyiꞌya, min tyiꞌxecueꞌ të yahanꞌ.  
\v 19 Ncüii cüii tsꞌoon na tyiꞌquintꞌahanꞌ të ya, cotꞌuahanꞌ, ndë chi nguaahanꞌ nnon chon.  
\v 20 Nndaꞌ vaa na ntajnꞌaanhoꞌ nin ꞌnan nanꞌxuan nanꞌñeen, ngꞌe ya na ntquenhoꞌ cüenta ꞌnan na contꞌahin, ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëëhoꞌ na chito jñꞌoon mayuuꞌ coninncyahin.   
\s1 Chito tsoñꞌen nnꞌan ntsaqueꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon  
\r (Lc 13:25-27)  
\p
\v 21 “Jndye nnꞌan conduehin nnön ta, majoꞌ chito tsoñꞌenhan ntsaqueꞌhan tyquiiꞌ juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. Majoꞌ minninchen tsꞌan na ntsiquindë juu chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon Tyëhöꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, juu tsanꞌñeen ngaqueeꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon jon nnꞌan.  
\v 22 Ya na ngüentyja xjen ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na jndë jnanꞌtjahin nnon jon, nnduehan nnön: Manchjiꞌ riiꞌ ta na jndë tyincyá já jñꞌoon naya ꞌnanꞌ yo juu najndei na matsixuanꞌ, ndoꞌ jndyetyia yo nanjndyi, jndë tjíꞌ jáhanꞌ quityquiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ yo najndei na condui ꞌuꞌ, jndë jntꞌá jndye nnon tsꞌian na tyiꞌxeꞌquinduihanꞌ yo na jndë nquë́.  
\v 23 Yajoꞌ ntsintcüꞌë jñꞌoon ndëë nanꞌñeen: Min tyiꞌcüajnꞌan ꞌoꞌ. Quenaanhoꞌ na tonnön, ꞌoꞌ na ninnquiiꞌchen tontꞌahoꞌ ꞌnan tyia.   
\s1 Jñꞌoon ntyja na condë ve vꞌaa  
\r (Mr 1:22; Lc 6:47-49)  
\p
\v 24 “Ncüii ncüii tsꞌan na indyii juu jñꞌoonmin na matsjö ndoꞌ vangueeꞌ juuhanꞌ, itsijonhanꞌ tsanꞌñeen chaꞌvijon tsꞌan na jndaꞌ xquen na sia vaaꞌ cjooꞌ tsjöꞌ na tyen minntyjeeꞌhanꞌ.  
\v 25 Ndoꞌ tyioo ndaatsuaꞌ, jnduiꞌ ndaatsꞌo t'man, tyoo jndye tꞌman, taquiñjonhanꞌ vꞌaaꞌñeen, majoꞌ tatyioohanꞌ ngꞌe tyen minntyjeeꞌhanꞌ nacjooꞌ juu tsjöꞌñeen.  
\v 26 Majoꞌ ncüii cüii tsꞌan na indyii jñꞌoon na matsjö, majoꞌ tyiꞌquitsiquindë juuhanꞌ, itsijonhanꞌ tsanꞌñeen chaꞌvijon cüii tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ xquen na veꞌ siato juu vaaꞌ juu cjooꞌ teiꞌ.  
\v 27 Ndoꞌ tyioo ndaatsuaꞌ, jnduiꞌ ndaatsꞌo tꞌman ndoꞌ jndei tyioo jndye. Tovaquiñjonhanꞌ juu vꞌaaꞌñeen, mana tyioohanꞌ. Tꞌman tsuhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\p
\v 28 Vi na jndë sinin Jesús tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ, nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na tondyehan jñꞌoon na toninncyaa jon, jndye tomꞌaanꞌ nꞌonhin ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌñeen,  
\v 29 Ngꞌe totsiꞌman jon ndëëhin chaꞌxjen tsꞌan na conintquehin na ityentjon, chito chaꞌxjen nnꞌan na tonanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu ntji na tquen Moisés.   
\c 8  
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan na chu ndöꞌ cotöꞌ  
\r (Mr 1:40-45; Lc 5:12-16)  
\p
\v 1 Xjen na tjantcüeꞌ Jesús na jnan jon juu tyoꞌñeen, nnꞌan na jndye jndyiꞌhin tyentyjahan toxenꞌ jon.  
\v 2 Ndoꞌ tyjeeꞌnon cüii tsansꞌa na chu ndöꞌ cotöꞌ, tconxtye juu tonnon jon, itso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, nchji na vaa najndei na condui ꞌuꞌ na nndëë ntsinꞌmanꞌ ja xe na aa ntꞌue tsonꞌ.   
\p
\v 3 Ndoꞌ tyio Jesús ntꞌö jon nacjooꞌ tsanviiꞌñeen, itso jon nnon juu:  
\p —Ntꞌue tsꞌön, cꞌonꞌ na jndë ntjo ya ntcüeꞌ ꞌuꞌ.  
\p Ndoꞌ ninñoonꞌ jnꞌman juu, mana tsu ndöꞌñeen.  
\v 4 Ndoꞌ tso Jesús nnon juu:  
\p —Ndyeeꞌheꞌ, minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌntsuꞌ nchu vaa sꞌa. Naneinhin cjaꞌ, quitsiꞌmanꞌ nnon tyee njan jaa nnꞌan judíos na jndë jnꞌmanꞌ, ndoꞌ juu quiooꞌ na itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés na nninncyahoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, juu oꞌ ncyaꞌ nnon tyeeꞌñeen. Ee na ntsiquindëꞌ na nndaꞌ, ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëë nnꞌan na jndë jnꞌmanꞌ.   
\s1 Sinꞌman Jesús mosooꞌ cüii capitán  
\r (Lc 7:1-10)  
\p
\v 5 Jndë na tëqueeꞌ Jesús tsjoon Capernaum, tëntyjaaꞌ ncüii capitán na mꞌaan jon. Juu tsanꞌñeen coꞌxen jon ncüii ciento sondaro cüentaaꞌ tsjoon Roma. Tcan jon na quitsꞌaa Jesús vi nayaꞌñeenꞌhin yohin.  
\v 6 Itso jon:  
\p —Nndaꞌ ta, mioon jndyi iquenon moso njan na vaa juu vꞌa, iyꞌoon tycu coquenhin ndoꞌ iquii jndyihanꞌhin.   
\p
\v 7 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Ncjö ntsinꞌmanhin.   
\p
\v 8 Majoꞌ sintcüeꞌ capitánꞌñeen jñꞌoon, itso jon:  
\p —Nndaꞌ Ta, tyiꞌquitsixuan na ngaqueꞌ quityquiiꞌ vꞌa. Majoꞌ veꞌ quitsuꞌ na quinꞌman moso njan, ndoꞌ nꞌman juu.  
\v 9 Ngꞌe mantyi ja mꞌan nacje ꞌnaan nnꞌan na cotoꞌxenhin ja. Ndoꞌ mantyi mꞌan sondaro na macoꞌxën. Ya na maꞌua tsꞌian nnon ncüiihin, matsjö nnon juu: “Cjaꞌ ndöhin, ndoꞌ ncja juu.” Ndoꞌ ya na maꞌua tsꞌian nnon cüiichenhin: “Quindyoꞌ ntjoohin”, ndoꞌ nndyo juu. Ndoꞌ na ntsjö nnon moso njan: “Quitsaꞌ tsꞌianvaꞌ, ndoꞌ ntsꞌaa juuhanꞌ.”   
\p
\v 10 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Jesús jñꞌoon na tso tsanꞌñeen, tëveeꞌ jndyi tsꞌon jon. Tso jon ndëë nnꞌan na cotsantyja naxenꞌ jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌan ntyjëëhë nnꞌan Israel, minꞌjon tacontji ncüii tsꞌan na tꞌman vaa na vantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon chaꞌna juu tsanvahin.  
\v 11 Quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na ntsjö, juu xjen ya na nnintyincyooꞌ ntyja na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan tsonnangue, nnan nnꞌan xiꞌjndiohanꞌ na ngüendyuaahan yo ndochihi Abraham, Isaac yo ninꞌJacob na ntcüaꞌ nanꞌñeen yohan.  
\v 12 Majoꞌ nque nnꞌan judíos, joohin chuhanꞌ na nanꞌxuanhin juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon, ncüjiꞌhanꞌhin joꞌ. Ndoꞌ ncjuꞌhanꞌhin naijon na tëquintyja najaan, ndoꞌ joꞌ ncꞌonhan na nnanꞌxuaahan na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohan. Ndoꞌ maninꞌnanꞌquiꞌioonꞌhin ndiꞌnꞌonhan na ntquiihanꞌhin.   
\p
\v 13 Jndë joꞌ tso Jesús nnon juu capitánꞌñeen:  
\p —Cjaꞌ ntcüeꞌ vaꞌ, ndoꞌ quindui chaꞌxjen na mavantyja tsonꞌ.  
\p Ndoꞌ majuuntyi xjenꞌñeen jnꞌman mosooꞌ juu capitánꞌñeen.   
\s1 Sinꞌman Jesús tsanscu xeenꞌ Pedro  
\r (Mr 1:29-31; Lc 4:38-39)  
\p
\v 14 Ndoꞌ tja Jesús vaaꞌ Pedro. Jndë na tëqueeꞌ jon joꞌ, jndyii jon jñꞌoon na juu tsanscu xeenꞌ Pedro, vaa tsanꞌñeen cjooꞌ jndu. Iyꞌoon tjuenꞌhin.  
\v 15 Joꞌ tꞌui Jesús ntꞌö tsanscuꞌñeen. Ndoꞌ ninñoonꞌ jndya tjuenꞌhin. Jnanquintyja juu, taꞌ juu na sijñꞌoonꞌ juu na tcüaꞌhan.   
\s1 Jndye nnꞌan vꞌi sinꞌman Jesús  
\r (Mr 1:32-34; Lc 4:40-41)  
\p
\v 16 Ndoꞌ vi na jndë tua ndoꞌcüjioonꞌ, nnꞌan na nanꞌxuan jndyetyia, tyecho nnꞌan joohin na mꞌaan Jesús. Tcoꞌxen jon jndyetyiaꞌñeen na quinduiꞌhin quiiꞌ nꞌon nanꞌñeen. Mantyi sinꞌman jon tsoñꞌen nnꞌan vꞌi.  
\v 17 Tui na nndaꞌ chaꞌ quitsiquindëhanꞌ jñꞌoon na jndui na toninncyaa Isaías ndyu na toxenꞌchen. Itso jon: “Manquii Tyoꞌtsꞌon tejndei jon jaa na tyiꞌjndeiꞌ nnꞌön. Ndoꞌ sinꞌman jon jaa tsoñꞌen nnon ntycu na coquenön.”   
\s1 Nnꞌan na ninꞌquitsantyja toxenꞌ Jesús  
\r (Lc 9:57-62)  
\p
\v 18 Ya na jndyiaaꞌ Jesús na jndye jndyi nnꞌan mꞌan xejndio ngiaaꞌ jon, tso jon ndëë nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon na quinanꞌjndaꞌhin vꞌaandaa na ngüeꞌjndyahan ndaandue.  
\v 19 Tantyjaaꞌ ncüii tsꞌan na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi ntji na tquen Moisés. Itso juu nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, minyuuchen na ncjaꞌ ntsijon ja yo ꞌuꞌ.   
\p
\v 20 Joꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon juu, itso jon:  
\p —Joo ndyondyehinꞌ min ndueꞌ oꞌ, ndoꞌ quintsahinꞌ min ntycya oꞌ, majoꞌ ja na condui tsansꞌa na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, min naijon na ngüajndyëë, taꞌnan yu ro.   
\p
\v 21 Cüiichen tsꞌan na ivayꞌoon juu yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, itso juu nnon jon:  
\p —Ta, ncyaꞌ chjo jñꞌoon na ntixꞌë tyëhöꞌ ndoꞌ vi na jndë tyꞌiuhin, yajoꞌ yu jeꞌ, ngöyꞌön ja yo jñꞌoon na mancyaꞌ.   
\p
\v 22 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Jndye nnꞌan mꞌanhin chaꞌvijon ntꞌoohin. Quiꞌndyiꞌ na quityꞌiu nque nanꞌñeen ntyjehin. Majoꞌ ꞌuꞌ quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya.   
\s1 Sichen Jesús jndye yo na iju ndaandue  
\r (Mr 4:35-41; Lc 8:22-25)  
\p
\v 23 Tua Jesús quityquiiꞌ vꞌaandaa ndoꞌ nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tyꞌehin yo jon.  
\v 24 Ndö vaa ꞌnan tui, tyíꞌcovijndye na tyꞌehan, ndoꞌ tyioo ncüii jndye tꞌman nnon juu ndaandueꞌñeen, mavaaxjen na nchjehanꞌ vꞌaandaaꞌñeen ngꞌe juu ndaandueꞌñeen, jndei ijuhanꞌ. Ndoꞌ Jesús jeꞌ, itso jon.  
\v 25 Yajoꞌ joo nnꞌan na tonanꞌjon jñꞌoon na toninncyaa jon, jnanꞌndyooꞌhin nnon jon, jnanꞌntcüihan jon, jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, quitsinꞌmanꞌ jaa, ee juu vꞌaandaa na ñjön, mangua ndaahanꞌ na nchjehanꞌ juuhanꞌ na ntscüjehanꞌ jaa.   
\p
\v 26 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —ꞌOꞌ tyiꞌcovantyja ya nꞌonhoꞌ. ¿Ndu na coquityuehoꞌ?  
\p Ndoꞌ jnanquintyja jon, sityiaꞌ jon jndyeꞌñeen yo ndaandue, ndoꞌ tichen ntcüeꞌhanꞌ.  
\v 27 Ndoꞌ sꞌaahanꞌ na jndye jndyi tꞌoon nꞌonhan na nndaꞌ tui, taxeeꞌhan ndëë ntyjehan:  
\p —Juu tsanvahin, ¿nin conduihin? Ata juu jndye yo ndaandue cotaꞌngueeꞌhanꞌ jñꞌoon na icoꞌxen jonhanꞌ.   
\s1 Sinꞌman Jesús nnꞌan Gadara na mꞌan jndyetyia quiiꞌ nꞌonhan  
\r (Mr 5:1-20; Lc 8:26-39)  
\p
\v 28 Jndë na tejndyahan juu ndaandueꞌñeen, squehan ndyuaa na jndyu Gadara. Joꞌ jnduiꞌhan vꞌaandaa. Ndoꞌ tyequitjon ve nnꞌan ndyuaaꞌñeen jon na ninnquiiꞌchen tomꞌanhan ndiꞌntꞌua ntꞌoo. Nanꞌxuan nanꞌñeen jndyetyia quiiꞌ nꞌonhan. Vjee jndyihan ata ndiquindëë ngüeꞌnon nnꞌan naijon na mꞌanhan.  
\v 29 Tyeꞌ jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ Jesús na condui ꞌuꞌ Jnda Tyoꞌtsꞌon, ¿Nin ꞌnan ntꞌue tsonꞌ yo já? ¿Aa jndyoꞌ na ntsaꞌviꞌ já, min na tyiꞌcoventyja xjen na ntꞌuiꞌviꞌ já?   
\p
\v 30 Ndyo naijon mꞌan nanꞌñeen mꞌan cüii tmaanꞌ quintcu na cotqui oꞌ.  
\v 31 Ndoꞌ tan jndyetyiaꞌñeen cüii nayaꞌñeen nnon Jesús, jnduehan:  
\p —Xe na ncüjiꞌ já quityquiiꞌ nꞌon nanmin, ncyaꞌ jñꞌoon na ntsacꞌë́ quiiꞌ nꞌon quintcu na mꞌan ndöꞌ.   
\p
\v 32 Tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Cüa, quinduiꞌhoꞌ.  
\p Yajoꞌ jnduiꞌ jndyetyiaꞌñeen, tyequeꞌhan quiiꞌ nꞌon joo choꞌñeen, ndoꞌ na nndaꞌ ninvaa tmaanꞌ oꞌ jnanꞌnon oꞌ, tyecue oꞌ naijon tyꞌa vaa na njoon jndyihanꞌ, joꞌ tequityeeꞌ oꞌ tyquiiꞌ ndaandue, tjë oꞌ na sava ndaa nquen oꞌ.   
\p
\v 33 Ndoꞌ joo nnꞌan na totaꞌntyjeeꞌ choꞌñeen, jnanꞌnonhan, tyentcüeꞌhan tsjoonhan. Chen jndyi tonanꞌquindyiihan nchu vaa ꞌnan na tui na tjë oꞌ, ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ na jnꞌman joo nanꞌñeen na tonanꞌxuanhan jndyetyia.  
\v 34 Ngꞌe na nndaꞌ, tsoñꞌen nnꞌan tsjoonꞌñeen jnduiꞌhan, tyequijntyꞌiahan Jesús. Ndoꞌ xjen na squehan naijon na mꞌaan jon, tanhin nnon jon na quitsꞌaa jon vi nayaꞌñeen na quinduiꞌ ntcüeꞌ jon ndyuaa tsjoonhin.   
\c 9  
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan na ndicaca  
\r (Mr 2:1-12; Lc 5:17-26)  
\p
\v 1 Jndë tui na nndaꞌ, tua nndaꞌ Jesús vꞌaandaa yo nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Teꞌjndya ntcüeꞌhin ndaandue. Squehan tsjoon naijon mꞌaan ya jon.  
\v 2 Joꞌ squenon nnꞌan na mꞌaan jon, yꞌonhin cüii tsanviiꞌ, vaa juu cjooꞌ tsue. Tycu coquen tyꞌoonhin, ntjo ntjein ngꞌee juu. Ya na tquen Jesús cüenta vantyja nꞌon nanꞌñeen, tso jon nnon juu tsanviiꞌhin:  
\p —ꞌUꞌ jnda, cyonꞌ na tꞌman tsonꞌ. Ja jndë sitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ jnan na tsixuanꞌ.   
\p
\v 3 Ndoꞌ vendye nnꞌan na conanꞌman nchu vaa tsiꞌman jñꞌoon na tquen Moisés, vi na jndë jndyehan na nndaꞌ tso Jesús, jnanꞌtiuhan, jnduehan: “Tsanvaꞌ, jñꞌoon tsanꞌ itsinin juu, ee itsꞌaa juu na cüajon conduihin yo nquii Tyoꞌtsꞌon.” Nndaꞌ vaa na jndue nanꞌñeen.  
\v 4 Majoꞌ ntyjii Jesús nchu vaa conanꞌtiuhan, ngꞌe joꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —¿Ndu na conanꞌtiuhoꞌ jñꞌoon viꞌ ntyja njan?  
\v 5 ¿Nin jñꞌoon na cotjiꞌhoꞌ cüenta na tyiꞌjndyaaꞌchen ntsjö nnon tsanvahin? “¿Aa na ntsjö nnon juu na matsitꞌman tsꞌönhin yo jnan na tsixuan juu?” Ndoꞌ “¿Aa ntsjö na quinanquintyja juu, cjaca juu?”  
\v 6 Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ntsjö jñꞌoon na jndyaaꞌntyichenhanꞌ ngiohoꞌ. Yajoꞌ vi na jndë jnꞌman tsanvaꞌ, ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ na vaa najndö na matsixuan nnon tsonnangue na nndëë ntsitꞌman tsꞌön nnꞌan jnan na nanꞌxuanhan.  
\p Joꞌ tso jon nnon tsꞌan na ntjein ngꞌeeꞌhin:  
\p —Cüa, quinaquintyjaꞌ, quitsintcüiꞌ tsueꞌ ndoꞌ cjaꞌ vaꞌ.   
\p
\v 7 Ndoꞌ jnanquintyja juu, tja juu vaaꞌ juu.  
\v 8 Ndoꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, vi na jndë jntyꞌiahin na nndaꞌ tui, tyuehin ndoꞌ tyincyaahanꞌ na nein jndyihin ndoꞌ tonanꞌtꞌmaanꞌhin Tyoꞌtsꞌon na nndaꞌ vaa tyincyaa jon najndei na tsixuan jon nnon Jesús na itejndei jon nnꞌan.   
\s1 Tqueenꞌ Jesús Mateo  
\r (Mr 2:13-17; Lc 5:27-32)  
\p
\v 9 Jnduiꞌ Jesús joꞌ, tja jon na tonnonchen. Joꞌ jndyiaaꞌ jon ja Mateo. Tomꞌan vꞌaa naijon na mꞌan nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma. Tso jon nnön:  
\p —Quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya.  
\p Ndoꞌ jntyꞌi tsꞌianꞌñeen, ndoꞌ tyjë yo nquii jon.   
\p
\v 10 Ndoꞌ ndö vaa ꞌnan na tui, vequityen Jesús mesa quiiꞌ vꞌa na cocüꞌá. Ñꞌen ntyjë na mantyi cotye sꞌon na cotyion nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsanmꞌaantsꞌian tsjoon Roma, ndoꞌ mantyi ñꞌen nnꞌan na cotjiꞌ nnꞌan cüenta ntyja ꞌnaanhan na conduihan nnꞌan na conanꞌtjahin nnon Tyoꞌtsꞌon. Ninvi tojnaanꞌ tovendyuaa nanꞌñeen yo nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon na toninncyaa Jesús.  
\v 11 Ndoꞌ joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos, vi na jndë jntyꞌiahan na nndaꞌ sꞌaa jon, taxeeꞌhan ndëë nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnduehan ndëë nanꞌñeen:  
\p —¿Ndu na juu tsan na itsiꞌman ndëëhoꞌ icüaꞌ jon yo nnꞌan na cotye sꞌon ndoꞌ yo nnꞌan na cotjíꞌ cüenta na nanꞌxuanhan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon?   
\p
\v 12 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Jesús na nndaꞌ conduehin, sinin jon jñꞌoon na itsijonhanꞌ juuhanꞌ ntyja ꞌnaan nanꞌñeen, itso jon:  
\p —Nnꞌan na tyiꞌvꞌi, tyiꞌicanhanꞌhin tsꞌan na ntsꞌaa nasihin. Majoꞌ nnꞌan vꞌi, joohan icanhanꞌhin tsꞌan na ntsꞌaa nasihin.  
\v 13 Nquii Tyoꞌtsꞌon ntꞌue tsꞌon jon na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonva na itsohanꞌ: “Ja njon jndyi ntyji na ncꞌonhoꞌ na cüivengiohoꞌ nnꞌan, chichen na nnanꞌcueeꞌhoꞌ quiooꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ ja yohanꞌ.”  
\p Ndoꞌ tsontyichen Jesús:  
\p —Quintꞌahoꞌ chaꞌxjen itsinin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui: “Ja chito jndyö na macꞌën nnꞌan na contꞌa ntyja na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon. Joo nnꞌan na nanꞌxuan jnan, jndyö na macꞌënhin na quintcüeꞌ nꞌonhan.”   
\s1 Cotaꞌxeeꞌhan nnon Jesús na ntyjee tsꞌan ꞌnan ꞌndyo juu  
\r (Mr 2:18-22; Lc 5:33-39)  
\p
\v 14 Nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon na toninncyaa Juan squehan na mꞌaan Jesús, taxeeꞌhan nnon jon:  
\p —Já yo nnꞌan tmaanꞌ fariseos cotyjë́ ꞌnan jndyuë́, majoꞌ joo nnꞌan na matsiꞌmanꞌ ndëë, tyiꞌcontꞌahan na nndaꞌ. ¿Ndu?   
\p
\v 15 Tꞌa Jesús, sinin jon ncüii jñꞌoon ndëë nanꞌñeen na itꞌuiihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, tso jon:  
\p —Nnꞌan na conanꞌjon yo nquii tsansꞌa na ngoco, ¿Aa ncꞌonhan na chjooꞌ nꞌonhan viochen xjen na conditꞌmaanꞌ na ninvaa mꞌaan tsanꞌñeen tyquiiꞌ ntꞌanhin? Tyiꞌxeꞌquintꞌahan na nndaꞌ. Majoꞌ ngüentyja xuee na ntjiꞌ nnꞌan juu tsanꞌñeen quityquiiꞌ ntꞌanhan. Juu xjenꞌñeen nnanꞌchjooꞌ nꞌonhan ndoꞌ ntyjehan ꞌnan jndyuehan.   
\p
\v 16 Ndoꞌ sininntyichen Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon xco na toninncyaa jon. Tso jon: “Vi tanꞌ ndiaa xco na tyiꞌcotmanhanꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na ncüjaaꞌ tsꞌanhanꞌ ndiaa ntsa. Ngꞌe xe na aa ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, juu ndiaa xcoꞌñeen ngateihanꞌ ndoꞌ ncꞌiooꞌhanꞌ juu ndiaa ntsaꞌñeen. Ndoꞌ na nndaꞌ, juu naijon na tꞌio ndiaaꞌñeen, tꞌmanntyichen ntꞌiohanꞌ.  
\v 17 Min ntjan quiooꞌ na cotyion nnꞌan ndaa vinon, majoꞌ tyiꞌjeꞌquityion nndaꞌ tsꞌan juu ndaaꞌñeen ntjan na jndë tijntꞌue tsꞌanhanꞌ toxenꞌ. Ngꞌe xe na aa nndaꞌ ntsꞌaa tsꞌan, joo ntjanꞌñeen ndiꞌndaaꞌhanꞌ ndoꞌ mantyi juu ndaa vinon na ñjonhanꞌ, nntcüeꞌhanꞌ. Ngꞌe na nndaꞌ, ndyion tsꞌan ndaa vinon xco tjan xco ndoꞌ na nndaꞌ, min juu tjanꞌñeen tyiꞌjeꞌcüiꞌndaaꞌhanꞌ min ndaa vinonꞌñeen tyiꞌjeꞌquitsuhanꞌ.   
\s1 Tyincyaa Jesús na tandoꞌ xco yuscu chjo jnda Jairo  
\r (Mr 5:21-43; Lc 8:40-56)  
\p
\v 18 Ninvaa na itsinin Jesús jñꞌoonꞌñeen ndoꞌ ncüii tsꞌan juu tsjoonꞌñeen na conintquehin ntyja ꞌnaanꞌ vatsꞌon cüenta nnꞌan judíos, tyjeeꞌnon juu na mꞌaan Jesús. Tconxtye tsanꞌñeen nnon Jesús. Tso jon:  
\p —Quichenviꞌ tueꞌ yuscu chjo jnda, majoꞌ xe na aa ntsaꞌ vi nayaꞌñeen na ncjaꞌ quityioꞌ ntꞌöꞌ cjooꞌ juu, yajoꞌ ngüandoꞌ nndaꞌ juu.   
\p
\v 19 Maninñoonꞌ sicje Jesús, tantyja jon toxenꞌ tsanꞌñeen, mantyi já na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, sáñꞌë́n yohin.  
\v 20 Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen jndyontyja ncüii tsanscu toxenꞌ Jesús, mioon viiꞌ juu. Jndë nchoꞌve chu na cocꞌa neoonꞌ juu. Jndyotsindyooꞌhin toxenꞌ jon, tꞌuii juu ꞌndyo ndiaaꞌ jon.  
\v 21 Ngꞌe sitiu juu: “Xe veꞌ aa nndëë ntꞌui ndiaaꞌ jon, nnꞌman.”  
\v 22 Ndoꞌ nquii Jesús, tequen jon, jndyiaaꞌ jon nnon tsanscuꞌñeen. Tso jon nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ jnda, cyonꞌ na tꞌman tsonꞌ. Ngꞌe na vantyja tsonꞌ ja, joꞌ na jndë jnꞌmanꞌ.  
\p Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen ntjo ya ntcüeꞌhin.   
\p
\v 23 Ndoꞌ xjen na tueeꞌ Jesús vaaꞌ juu Jairoꞌñeen, tëqueeꞌ jon quiiꞌhanꞌ. Joꞌ jndyiaaꞌ jon mꞌan nnꞌan na cotjaꞌ nmaan na coninjndaꞌ na ngantyꞌiu juu tsꞌoo chjoꞌñeen. Conanꞌxuaa nnꞌan ndoꞌ cotyuee jndyihin.  
\v 24 Tso jon ndëëhin:  
\p —Cüa, quinduiꞌhoꞌ ntjoohin, yuscu chjovahin, chito aa tueꞌ juu, veꞌ itso juu.  
\p Majoꞌ jnanꞌcüejnaanꞌhin jon, veꞌ toncohin ngꞌe nndaꞌ tso jon.  
\v 25 Majoꞌ vi na jndë tjiꞌ jon nanꞌñeen chꞌen, tëqueeꞌ jon naijon vequityen tsꞌoo chjoꞌñeen, joꞌ tꞌuii jon ntꞌö juu, ndoꞌ jnanquintyja juu.  
\v 26 Ndoꞌ na sꞌaa Jesús na nndaꞌ, tycya jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ninvaa ntꞌö juu ndyuaaꞌñeen.   
\s1 Sinꞌman Jesús ve nnꞌan nchjan  
\p
\v 27 Xjen na jnduiꞌ Jesús vꞌaaꞌñeen, tentyja ve nnꞌan nchjan toxenꞌ jon. Tonanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ ta na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cꞌonꞌ na ntyꞌia rö́ ntyjiꞌ.   
\p
\v 28 Ndoꞌ vi na jndë tëqueeꞌ jon quityquiiꞌ vꞌaa, jnanꞌndyooꞌhin na mꞌaan jon. Taxeeꞌ jon ndëëhin:  
\p —¿Aa vantyja nꞌonhoꞌ na nndëë nninncya na njntyꞌia nndaꞌhoꞌ?  
\p Tꞌahan, jnduehan:  
\p —Ta, vantyja nꞌö́n.   
\p
\v 29 Ngue ro jñoon ntꞌö jon tëndëëhin, ndoꞌ tso jon ndëëhin:  
\p —Quindui chaꞌxjen na vantyja nꞌonhoꞌ.   
\p
\v 30 Ndoꞌ tyincyaahanꞌ na ya cojntyꞌiahan. Majoꞌ jaaꞌ jñꞌoon na tso jon ndëëhan na tyiꞌnanꞌquindyiihan nnꞌan na nndaꞌ sꞌaa jon.   
\p
\v 31 Majoꞌ taꞌnan jnanꞌquindëhinhanꞌ. Ee vi na jndë jnduiꞌhan juu vꞌaaꞌñeen, chen chen tonanꞌneinhan ndëë nnꞌan na mꞌan juu ndyuaaꞌñeen ꞌnan na sꞌaa Jesús yohan.   
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan na ndiquitsinin  
\p
\v 32 Xjen na jnduiꞌ nanꞌñeen vꞌaaꞌñeen, sque mañoon nnꞌan na mꞌaan Jesús. Yꞌonhin cüii tsꞌan na tsixuan juu jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu na ndincyaahanꞌ na ntsinin juu.  
\v 33 Ndoꞌ vi na jndë tjiꞌ Jesús jndyetyiaꞌñeen quiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen, tyeꞌ tsinin juu. Ndoꞌ nnꞌan na jntyꞌia na tui na nndaꞌ, tyuehin ndoꞌ tomꞌanhan na neinhin. Jnduehan:  
\p —Jaa nnꞌan Israel, minꞌjon tacojntyꞌia na ntsꞌaa tsꞌan cüii tsꞌian tꞌman chaꞌ juu ꞌnan na sꞌaa Jesús ndöꞌ.   
\p
\v 34 Majoꞌ jnanꞌcüejnaanꞌ nnꞌan fariseos jon. Jnduehan:  
\p —Veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na itsixuan nquii juu na conditque ndëë tsoñꞌen yotyia, joꞌ na condëë icüjiꞌ tsanvaꞌ yotyia quityquiiꞌ nꞌon nnꞌan.   
\s1 Ntyꞌia nchjii Jesús nnꞌan  
\p
\v 35 Tomandyiꞌ Jesús tsochen njoon tꞌman yo njoon quijndë ndyuaa Galilea. Totsiꞌman jon ndëë nnꞌan na covancüi ntꞌaanꞌon. Toninncyaa jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan juu na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ mantyi totsinꞌman jonhin ncüii cüii nnon ntycu na coquenonhan yo ncüii cüii nnon na tajndeiꞌ nꞌonhan na iquiihanꞌhin.  
\v 36 Ya na jndyiaaꞌ jon ntmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tꞌoon jon na ntyꞌia rohan ntyjii jon, ngꞌe mꞌanhan na ntycüii najndëhan na jndye vaa na mꞌaanꞌ nꞌonhan. Chaꞌvijon na cocyaatohan tyuaa na ndiquindëë na ncꞌontyihan. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin chaꞌxjen coquenon quinman na tatsꞌan ivantyjeeꞌ.  
\v 37 Ndoꞌ taꞌ jon na itsiꞌman jon na jndye nnꞌan mꞌan na ndyehan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ nnꞌan na nnanꞌneinhinhanꞌ ndëëhan, tyiꞌjndyehan. Ndëë joo nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, sinin jon jñꞌoon na sijonhanꞌ juuhanꞌ yo juu nanꞌñeen. Tso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ jndye jndyi ntjon na tueꞌ, majoꞌ tyiꞌjndye nanntjon mꞌan na ntyjehanꞌ.  
\v 38 Mangꞌe joꞌ quitanhoꞌ nnon nquii jon na ꞌnaanꞌ joo ntjonꞌñeen na quijñon jon nnꞌan na quitsaquityjehin ntjon ꞌnaanꞌ jon.   
\c 10  
\s1 Icüji Jesús nchoꞌve nnꞌan na quitsayꞌonhan jñꞌoon yohin  
\r (Mr 3:13-19; Lc 6:12-16)  
\p
\v 1 Tqueenꞌ Jesús já nnꞌan na nchoꞌve. Tyincyaa jon na mantyi nanꞌxuán juu najndei na condui nquii jon chaꞌ ntjíꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ na quinanꞌnꞌmán nnꞌan tsoñꞌen nnon ntycu vjee yo tsoñꞌen nnon na tajndeiꞌ nꞌonhan na iquiihanꞌhin.   
\p
\v 2 Ndö nguë́ já nnꞌan na nchoꞌve na tꞌua jon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndë́. Naminjndyee Simón, na mantyi xueeꞌ jon Pedro, jndë ve, tyje jon Andrés, ndë joꞌ Santiago yo tyje jon Juan, joohan ntsinda Zebedeo,  
\v 3 Felipe yo Bartolomé, Tomás yo ja Mateo na toquë sꞌon ꞌnaanꞌ gobiernon tsjoon Roma, ndoꞌ Santiago jnda Alfeo yo Tadeo,  
\v 4 Yo Simón, tsan na totsijonhin yo tuaanꞌ nnꞌan na tonanꞌvehan nacjooꞌ gobiernon tsjoon Roma, ndoꞌ yo ninꞌJudas Iscariote, tsan na jndëcya tyincyaa juu cüenta Jesús nduee nnꞌan na jnanꞌcueeꞌhanhin.   
\s1 Tꞌua Jesús tsꞌian ndëë nnꞌan nchoꞌve  
\r (Mr 6:7-13; Lc 9:1-6)  
\p
\v 5 Ndoꞌ ndö vaa tsꞌian na tꞌua Jesús ndë́ na nchoꞌve já na tji jon, tso jon:  
\p —Tyiꞌntsaqueꞌhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na chito conduihan ntyjë nnꞌan judíos, ndoꞌ min tyiꞌntsaqueꞌhoꞌ njoon na mꞌan nnꞌan ndyuaa Samaria.  
\v 6 Xiaꞌntyi cꞌohoꞌ na mꞌan ntyjeehoꞌ nnꞌan Israel, na conduihan chaꞌvijon quinman na jndë tsu.  
\v 7 Viochen na cotsacondyiꞌhoꞌ, ndö jñꞌoon quinduehoꞌ ndëë nnꞌan: Quitquenhoꞌ cüenta na nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue, jndë tentyja xjen na ninncyahoꞌ na ntyeꞌntjon jon ꞌoꞌ.  
\v 8 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndë́: Quinanꞌnꞌmanhoꞌ nnꞌan vꞌi yo nnꞌan na cho ndöꞌ cotöꞌ. Quintꞌahoꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë. Quitjiꞌhoꞌ jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. Juu nayavahin, veꞌ yu tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na nanꞌxuanhoꞌhanꞌ. Mantyi ꞌoꞌ tyiꞌntaꞌntjonhoꞌ xoquituꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\p
\v 9 “Tyiꞌntsachohoꞌ sꞌon ijan, min sꞌon xuee min sꞌon ve na ñjon chetsjaꞌ na ntyjahanꞌ ndiꞌntscuꞌhoꞌ na ntsaquintꞌahoꞌ tsꞌian njan.  
\v 10 Min tyiꞌntsachohoꞌ nchetsjaꞌ na ncꞌohoꞌ nato na ñjon ꞌnan na ndijntꞌuehoꞌ, min ncüiichen ntjo ndiaa, min ntcon, min tsꞌoon na ntyjahoꞌ. Ngꞌe chaꞌxjen ivantjon tsꞌan yo tsꞌian na itsꞌaa juu, manndaꞌ chuhanꞌ na nndahoꞌ ꞌnan na icanhanꞌhoꞌ na cotyeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 11 “Ndoꞌ minninchen tsjoon na ntsquehoꞌ, min na aa tꞌmanhanꞌ, ndoꞌ min na aa chjohanꞌ, chen quijntꞌuehoꞌ nin tsꞌan na itsꞌaa na njon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncyꞌoon juu cüentahoꞌ vaaꞌ juu na ntixeeꞌ juu ꞌoꞌ. Joꞌ quintjohoꞌ vaaꞌ tsanꞌñeen ata xjen na nnduiꞌ ntcüehoꞌ juu tsjoonꞌñeen.  
\v 12 Juu xjen na ncꞌoqueꞌhoꞌ vꞌaaꞌñeen, quitanhoꞌ na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nanꞌñeen.  
\v 13 Ndoꞌ joohan, xe na aa ya nnꞌanhin, yajoꞌ ndyio jon jnꞌaanhin. Majoꞌ xe na aa tyiꞌquinanꞌxuan nanꞌñeen na ncyꞌonhan cüenta juu nayaꞌñeen, yajoꞌ tyiꞌxeꞌquitsꞌaa Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na cotanhoꞌ nnon jon.  
\v 14 Ndoꞌ nnꞌan tsjoonꞌñeen, xe na aa taꞌnan ncüiihan na ninꞌcyꞌoon juu cüentahoꞌ na ntixeeꞌ juuhoꞌ, min tyiꞌninquiꞌndyii juu jñꞌoon na coninncyahoꞌ, juu xjen na nduiꞌhoꞌ vaaꞌ juu oo tsjoonꞌñeen, quinanꞌcyaahoꞌ tsꞌojndë na chuuꞌ ngꞌehoꞌ. Na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ncüjiꞌ jndyoyuhanꞌ na joo nanꞌñeen tyiꞌninꞌcyꞌonhan cüenta juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na coninncyahoꞌ.  
\v 15 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nnꞌan tsjoonꞌñeen juu xuee ya na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na tonanꞌtjahan nnon jon, tꞌmanntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌhin, chichen juu naviꞌ na isquioo jon cjo nnꞌan tsjoon Sodoma yo Gomorra.   
\s1 Ntꞌa viꞌ nnꞌan ꞌoꞌ  
\p
\v 16 “Quitquenhoꞌ cüenta, ꞌoꞌ na conduihoꞌ chaꞌvijon quinman, majñönhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na conduihan chaꞌvijon lobo. Ngꞌe joꞌ, chaꞌxjen quindu mꞌan na jndaꞌ nquen oꞌ, mantyi ꞌoꞌ cꞌonhoꞌ na jndaꞌ nquenhoꞌ na tyiꞌntsiviꞌnnꞌanhanꞌ ꞌoꞌ. Ndoꞌ chaꞌxjen tyiꞌmanyaanꞌ quituꞌ, manndaꞌ vaa cꞌonhoꞌ.  
\v 17 Tyiꞌncꞌonhoꞌ na conanꞌqui nꞌonhoꞌ nnꞌan ee nninncyahan cüentahoꞌ nduee nanmꞌannꞌian, ndoꞌ nanꞌñeen ntjiꞌhan tsꞌian na ngichꞌohoꞌ quityquiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan.  
\v 18 Ndoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja njan, nntꞌahan na ngüentyjeeꞌhoꞌ tondëë nnꞌan na conduihan gobiernon ndoꞌ mantyi ndëë nnꞌan na tëquintyja tꞌman condui. Ndoꞌ na nndaꞌ, nninncyaahanꞌ na ntjiꞌ jndyoyuhoꞌ ndëëhin ntyja njan ndoꞌ mantyi ndëë nnꞌan na tyiꞌquinanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ.  
\v 19 Ya na nninncyahan cüentahoꞌ, tyiꞌncꞌonhoꞌ jñmaanꞌ tsꞌon na nin jñꞌoon nnanꞌntcüeꞌhoꞌ ndëëhan. Ngꞌe majuuntyi xjenꞌñeen nninncyaa Tyoꞌtsꞌon nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ.  
\v 20 Ee nquii Espíritu na condui nquii tyehoꞌ Tyoꞌtsꞌon, ntsiꞌman jon nin jñꞌoon na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na nnanꞌntcüeꞌhoꞌ jñꞌoon ndëë nanꞌñeen veꞌ yo na jndaꞌ nquen nquehoꞌ.   
\p
\v 21 “Mꞌan nnꞌan na ninncüii tsꞌan ntsindahin na nninncyahan ntyjehin nduee nanmꞌannꞌian chaꞌ nnanꞌcüje nanꞌñeen joo. Ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na nninncyahin ndahin nduee nanmꞌannꞌian chaꞌ nnanꞌcüje nanꞌñeen joo. Ndoꞌ majoꞌntyi nntꞌa nda nnꞌan chaꞌ cüje tye ndyee joo.  
\v 22 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan ncꞌonhan na tyiꞌquijndooꞌhan ꞌoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ ntyja njan. Majoꞌ juu tsꞌan na ntjotyen ntyja njan ata juu xjen na ntycüii tsoñꞌen, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen.  
\v 23 Nnꞌan ncüii tsjoon, xjen na contyꞌehan ꞌoꞌ, quinanonhoꞌ, cꞌohoꞌ cüiichen joo. Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyo ntcüꞌë nntꞌa. Majoꞌ ninjoꞌ mꞌanchen njoon ndyuaa na mꞌan nnꞌan Israel na tyiꞌcotsquehoꞌ na nninncyahoꞌ jñꞌoon naya ntyja njan ndëëhin juu xjen na nncüjë ntcüꞌë.   
\p
\v 24 “Já nnꞌan na tꞌman Jesús na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, sininntyichen jon jñꞌoon ndë́ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na tsixuan nquii jon. Tso jon: “Juu tsꞌan na itsijnaanꞌ, tyiꞌtꞌman conduihin chaꞌxjen nquii mastro ꞌnaanꞌ juu. Min juu tsꞌan na tyeꞌntjon nnon patrón, tyiꞌtꞌman conduihin chaꞌxjen nquii patrónꞌñeen.  
\v 25 Juu tsꞌan na itsijnaanꞌ, quintjo ya ntyjii juu na cüejon iquenon juu chaꞌxjen na iquenon nquii tsꞌan na itsiꞌman nnon juu. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na ityeꞌntjon nnon patrón, quintjo ya ntyjii juu na cüejon iquenon juu chaꞌxjen na iquenon nquii tsanꞌñeen na ityeꞌntjon juu nnon. Ncö na condui ja tsꞌan na conditque ndëë nnꞌan vꞌaa, condue nnꞌan na tsixuan Beelzebú, ꞌoꞌ na cotyeꞌntjonhoꞌ nnön, mantyi nndaꞌ nnduehan cjohoꞌ.   
\s1 Xiaꞌntyi Tyoꞌtsꞌon nanꞌxuan na cꞌön na ncyaa  
\r (Lc 12:2-7)  
\p
\v 26 “Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌndyuehoꞌ na nin ꞌnan nntꞌa nnꞌanhoꞌ. Ngꞌe tsoñꞌen na vantyꞌiu mꞌanhanꞌ, ngüentyja xjen na nnintyincyooꞌ jndyoyuhanꞌ. Ndoꞌ juu jñꞌoon na tyiꞌcondye nnꞌan, ncüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiquindyihanꞌ.  
\v 27 Mangꞌe joꞌ, jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ na tyiꞌmatsjö ncꞌihanꞌ, quinanꞌnein jndyoyuhoꞌhanꞌ ndëë nnꞌan. Ndoꞌ jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ na ninnquehoꞌ, quinduehoꞌhanꞌ ndëë tsoñꞌen nnꞌan.  
\v 28 Joo nnꞌan na conanꞌcüje ntyje, majoꞌ tyiꞌjeꞌquindëë ntꞌahin na ngitsu ñuaanhoꞌ, tyiꞌndyuehoꞌhin. ꞌOꞌ cꞌonhoꞌ na ncyaahoꞌ Tyoꞌtsꞌon na nquii jon vaa najndei na conduihin na ncjuꞌ jon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan yo ñuaanꞌ tsꞌan quiiꞌ vꞌio.   
\p
\v 29 “ꞌOꞌ mangiohoꞌ na tyiꞌjnda coninjntꞌua ve quintsa quijndë. Majoꞌ nquii Tyehoꞌ Tyoꞌtsꞌon iquen jon cüenta joo oꞌ. Nchjii jndaꞌ jon ya na ngovje ncüii cüii joo oꞌ.  
\v 30 Ndoꞌ ata ntyjii jndaꞌ jon tsaꞌnndaꞌ sonquenhoꞌ.  
\v 31 Mangꞌe joꞌ, tyiꞌndyuehoꞌ, ngꞌe ꞌoꞌ njonntyichen ntyjii jon, nchichen na jndye quintsa quijndë.   
\s1 Quitjiꞌ jndyoyu jaa ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo  
\r (Lc 12:8-9)  
\p
\v 32 “Minninchen tsꞌan na icüjiꞌ jndyoyu juu ntyja njan tondëë nnꞌan, mantyi nnon Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, ja ncüjiꞌ jndyoyu nnon jon na condui tsanꞌñeen ntyja njan.  
\v 33 Majoꞌ minninchen tsꞌan na icüjihin ntyja njan, mantsjö nnon Tyëhöꞌ na min tyiꞌquitsixuan tsanꞌñeen ntyja njan.   
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ Jesús icꞌonhanꞌ nnꞌan yo ntyjehan  
\r (Lc 12:51-53; 14:26-27)  
\p
\v 34 “Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na jndyö tsonnangue chaꞌ ya ncꞌon nnꞌan yo ntyjehan. Chito juu tsꞌian jndyö. Ja jndyö na ncꞌon nnꞌan cjo ntyjehan.  
\v 35 Ee ntyja njan ja, ncꞌoon tsansꞌa na tyiꞌcüejon jñꞌoonhin yo tye juu, mantyi tsanscu yo ndyee juu, ndoꞌ mantyi tsanntsa yo nquii tsanscu xeenꞌ juu.  
\v 36 Ata ntsꞌaahanꞌ na nque nnꞌan vaaꞌ tsꞌan na vantyja tsꞌon juu ja, joohin ata xjen nnanꞌvjehanhin.   
\p
\v 37 “Minninchen tsꞌan na njonntyichen ntyjii juu tye juu ndoꞌ ndyee juu, chichen ja, tyiꞌquitsixuan tsanꞌñeen na ncꞌoon juu ntyja njan. Mantyi minninchen tsꞌan na itsiviꞌntyjiichen juu jnda juu yusꞌa, yuscu, chintyichen ja, tyiꞌquitsixuan tsanꞌñeen na ncꞌoon juu ntyja njan.  
\v 38 Chaꞌ na ndëë ntsijon tsꞌan ntyja njan, chuhanꞌ na quintjo ya ntyjii jon ꞌnan viꞌ na iquenon juu. Xe na aa tyiꞌntsꞌaa juu na nndaꞌ, xeꞌquindëë ntsixuan juu ntyja njan.  
\v 39 Ntyja ꞌnaanꞌ na vamꞌaan tsꞌan, xe na aa ntsichon juu na ndui chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii juu chaꞌ ncyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüentahin, ngitsuhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ngꞌe minꞌcya ro tsꞌan na incyaa na quitjon nin ꞌnan na ngenon ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan, ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue nquii nchu ya chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu, majndaꞌ ntyja ꞌnaan ꞌnan na itsꞌaa tsanꞌñeen, ngitsu ñuaanꞌ juu.   
\s1 Naya na itsiquindaaꞌ Tyoꞌtsꞌon nnꞌan  
\r (Mr 9:41)  
\p
\v 40 “Minꞌcya ro tsꞌan na ntsintjooꞌ juu ꞌoꞌ, mantyi ja itsintjooꞌ tsanꞌñeen. Ndoꞌ juu tsꞌan na ntsintjooꞌ ja, mantyi itsintjooꞌ tsanꞌñeen nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan.  
\v 41 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ntsintjooꞌ juu ncüii tsꞌan na incyaa jñꞌoon ngꞌe na jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌonhanꞌ, ncyꞌoon tsanꞌñeen maninjuu naya chaꞌxjen juu naya na ncyꞌoon tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ntsintjooꞌ juu ncüii tsꞌan na itsijonhin chaꞌxjen na chuhanꞌ na cꞌoon tsꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ngꞌe ntꞌue tsanꞌñeen na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, tsanꞌñeen ncyꞌoon juu cüenta maninjuu naya chaꞌxjen juu naya na ncyꞌoon nquii tsꞌan na itsꞌaahanꞌ.  
\v 42 Ndoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na ninncyaa min veꞌ chjoviꞌ ndaatioo tein na ncꞌu ncüii tsꞌan na itsijonhin yo ja, tanin min na aa tyiꞌtꞌman conduihin, majndaꞌ vaa naya na ncyꞌoon juu cüenta.”   
\c 11  
\s1 Jñon Juan nnꞌan na mꞌaan Jesús  
\r (Lc 7:18-35)  
\p
\v 1 Ndoꞌ ya na jndë siꞌman Jesús jñꞌoonminꞌ ndë́ na nchoꞌve já na tꞌman jon na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, yajoꞌ jnduiꞌ jon joꞌ. Tja jon na ntsiꞌman jon ndoꞌ na nninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan na mꞌan njoon ndyuaa Galilea.   
\p
\v 2 Ndoꞌ juu Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, xjenꞌñeen ndyiiꞌ jon vancjo. Joꞌ jndyii jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na itsꞌaa Cristo. Joꞌ tꞌua Juan tsꞌian ndëë ve ndye nnꞌan na tꞌman jon na quitsayꞌonhan yo jñꞌoon na incyaa jon na cꞌotaꞌxeeꞌhan cüii jñꞌoon nnon Jesús.  
\v 3 Jndue nanꞌñeen nnon jon:  
\p —¿Aa condui ꞌuꞌ nquii jon na tso jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na nndyo jon nnon tsonnangue, oo aa ngüentꞌö́ na ncüjeeꞌ cüiichen tsꞌan?   
\p
\v 4 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon: “Quitsantcüeꞌhoꞌ na mꞌaan Juan, quinduehoꞌ nnon jon nchu vaa jñꞌoon na condyehoꞌ na mancya, yo na cojntyꞌia ndëëhoꞌ na jndye nnꞌan conꞌmanhin.  
\v 5 Quinduehoꞌ nnon jon na joo nnꞌan na nintomꞌanhin na nchjanhin, naneinhin xuee cojntyꞌiahin. Joo nnꞌan na tomꞌan na ntjein ngꞌe, nein ya cotsacaꞌhin. Joo nnꞌan na nintoquichohin tycu ndöꞌ cotöꞌ, jndë jnꞌmanhin. Joo nnꞌan na nintomꞌanhin na quitahin, nein ya condyehin. Joo nnꞌan na jndë tjë, cotandoꞌ xcohin. Ndoꞌ joo nnꞌan na ntyꞌia jndyihan, jndë macondyehan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 6 Ndoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌvacüaaꞌhin ntyja njan, condui tsanꞌñeen tsꞌan na neiinꞌ juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon.”  
\p Jñꞌoonminꞌ sinin Jesús ndëë nanꞌñeen na jñon Juan.   
\p
\v 7 Ndoꞌ vi na jndë na tyentcüeꞌ nanꞌñeen, taꞌ Jesús na sinin jon ntyja ꞌnaanꞌ Juan ndëë tmaanꞌ nnꞌan na mꞌan xiꞌjndio ngiaaꞌ jon. Tso jon: “Juu xjen na tyꞌehoꞌ jndëë naijon tomꞌaan Juan, ¿Nchu vaa na tjiꞌhoꞌ cüenta na tsixuan jon? ¿Aa jntyꞌiahoꞌhin chaꞌna tsꞌan na ve vaa itsinin na sijonhanꞌhin chaꞌvijon cüii tsmaan tsꞌon na nayꞌoon jndyehanꞌ? Chito nndaꞌ totsixuan jon.  
\v 8 Ndoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ ¿Nin ncüii nnon jnanꞌtiuhoꞌ na tsixuan jon na tyequijntyꞌiahoꞌhin? ¿Aa jntyꞌiahoꞌhin na conduihin ncüii tsꞌan na cüe ndiaa na njon jndyi? Min chitojoꞌ. ꞌOꞌ ngiohoꞌ xiaꞌntyi nnꞌan na tꞌmanntyi conduihin, joohan cocüehan ndiaa na njon jndyi.  
\v 9 Yajoꞌ ¿Nin ꞌnan tꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na tyequijntyꞌiahoꞌhin? Ja nchji na tyequijntyꞌiahoꞌ cüii tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Ndoꞌ juu jon tꞌmanntyichen conduihin quityquiiꞌ tsꞌianꞌñeen, chito tsoñꞌen nnꞌan na coninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 10 Juu jñꞌoonꞌ jon na jndui, itsininhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu Juanꞌñeen. Ndö vaa na itsohanꞌ:  
\q1 Majñön moso njan na vja jndyee jon na tonnonꞌ.  
\q1 Jñꞌoon na nninncyaa jon ntejndeihanꞌ nnꞌan na nnanꞌcjehan na nndyehan jñꞌoon na nninncyaꞌ vi na jndë tueꞌ quiiꞌ ntꞌanhin.   
\m
\v 11 Tsontyichen Jesús: “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, juu Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, minꞌjon tatꞌoon cüii tsꞌan na tondui tꞌmanhin tonnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌna nquii jon. Majoꞌ min na nndaꞌ totsixuan jon, minninchen tsꞌan na nninncyaahin na ityentjon Tyoꞌtsꞌon juu na vamꞌaan juu, tꞌmanntyichen condui tsanꞌñeen, chichen nquii Juan.”   
\p
\v 12 Ndoꞌ sininntyichen Jesús ndëë nnꞌan, itso jon: “Nquii Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, xjen na taꞌ jon na toninncyaa jon jñꞌoon, jndye nnꞌan condyehan na iꞌman Tyoꞌtsꞌonhan na quinanꞌjonhan na ntyeꞌntjon jonhan, ndoꞌ ñꞌenhan na conanꞌchonhan na nnanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 13 Tsoñꞌen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na toninncya nnꞌan ndyu na toxenꞌchen yo jñꞌoon na tquen Moisés, ninnquiiꞌ conanꞌmanhanꞌ nchu vaa na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan juu na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ ya na tyeꞌ na toninncyaa Juan jñꞌoonꞌ jon, siꞌman juu na jndë tentyja xjen na ntyentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan.  
\v 14 Ndoꞌ xe na aa mꞌan cjehoꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoonvahin, nquii Juan conduihin juu Elías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon cominndooꞌhoꞌ na nndyo nndaꞌ jon.  
\v 15 Minninchen tsꞌan na min ndöꞌnqui na ndyii jñꞌoon na matsjö, cüaaꞌ tsꞌon juuhanꞌ.”   
\p
\v 16 Ndoꞌ tsontyichen Jesús: “Nque nnꞌan na mꞌan nanein, ¿Nin jñꞌoon na ntsijönꞌ ja ntyja ꞌnaanhin? Itsijonhanꞌhin chaꞌvijon yotsca na concyꞌo nata quiiꞌ tsjoon.  
\v 17 Conanꞌxuaa yoꞌñeen ndëë ntyje joo, condue joo: Jndë tjáꞌ tsuaan juu son na cotjaꞌ na cotonco nnꞌan, majoꞌ ꞌoꞌ tajnanꞌjnonhoꞌ. Jndë joꞌ tjáꞌ son na vaquityen tsꞌoo chjo, majoꞌ ꞌoꞌ tatyueehoꞌ.  
\v 18 Manndaꞌ itsijonhanꞌ na contꞌa nnꞌan na mꞌan nein. Jndyo Juan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ntyꞌia jndyi tomꞌaan jon. Veꞌ ninntyi ꞌnan tocüaꞌ jon, min tyiꞌcꞌu jon vinon, majoꞌ jnduehoꞌ na tsixuan jon yutyia.  
\v 19 Ndoꞌ vi jndëcya, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, tyjë na mꞌanhoꞌ. Matsijon ja yo nnꞌan na cocüaꞌ ndoꞌ maꞌua vinon yohan, majoꞌ conduehoꞌ ntyja njan: Tsanvahin, jen icüaꞌ quitscu juu ndoꞌ jen iꞌu juu. Ndoꞌ mantyi ya jñꞌoonhin yo nnꞌan na conanꞌtjahin nnon Tyoꞌtsꞌon yo nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ nquii gobiernon tsjoon Roma. Nndaꞌ vaa jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ ndëë ntyjeehoꞌ ntyja njan. Majoꞌ tanin, ngꞌe covityincyo jndyoyu na jndaꞌ xquen Tyoꞌtsꞌon ngꞌe tsoñꞌen na itsijndaꞌ jon tsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ.”   
\s1 Jñꞌoonviꞌ cjo nnꞌan na tyiꞌninꞌquitaꞌngueeꞌhan  
\r (Lc 10:13-15)  
\p
\v 20 Jndë joꞌ taꞌ Jesús na itsityiaꞌ jon nnꞌan ncüii cüii tsjoon naijon na totsꞌaa jon jndyentyi tsꞌian na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ yo najndei nquii tsꞌan. Majoꞌ min na nndaꞌ, taꞌnan ntcüeꞌ nꞌon nanꞌñeen jnanhan.  
\v 21 Itso jon: “ꞌOꞌ nnꞌan tsjoon Corazín, viꞌ jndyi ntqueꞌnonhoꞌ. Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ nnꞌan tsjoon Betsaida, viꞌ jndyi ntqueꞌnonhoꞌ, min na jndye nnon tsꞌian njon jndyi na totsꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, majoꞌ taꞌnan ntcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ. Majoꞌ xe na aa sꞌa joo tsꞌianꞌñeen quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsjoon Tiro yo Sidón, cjechen jndë tcüehan ndiaatsjaꞌ ndoꞌ jndë tyiohan tsjaaꞌ nquenhan na nnanꞌmanhanꞌ na contcüeꞌ nꞌonhan jnanhan.  
\v 22 Matsjö ndëëhoꞌ, juu xuee xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na jndë tonanꞌtjahan nnon jon, tyiꞌjaaꞌchen ntꞌuiiviꞌhanꞌ joo nnꞌan tsjoon Tiro yo Sidón, majoꞌ ꞌoꞌ jaaꞌntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌ, chichen nanꞌñeen.  
\v 23 Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ nnꞌan tsjoon Capernaum, jndye tsꞌian totsꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. ¿Aa ngꞌe joꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta na taquintyja ꞌoꞌ na tꞌman condui? Jñꞌoon na mayuuꞌ ncjuꞌcjeñꞌen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Joo nnꞌan tsjoon Sodoma, xe na aa juuhanꞌ jntyꞌia ndëëhan tsꞌian tꞌman na totsꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tyiꞌnan ro na ninvaa mꞌaan juu tsjoonꞌñeen ata xjen nein.  
\v 24 Matsjö ndëëhoꞌ juu xuee xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, jaaꞌntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌhoꞌ, chichen joo nnꞌan na tomꞌan ndyuaa tsjoon Sodomaꞌñeen.”   
\s1 Ncyohoꞌ na mꞌan ja ndoꞌ nninncya na ntaꞌjndyeehoꞌ  
\r (Lc. 10:21-22)  
\p
\v 25 Majuu xjenꞌñeen sinin Jesús nnon Tyoꞌtsꞌon, tso jon: “ꞌUꞌ Tyeꞌ na condui ꞌUꞌ na macoꞌxenꞌ quiñoonꞌndue yo nnon tsonnangue, matsitꞌmanꞌ ja ꞌUꞌ ngꞌe jndë iscuꞌ jñꞌoonminꞌ ndëë nnꞌan na cotjiꞌ nquehin cüenta na jndaꞌ jndyi nquenhan yo na jen covaaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ. Majoꞌ ndëë nnꞌan na ntyꞌiachen nanꞌxuan, jndë tyincyaꞌ na covaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.  
\v 26 Mayuuꞌ Tyeꞌ ngꞌe nndaꞌ vaa na tëveeꞌ tsonꞌ.”  
\p Manndaꞌ ro jñꞌoon na sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 27 Nque nnꞌan na totsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tso jon ndëëhan: “Nquii Tyëhöꞌ jndë tyincyaa jon najndö na matsiꞌman jñꞌoonminꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na conduihin na ityentjon jon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. Ndoꞌ min tanin tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon juu nchu vaa matsixuan na condui ja jnda jon, xiaꞌntyi ninnquii jon ntyjii. Ndoꞌ min taꞌnan tsꞌan ivaaꞌ tsꞌon nchu vaa tsixuan Tyëhöꞌ, ninncö na condui jnda jon mavaaꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ mantyi minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ tsꞌon nchu vaa tsixuan Tyëhöꞌ, mancya ja na cüaaꞌ tsꞌon tsanꞌñeenhanꞌ.  
\v 28 Tsoñꞌenhoꞌ na tejndyaahoꞌ ngiohoꞌ ngꞌe na ja jndyi xu chohoꞌ na ndiquinanhoꞌhanꞌ, ncyohoꞌ na mꞌan ndoꞌ nninncya na ntaꞌjndyeehoꞌ.  
\v 29 Juu tsꞌoon na cotyio nnꞌan quityaꞌ ndoro, itsꞌaahanꞌ na cüa jon contꞌa oꞌ tsꞌian. Mantyi quitaꞌngueeꞌhoꞌ na nnanꞌjonhoꞌ yo ja. Ncyahoꞌ na ntsijnꞌan ꞌoꞌ ntyja njan, ngꞌe ja tyiꞌncꞌuaaꞌ tsꞌön yo mꞌan na ndyiaaꞌ tsꞌön. Ndoꞌ na nnanꞌjonhoꞌ yo ja, ntsꞌa na ngüajndyee ñuaan ꞌnaanhoꞌ.  
\v 30 Ngꞌe juu na nnanꞌjonhoꞌ yo ja, tyiꞌjndyaaꞌhanꞌ, ndoꞌ juu xu na matyiö nacjohoꞌ, tyiꞌjahanꞌ.”   
\c 12  
\s1 Tyjehan xjuꞌ ntquen trigo juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan  
\r (Mr 2:23-28; Lc 6:1-5)  
\p
\v 1 Ndö vaa na tui cüii xee saroꞌ xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos. Venon Jesús naijon vaa ntjon ntquen trigo. Ndoꞌ já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tꞌá na totyjë́ xjuꞌ ntquen trigoꞌñeen ngꞌe na ninjntꞌö́, totyꞌuë́ joo xjuꞌñeen, totquë́hanꞌ.  
\v 2 Majoꞌ joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos, xjen na jntyꞌiahan na jntꞌá na nndaꞌ, jnduehan nnon Jesús:  
\p —ꞌUꞌ tsꞌan, quenꞌ cüenta, joo nnꞌan na tquenꞌ na quinanꞌjonhan yo tsꞌian ꞌnanꞌ, contꞌahin ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ na ntsꞌaa tsꞌan juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.   
\p
\v 3 Ndoꞌ tꞌa jon jndyuehan, itso jon:  
\p —ꞌOꞌ jeꞌquitsꞌaahanꞌ na tyiꞌconanꞌjnꞌaanhoꞌ jñꞌoon nchu vaa ꞌnan sꞌaa David yo nnꞌan na tomꞌan yohin juu xjen na tꞌonhan na ninjndoꞌhan. Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌconanꞌngꞌehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ.  
\v 4 Juu jon tëqueeꞌ jon quiiꞌ vatsꞌon cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ tcan jon tyooꞌ nnon nquii tyee tque. Tcüaꞌ jonhanꞌ ndoꞌ mantyi tyincyaa jonhanꞌ ndëë nnꞌan na tomꞌan yohin. Ndoꞌ joo tyooꞌñeen, tyooꞌ na jndë tquen nnꞌanhanꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon, min tyiꞌcüanaan na ntcüaꞌ minꞌcya ro tsꞌanhanꞌ. Xiaꞌntyi nque ntyeeꞌñeen vanaan na ntcüaꞌhinhanꞌ.  
\v 5 Ndoꞌ mantyi min jeꞌquitsꞌaahanꞌ na tyiꞌconanꞌjnꞌaanhoꞌ jñꞌoon na tquen nquii Moisés naijon na itsiquindyihanꞌ na nque ntyeeꞌñeen, juu xjen na cotyeꞌntjonhan quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman, jndye tsꞌian contꞌahin juu xuee na cotaꞌjndyëë. Majoꞌ taconanꞌtjahan na contꞌahan na nndaꞌ.  
\v 6 Quindyehoꞌ jñꞌoon ntsjö ndëëhoꞌ, ja na jndë tyjë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, njonntyichen condui ja, chichen vatsꞌon tꞌman na contꞌa jndyihoꞌ na njonhanꞌ.  
\v 7 ꞌOꞌ vitjachen na ncüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ nchu vaa itsiꞌman jñꞌoonva na tso Tyoꞌtsꞌonhanꞌ: “Njonntyichen ntyji ja na cꞌonhoꞌ na ntyꞌia ro nnꞌan ngiohoꞌ, chintyi na coninncyahoꞌ quiooꞌ na conanꞌcüjehoꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ ja.” Nndaꞌ itsiquindyi jñꞌoon na toninncyaa Oseas. Ndoꞌ tsontyichen Jesús: Xe na aa taaꞌ ya nꞌonhoꞌ juu jñꞌoonvaꞌ, yajoꞌ taxeꞌquinanꞌchonhoꞌ na quitꞌuiihanꞌ nnꞌan na tyiꞌconanꞌtjahin.  
\v 8 Ngꞌe na nndaꞌ, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, tsixuan na quitsjö nin ꞌnan vanaan na nntꞌa nnꞌan min juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.   
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan na jndë tëtei ntꞌö  
\r (Mr 3:1-6; Lc 6:6-11)  
\p
\v 9 Ndoꞌ vi na jndë jnduiꞌ Jesús joꞌ, tja jon na tonnonchen, tueeꞌ jon na vaa vatsꞌon tsjoonꞌñeen, tëqueeꞌ jonhanꞌ.  
\v 10 Ndoꞌ joꞌ mꞌaan cüii tsansꞌa na tëtei ntꞌö. Ndoꞌ nnꞌan fariseos na mꞌanhin juu vatsꞌonꞌñeen, tojntꞌuehin nchu vaa nntꞌahan chaꞌ na nndëë ntjiꞌhan jñꞌoon cjooꞌ Jesús. Taꞌxeeꞌhan nnon jon:  
\p —Juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, ¿Aa vanaan na ntsinꞌman tsꞌan tsanviiꞌ, ndoꞌ aa tyiꞌcüanaan?   
\p
\v 11 Ndoꞌ joꞌ sentcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, itso jon:  
\p —Ndoꞌ ncüii nquehoꞌ, xe na aa mꞌaan quitsman tsjuenꞌ, ndoꞌ ngioo oꞌ quityquiiꞌ cüii tsueꞌ, mancüiixjen cje ngacüjiꞌ juu choꞌñeen min na aa juu xuee na cotaꞌjndyëëhë.  
\v 12 Joꞌ quitjiꞌhoꞌ cüenta, nquii Tyoꞌtsꞌon, njonntyichen ntyjii jon yo ncüii tsꞌan, chito veꞌ quitsman. Mangꞌe joꞌ chuhanꞌ na quitejndei tsꞌan cüiichen tyje juu na iquenon tsanꞌñeen naviꞌ, min na aa juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan.   
\p
\v 13 Ndoꞌ itso jon nnon juu tsanviiꞌñeen:  
\p —Quitsindiuꞌ ntꞌöꞌ.  
\p Ndoꞌ sindiuu juu ntꞌö. Joꞌ maninñoonꞌ ntjo yahanꞌ chaꞌxjen cüiichen ntyja.  
\v 14 Majoꞌ joo fariseosꞌñeen, vi na jndë jnduiꞌhan, taꞌhan na tonanꞌjndaꞌhan nchu vaa ntꞌahan na nnanꞌcueeꞌhan Jesús.   
\s1 Jñꞌoon na tyincyaa Isaías ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\p
\v 15 Ndoꞌ vi na jndë taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaꞌ vaa na conanꞌjndaꞌ nanꞌñeen, jnduiꞌ jon joꞌ. Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan tyentyjahan toxenꞌ jon, joꞌ sinꞌman jon nnꞌan vꞌi na sachohan.  
\v 16 Ndoꞌ jaaꞌ jndyi jñꞌoon na siquiꞌmaanꞌ jon nanꞌñeen na tyiꞌnanꞌquindyihan nnꞌan nin tsꞌan conduihin.  
\v 17 Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, siquindëhanꞌ jñꞌoon na tji Isaías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Tso jon:   
\q1
\v 18 Ndö juu tsꞌan na jndë tji ja ntyja njan.  
\q1 Conduihin moso njan na ityentjon jon nnön.  
\q1 Veꞌnchjihin ndoꞌ nën jndyi ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\q1 Ninncya na tꞌman ntsixuan jon Espíritu Santo.  
\q1 Juu jon ninncyaa jñꞌoon njan ndëë nnꞌan na chito judíos conduihin chaꞌ ndëë ntjo ya ntcüeꞌhan tonnön.   
\q1
\v 19 Juu jon tyiꞌjeꞌquitsintjaꞌhin yo nnꞌan,  
\q1 min tyiꞌxeꞌquitsijndeiꞌ ꞌndyo jon,  
\q1 min tyiꞌxeꞌquintjii tsꞌanhin nata quiiꞌ tsjoon na ityiiꞌ jon tyiaꞌ nnꞌan.   
\q1
\v 20 Tyiꞌxeꞌquitsꞌaa viꞌ jon tsꞌan na chjo jndyi vantyja tsꞌon na itsijonhanꞌ tsanꞌñeen chaꞌvijon tsmaan na jndë ton na jndei jndyo jndye.  
\q1 Ntejndeintyichen jon tsꞌan na nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na iquenon juu.  
\q1 Ndoꞌ ntejndei jon tsꞌan na jaaꞌ ꞌnan na iquenon, na ndiquindëë ncja juu na tonnonchen na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon chon candi na ngüe ngüe ro covꞌahanꞌ.  
\q1 Nanꞌminꞌ ntsꞌaa jon ata ngüentyja xjen na juu na chuhanꞌ na condui nquii Tyoꞌtsꞌon na ngüantjonhanꞌ ntyja ꞌnaan tsoñꞌen.   
\q1
\v 21 Ndoꞌ nnꞌan na mañoon tsjan conduihan,  
\q1 ncꞌonhan na ntyja nꞌonhan jon.  
\m Ndöꞌ jñꞌoon na tji Isaías.   
\s1 Conduehan na tsixuan Jesús yutyia tque  
\r (Mr 3:20-30; Lc 11:14-23; 12:10)  
\p
\v 22 Tomꞌaan cüii tsannchjaanꞌ na ndiquitsinin juu. Tyeyꞌon nnꞌanhin na mꞌaan Jesús. Tomꞌaan yutyia quiiꞌ tsꞌon juu. Sinꞌman jonhin, tyincyaahanꞌ na xuee jndyiaaꞌ juu ndoꞌ ya itsinin juu.  
\v 23 Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na jntyꞌia na tui na nndaꞌ, tëveeꞌ jndyi ngiohan, taxeeꞌhan:  
\p —¿Aa ntsꞌaahanꞌ na juu tsanvaꞌ conduihin nquii jon na cominntꞌö na ncüjeeꞌ na nnduihin tsjan David na jndyocahanꞌ?   
\p
\v 24 Majoꞌ nnꞌan fariseos jeꞌ, xjen na jndyehan na nndaꞌ vaa jñꞌoon conanꞌnein nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Tsanvaꞌ itsixuan juu naijndei ntyja ꞌnaanꞌ Beelzebú, nquii yutyia tque. Veꞌ joꞌ condëë icüjiꞌ juu yutyia yo nanjndyi quiiꞌ nꞌon nnꞌan.   
\p
\v 25 Ndoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaꞌ vaa conanꞌtiuhan. Tso jon ndëëhan:  
\p —Ncüii cüii gobiernon na cotꞌiooꞌ nnꞌan na conanꞌjon tsꞌian na itsꞌaa jon, nndyuiiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ mantyi nnꞌan ninncüii tsjoon oo nque nnꞌan na ninncüii vꞌaa, xe na aa conanꞌntjaꞌhan yo ntyjehan, majndaꞌ na icꞌonhanꞌhin. Ndoꞌ na nndaꞌ, conanꞌtyuiiꞌ nquehin.  
\v 26 Ndoꞌ xe na aa mayuuꞌ chaꞌ na conduehoꞌ na nquii yutyia tque icüjiꞌ nquiihin quiiꞌ nꞌon nnꞌan, yajoꞌ tsiꞌmanhanꞌ na itsityuiiꞌ nquiihin. Ndoꞌ xe na aa nndaꞌ vaa, ¿Nin ꞌnan ntsꞌaa juu chaꞌ ntjotyenhin na icoꞌxen juu joo nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ juu?  
\v 27 ꞌOꞌ conduehoꞌ na veꞌ yo najndei na tsixuan Beelzebú, joꞌ na macüjiꞌ yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan. Xe na aa jñꞌoon mayuuꞌhanꞌ, yajoꞌ mantyi nque ntyjeehoꞌ cotjiꞌhan yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan yo maninjuu naijndei na itsixuan juu. Majoꞌ ngꞌe na tyiꞌyuuꞌ na nndaꞌ, joꞌ ꞌnan na contꞌa nquehan, icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ na cochue nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 28 Majoꞌ ngꞌe na macüjiꞌ yotyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan yo naijndei na tsixuan nquii Espíritu na condui nquii Tyoꞌtsꞌon, joꞌ tsiꞌmanhanꞌ na juu na ityentjon jon nnꞌan quityquiiꞌ na cotsamꞌanhan, jndë tyjeeꞌhanꞌ quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.   
\p
\v 29 “Cüii tsanchꞌuee jeꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë ngaqueeꞌ juu quiiꞌ vaaꞌ tsꞌan na tsixuan ñuaanꞌ na ncüjiꞌ juu ꞌnaanꞌ jon. Icanhanꞌ na quitsityen jndyee juu tsanꞌñeen, chaꞌ nndëë ncüjiꞌ juu ꞌnaanꞌ jon. Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja njan ja na macüjiꞌ yotyia yo jndyetyia quiiꞌ nꞌon nnꞌan.   
\p
\v 30 “Juu tsꞌan na tyiꞌcꞌoon ntyja njan, mꞌaan juu na jndooꞌ juu ja. Ndoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌquitsitjon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon yo ja, icꞌon juu nnꞌan.   
\p
\v 31 “Ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan tsoñꞌen jnan na nanꞌxuanhan yo jñꞌoon tsanꞌ na conanꞌneinhan. Majoꞌ minninchen tsꞌan na itsinin jñꞌoonviꞌ nacjooꞌ nquii Espíritu Santo, tyiꞌjeꞌquitsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon juu tsanꞌñeen.  
\v 32 Minninchen tsꞌan na itsinin jñꞌoonviꞌ nacjö na condui ja tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndëë ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌon juu tsanꞌñeen. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na itso na veꞌ ntyja najndei na tsixuan juu yutyia, joꞌ condëë matsꞌa tsꞌian njan, itsinin tsanꞌñeen jñꞌoonviꞌ cjooꞌ nquii Espíritu Santo. Ndoꞌ na nndaꞌ, tyiꞌjeꞌquitsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhin, min xjen nein, ndoꞌ min juu xjen na ntycüii tsonnangue.”   
\s1 Juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tëëꞌ tsꞌoon, vaa na itsiꞌmanhanꞌ  
\r (Lc 6:43-45)  
\p
\v 33 Yajoꞌ sinin Jesús cüii jñꞌoon na icanhanꞌ na quitjiꞌ nnꞌan cüenta ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Sijoonꞌ nquiihin na conduihin ncüii tsꞌoon na ya tëëꞌhanꞌ. Tso jon: “Ncüii tsꞌoon, xjen na cojntyꞌiahoꞌ na ya tëëꞌhanꞌ, conduehoꞌ na ya tsꞌoon. Ndoꞌ mantyi ya na cotquenhoꞌ cüenta ncüiichen tsꞌoon na incyaahanꞌ të töꞌ, conduehoꞌ na juu tsꞌoonꞌñeen tyiꞌcüijntꞌuehanꞌ.  
\v 34 Chaꞌxjen quinduntja, vjee jndyi ndaa jndyue oꞌ, manndaꞌ itsijonhanꞌhoꞌ. Tyiꞌjeꞌquindëë nnanꞌneinhoꞌ jñꞌoon ya ndoꞌ mantyi tooꞌchen natyia quityquiiꞌ nꞌonhoꞌ. Ngꞌe ntyjantyi jñꞌoon na ndyiiꞌ tsꞌon tsꞌan, mantyjantyi juuhanꞌ na itsinin juu.  
\v 35 Juu tsꞌan na ya tsꞌanhin, itsꞌaa juu ꞌnan ya ngꞌe ꞌnan na mꞌaanꞌ tsꞌon juu, yahanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan natyia tsꞌanhin, itsꞌaa juu ꞌnan natyia ngꞌe juu ꞌnan tyia ndyiiꞌ tsꞌon juu, xiaꞌntyi juuhanꞌ mꞌaanꞌ tsꞌon juu.  
\v 36 Matsjö ndëëhoꞌ, juu xuee ya na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ natyia na jndë tontꞌahan, yajoꞌ nninncyahan cüenta nnon jon ntyja ꞌnaanꞌ ncüii ncüii jñꞌoon na veꞌ jnanꞌneintohin.  
\v 37 Ngꞌe yo ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ, mayo juuhanꞌ ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Joo jñꞌoon ya na conanꞌneinhoꞌ, ngüañoonꞌhanꞌhoꞌ. Ndoꞌ mantyi jñꞌoon tyia na conanꞌneinhoꞌ, ntꞌuiityenhanꞌhoꞌ.”   
\s1 Jnꞌaan ntyja ꞌnaanꞌ Jonás  
\r (Mr 8:12; Lc 11:29-32)  
\p
\v 38 Juu xjenꞌñeen vendye nnꞌan fariseos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés jnduehan nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ntꞌue nnꞌö́n na quitsaꞌ chjo cüii nnon tsꞌian na njntyꞌiá na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ yo najndei nquii tsꞌan.   
\p
\v 39 Majoꞌ tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan:  
\p —Nnꞌan na mꞌan nein, tyia jndyi nnꞌanhan, jndë jntyꞌehan Tyoꞌtsꞌon, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin chaꞌna tsꞌan na jndë jntyꞌii juu scuuꞌ oo saaꞌ. Veꞌ ngꞌe na nndaꞌ nanꞌxuanhan, cotanhan na njntyꞌiahan cüii jnꞌaan tꞌman chaꞌ ncüaaꞌ nꞌonhan nin tsꞌan condui ja. Majoꞌ tajeꞌncya juu ꞌnan na cotanhan. Xiaꞌntyi njntyꞌiahan cüii na itsijonhanꞌ chaꞌna juu ꞌnan na tenon Jonás.  
\v 40 Juu Jonás ndye xuee ndoꞌ ndye tsjon toquiñjon jon quiiꞌ tsiaaꞌ quitscaa tꞌman. Manndaꞌ vaa na ntsijonhanꞌ na ngenön na condui ja tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ndye xuee ndoꞌ ndye tsjon ncꞌön quityquiiꞌ tsiꞌtsꞌua.  
\v 41 Joo nnꞌan na jndë tjë, juu xuee xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ꞌnan na tonanꞌtjahan, xjenꞌñeen nque nnꞌan tsjoon Nínive, nntcüi nndaꞌhan. Ndoꞌ mantyi nnꞌan na mꞌan na neinhin na ya ngüentyja xjen na ngovjehan, nntcüi nndaꞌhan juu xjenꞌñeen. Ndoꞌ joo nnꞌan Níniveꞌñeen, nnduehan na nque nnꞌan na mꞌan naneinhin, tꞌmanntyi jnan nanꞌxuanhan, chito nquehan, ngꞌe juu xjen ya na jndyehan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na toninncyaa Jonásꞌñeen, ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan. Ndoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, ja na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tꞌmanntyichen condui ja, chito Jonás, ndoꞌ min tyiꞌninꞌquintcüeꞌ nꞌonhoꞌ jnanhoꞌ.  
\v 42 Ndoꞌ juu xuee ya na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan na jndë tjë xengꞌe na tonanꞌtjahan, ya joꞌ mantyi nquii tsanscu na tocoꞌxen nnꞌan ndyuaa tontyja na conduiꞌ ncjuu tsonjnꞌaan, ntcüi nndaꞌ jon. Mantyi nnꞌan na mꞌan nanein ya na ngüentyja xjen na ngovjehan, nntcüi nndaꞌhan juu xjenꞌñeen. Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen ngitso jon na nque nnꞌan na mꞌan nanein tꞌmanntyi jnan nanꞌxuanhan, chito nquii jon, ngꞌe tycya ndyuaa ꞌnaanꞌ jon na jndyo jon na ninꞌquindyi jon jñꞌoon ꞌndyo Salomón, tsan na jndaꞌ jndyi xquen. Ndoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, ja na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ tꞌmanntyichen condui ja, chichen Salomón. Majoꞌ tyiꞌninꞌquindyehoꞌ jñꞌoon na mancya.   
\s1 Na cova ntcüeꞌ yotyia quityquiiꞌ tsꞌon tsꞌan  
\r (Lc 11:24-26)  
\p
\v 43 “Xjen na jndë jnduiꞌ cüii jndyetyia quiiꞌ tsꞌon tsꞌan, veꞌ mandyiꞌto juu ndyuaa na tandaa cꞌoon yu ro na ntꞌue juu naijon ya ncꞌoon juu. Majoꞌ ngꞌe tantjii juu ncüiichen joo, joꞌ sitiu juu quiiꞌ tsꞌon juu.  
\v 44 Itso juu: “Nanein ncjö ntcüꞌë nntꞌa na ncꞌön quiiꞌ tsꞌon tsꞌan naijon na jntꞌui.” Majoꞌ xjen na ngueeꞌ ntcüeꞌ juu, ntjii juu quiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen chaꞌvijon quityquiiꞌ vꞌaa na tatsꞌan quindyiiꞌ. Ntjuꞌhanꞌ chaꞌvijon na tca ya tsꞌan ndoꞌ jndë tijndaꞌ ya.  
\v 45 Ndoꞌ na nndaꞌ, vja yutyiaꞌñeen, vaquichu juu ntyqueꞌ yotyia na viꞌntyichen nanꞌxuanhanꞌ, chichen chaꞌxjen nquii juu. Ndoꞌ ngoqueꞌhan quityquiiꞌ tsꞌon juu tsanꞌñeen na ntjotyenhan joꞌ. Ndoꞌ na nndaꞌ ndui, mamioonntyichen ntquenon tsanꞌñeen, chichen chaꞌxjen na toquenon jndyee juu. Manndaꞌ itsijonhanꞌ na ntquenon nnꞌan manyan na mꞌan naneinhin.   
\s1 Tyjeeꞌ ndyee Jesús yo ntyje jon na mꞌaan jon  
\r (Mr 3:31-35; Lc 8:19-21)  
\p
\v 46 Ninvaa na itsinin Jesús ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, ndoꞌ tyjeeꞌnon ndyee jon yo ntyje nquii jon. Ninꞌquinanꞌneinhin yo juu jon, majoꞌ ntjohin tochꞌen vꞌaa.  
\v 47 Ndoꞌ siquindyii cüii tsꞌan Jesús, itso juu nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, juu ꞌndyoꞌhoꞌ yo maninꞌntyꞌiuꞌhinꞌ, mꞌanhan chꞌen na ninꞌquinanꞌneinhan yo ꞌuꞌ.   
\p
\v 48 Majoꞌ sintcüeꞌ jon jñꞌoon nnon tsanꞌñeen, tso jon:  
\p —Quindyiꞌ ntsjö nnonꞌ, ¿Nin tsꞌan na condui ndyö ndoꞌ ninꞌntyjö ncö?   
\p
\v 49 Yajoꞌ siꞌman jon ntꞌö jon ndëë nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌonhan jñꞌoon yo jon, itso jon:  
\p —Nanmin conduihan ndyö ndoꞌ yo ntyjö.  
\v 50 Ngꞌe minninchen tsꞌan na itsꞌaa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, condui tsanꞌñeen tyjö ncö na tsansꞌa, tyjö ncö na tsanscu ndoꞌ conduihin ndyö.   
\c 13  
\s1 Juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na tëquitscyaa tsjan ntquen trigo, vaa ꞌnan itsiꞌmanhanꞌ  
\r (Mr 4:1-9; Lc 8:4-8)  
\p
\v 1 Tjantyi chjochen xjen juu xueeꞌñeen na jnduiꞌ Jesús quiiꞌ vꞌaa, tëcjo jon ꞌndyo ndaandue.  
\v 2 Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan tëtjon na mꞌaan jon. Mangꞌe joꞌ tua jon quityquiiꞌ vꞌaandaa, tëcjo jon joꞌ ndoꞌ nanꞌñeen tentyjeeꞌhan tyuaatcüii ꞌndyo ndaandueꞌñeen.  
\v 3 Ndoꞌ taꞌ jon na jndye jñꞌoon totsiꞌman jon ndëëhan yo jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jon nchu vaa na itsiquindyihanꞌ. Tso jon:  
\p —Tomꞌaan cüii tsꞌan na totsꞌaa juu tsꞌian jndëë. Tja tsanꞌñeen, tëquitscyaa juu ntquen trigo.  
\v 4 Ndoꞌ viochen xjen na itscyaa juu ntquenꞌñeen, ñꞌenhanꞌ na tycyaahanꞌ ꞌndyo nato. Maninñoonꞌ squenon quintsa, tquii oꞌhanꞌ.  
\v 5 Ndoꞌ ñꞌen ntquenꞌñeen tycyaahanꞌ naijon na jen ntjöꞌ, yuu na tyiꞌta mꞌaan tsꞌo. Juuhanꞌ cje tꞌonhanꞌ ngꞌe tyiꞌta mꞌaan tsꞌo.  
\v 6 Majoꞌ ya na tijminꞌ na jndyiaaꞌ ndoꞌcüjioonꞌ, tꞌuaahanꞌ, tëcanhanꞌ ngꞌe na tyiꞌnjoon tyꞌe nchꞌiooꞌhanꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ ñꞌen ntquenꞌñeen tycyaahanꞌ naijon na mꞌan ndaꞌ ntꞌööneon. Cje tëvindye ntꞌööneonꞌñeen, scüjehanꞌ ntjon ntquenꞌñeen.  
\v 8 Majoꞌ vendye ntquenꞌñeen tycyaahanꞌ naijon na ya tsꞌo, vaa ya jndyi sꞌaahanꞌ. Ncüii tanꞌ juu ntjonꞌñeen tjiꞌhanꞌ ninnque xu ntquen trigo na cüii istjöhanꞌ na iscyaa tsanꞌñeen. Ndoꞌ cüii tanꞌhanꞌ tjiꞌhanꞌ ve xu xoꞌncüe na cüii istjöhanꞌ na iscyaa tsanꞌñeen. Ndoꞌ ncüiichen ncüii tanꞌhanꞌ tjiꞌhanꞌ cüii xu vantjoꞌ yon istjö na cüii istjöhanꞌ na iscyaa tsanꞌñeen.  
\v 9 Minninchen tsꞌan na min ndöꞌnqui na ndyii, cüaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoonvaꞌ.”   
\s1 Tsꞌiaanꞌ na sinin Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ  
\r (Mr 4:10-12; Lc 8:9-10)  
\p
\v 10 Nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jnanꞌndyooꞌhan mꞌaan jon. Taꞌxeeꞌhan nnon jon:  
\p —Joo jñꞌoon na matsininꞌ ndëë nnꞌan, veꞌ jñꞌoon na tyiꞌquitsuꞌ nquiꞌhanꞌ. ¿Ndu na nndaꞌ vaa na matsininꞌ ndëëhan?   
\p
\v 11 Tꞌa jon jndyuehan:  
\p —Ndëë ꞌoꞌ incyaa Tyoꞌtsꞌon na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na tyíꞌcotsiꞌman jonhanꞌ na toxenꞌchen nchu vaa na ityeꞌntjon jon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan. Majoꞌ ndëë minꞌndyechenhan tatyincyaa jon na ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.  
\v 12 Minninchen tsꞌan na iyꞌoon cüenta jñꞌoon na matsiꞌman, nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ncüaaꞌ yachen tsꞌon juuhanꞌ. Majoꞌ minninchen tsꞌan na tyiꞌninꞌcyꞌoon juu cüenta jñꞌoon na matsiꞌman, ntsꞌaahanꞌ na veꞌ jnꞌaan na ivaaꞌ tsꞌon juu chjoviꞌhanꞌ.  
\v 13 Ngꞌe joꞌ matsinën ndëë nnꞌan yo jñꞌoon na tyiꞌquitsjö ncꞌi. Ngꞌe min na ninnquiiꞌchen cojntyꞌiahan, majoꞌ tyiꞌxequitquenhan cüenta. Ndoꞌ min condyehan, majoꞌ mꞌanhan chaꞌvijon na tyiꞌcondyehan, min tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhan jñꞌoon na condyehan.  
\v 14 Ntyja ꞌnaan joohin itsiquindëhanꞌ jñꞌoon na tji Isaías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen nchu vaa ꞌnan na nguaa. Itso jon:  
\q1 Ninnquiiꞌchen nndyehoꞌ, majoꞌ tyiꞌxeꞌcüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ.  
\q1 Ninnquiiꞌchen njntyꞌia ndëëhoꞌ, majoꞌ tyiꞌxequitquenhoꞌ cüenta nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ.   
\q1
\v 15 Ngꞌe nanminꞌ jndë jnanꞌqueꞌ nꞌonhan chaꞌ tyiꞌquinanꞌtiuhan yo na jndaꞌ nquenhan.  
\q1 Tavininꞌquindyehan jñꞌoon na matsjö chaꞌ nndëë ncüaaꞌ nꞌonhinhanꞌ.  
\q1 Contꞌa nquehin chaꞌvijon tacojntyꞌiahin chaꞌ tyiꞌicanhanꞌ na ntquenhan cüenta.  
\q1 Ndöꞌ vaa na contꞌa yahan chaꞌ tyiꞌntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan na tonnön ndoꞌ na ntsinꞌman ñuaanhan.  
\m Ndöꞌ vaa na itsiquindyi juu jñꞌoonvaꞌ na tji Isaías.   
\p
\v 16 “Sininntyichen Jesús ndëë nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon na toninncyaa jon. Tso jon: Tꞌman ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaanhoꞌ na cojntyꞌia ndëëhoꞌ tsꞌian na matsꞌa ndoꞌ mantyi covaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon na condyehoꞌ na mancya.  
\v 17 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, jndye nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ndoꞌ jndye nnꞌan tontꞌahin chaꞌxjen na chuhanꞌ na tonnon jon, tojntꞌue jndyihan na njntyꞌia ndëëhan ꞌnan na cojntyꞌiahoꞌ, ndoꞌ na nndyehan jñꞌoon na condyehoꞌ, majoꞌ tyíꞌquijntyꞌiahinhanꞌ min tyíꞌquindyehinhanꞌ.   
\s1 Ndö vaa ꞌnan na ninꞌquitsiquindyihanꞌ na iscyaa tsꞌan ntquen trigo  
\r (Mr 4:13-20; Lc 8:11-15)  
\p
\v 18 “Juu jñꞌoonꞌñeen na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na taquitscyaa tsjan ntquen trigo, quindyehoꞌ nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyihanꞌ:  
\v 19 Minꞌndye ntquenꞌñeen na tycyaa ꞌndyo nato na tquii quintsa, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ndyii juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, majoꞌ tyiꞌcantyja tsꞌon juuhanꞌ, joꞌ icüjeeꞌ juu yutyia ndoꞌ icüjiꞌ juu jñꞌoon nayaꞌñeen quiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen.  
\v 20 Ndoꞌ minndye ntquenꞌñeen na tycyaa naijon na ntjöꞌ jndyi, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ yo na nein jndyihan coyꞌonhan cüentahanꞌ.  
\v 21 Majoꞌ itsijonhanꞌ nanꞌñeen chaꞌvijon ntjon na tyiꞌnjoon tyꞌe nchꞌiooꞌ, ndoꞌ macje ro tëcanhanꞌ. Ee xjen na coquenonhan naviꞌ oo contyꞌe nnꞌanhin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon naya, maquintyjachen coꞌndyehan na conanꞌjonhan yo juu jñꞌoon nayaꞌñeen.  
\v 22 Ndoꞌ ntquen na tycyaa naijon na mꞌaan ntꞌööneon, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoon naya. Majoꞌ ngꞌe na jndye jndyi jñuaanꞌ tsꞌon na mꞌanhan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan, yo nchu vaa nntꞌahan chaꞌ nninjndye ꞌnaanhin, mangꞌe nanꞌminꞌ mꞌaanꞌ nꞌonhan, joꞌ itscuꞌhanꞌ na nntꞌahan chaꞌxjen na chuhanꞌ. Joo jñꞌoontiuꞌñeen itscuꞌhanꞌ na nnanꞌquiꞌndëhan tonnon Tyoꞌtsꞌon, chaꞌxjen jntꞌa joo ntꞌööneonꞌñeen na iscüjehanꞌ ntjon ntquenꞌñeen.  
\v 23 Majoꞌ ntquen na tycyaa naijon na ya jndyi tsꞌo, joꞌ nnꞌan na condye jñꞌoon naya. Covaaꞌ nꞌonhinhanꞌ ndoꞌ yo ꞌnan na contꞌahan, covityincyo na conanꞌvehan nchu vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen. Minꞌndye nanꞌñeen tëquintyja ya contꞌahin. Itsijonhanꞌhin chaꞌna cüii istjö ntquenꞌñeen na tjiꞌhanꞌ ninnque xu. Ndoꞌ minndye nanꞌñeen, chjochen contꞌahan. Itsijonhanꞌhin chaꞌvijon cüii istjö ntquenꞌñeen na tjiꞌhanꞌ ve xu xoꞌncüe. Ndoꞌ minꞌndyehan tyiꞌcjooꞌ nꞌonhan na cotsantyjahan nchu vaa na chuhanꞌ, joꞌ itsijonhanꞌhin chaꞌvijon cüii istjö ntquenꞌñeen na tjiꞌhanꞌ ninncüii xu vantjoꞌ yon istjöhanꞌ.”   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntqueenꞌ jndë yo ntquen trigo  
\p
\v 24 Ndoꞌ sinin Jesús cüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ. Tso jon ndëëhan:  
\p —Ntyja na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna cüii tsꞌan na tja juu na vaa tyuaaꞌ ꞌnaanꞌ juu, tjaquitscyaa juu ntquen tsjan ꞌnan ya.  
\v 25 Majoꞌ ncüii tijaan xjen na itso jon yo nnꞌan vaaꞌ jon, tja cüii tsꞌan na vꞌiihin, taquitscyaa tsanꞌñeen ntqueenꞌ jndë mañoon quiiꞌ ntꞌan trigoꞌñeen. Jndë joꞌ tja tsanꞌñeen.  
\v 26 Juu ntquenꞌñeen tëvindyehanꞌ ndoꞌ tyeꞌ conduiꞌ xjuꞌhanꞌ, ndoꞌ mantyi tityincyo na ñꞌen jndë mañoon quiiꞌ ntꞌanhanꞌ.  
\v 27 Ndoꞌ joo nanntjon ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen tquenhan cüenta na nndaꞌ vaa, joꞌ tyequinduehan nnon jon: Nndaꞌ ta, ¿Aa tyiꞌyuuꞌ na tëquitscyaꞌ tsjan ntquen ya tyuaa ꞌnanꞌ? Yajoꞌ ¿Ndu na covityincyooꞌ na ñꞌen jndë mañoon quityquiiꞌhanꞌ?  
\v 28 Tꞌa jon jndyuehan, itso jon: Tsꞌan na vꞌii ja, juu sꞌaa na nndaꞌ. Ndoꞌ taꞌxeeꞌ nanntjonꞌñeen nnon jon: ¿Aa ntꞌue tsonꞌ na ntsaquitjíꞌhanꞌ quityquiiꞌ ntjon ꞌnanꞌ?  
\v 29 Majoꞌ tꞌa jon, itso jon ndëëhan: Min chitojoꞌ, ngꞌe xe na aa ntyehoꞌ joo jndë mañoonꞌñeen, ntsꞌaahanꞌ na mantyi ntyehoꞌ juu ntjon ya.  
\v 30 Quiꞌndyehoꞌ na ninvixjen ndindye na manchaꞌve nnonhanꞌ ata xjen jndë tmanhanꞌ. Yajoꞌ ntsjö ndëë nnꞌan na ntyjehan ntjonꞌñeen: Quityje jndyeehoꞌ juu jndë ntquen mañoon, quintꞌahoꞌ xjen sëëꞌhanꞌ chaꞌ ntcohanꞌ. Ndëcya quityjehoꞌ jndë ntquen ꞌnan ya na ntjueꞌhoꞌhanꞌ quityquiiꞌ tsëꞌ njanꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntqueenꞌ mostaza  
\r (Mr 4:30-32; Lc 13:18-19)  
\p
\v 31 Mantyi sininntyichen Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jon nin ꞌnan itsiquindyihanꞌ. Jñꞌoonꞌñeen itsiꞌmanhanꞌ na ndijndyentyi nnꞌan na ityentjon Tyoꞌtsꞌonhin juu na cotsamꞌanhan. Tso jon:  
\p —Juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna ncüii ntqueenꞌ mostaza na tëquinonꞌ tsꞌanhanꞌ quityquiiꞌ teon ꞌnaanꞌ jon.  
\v 32 Juu nanꞌñeen quijndëntyichenhanꞌ na tsoñꞌen ntquen na nnonꞌ tsꞌan, majoꞌ ya na jndë tꞌonhanꞌ, jndë tindyehanꞌ, yajoꞌ ngüenoonꞌhanꞌ tsoñꞌen nꞌoon na ninncüii nguesuaꞌ na coventyjeeꞌ, tꞌman ndueehanꞌ ata joo quintsa nnanꞌya ꞌo ntycya oꞌ xquenhanꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsquentë  
\r (Lc 13:20-21)  
\p
\v 33 Ndoꞌ mantyi sinin Jesús ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌ jon nin tsiquindyihanꞌ. Itso jon:  
\p —Juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsquentë na sitjonꞌ cüii tsanscu quityquiiꞌ ndye kilo jndë tyooꞌ. Ndoꞌ juu tsquentëꞌñeen tsiquindëhanꞌ ninvaa tsquen tyooꞌñeen.   
\s1 Tsꞌiaanꞌ na tijntꞌue Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitsinin nquiiꞌ jonhanꞌ  
\r (Mr 4:33-34)  
\p
\v 34 Ninnquiiꞌchen tijntꞌue Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ya na toninncyaa jon jñꞌoon ndëë nnꞌan. Tasinin jon ndëëhan na veꞌ ndöꞌ ro.  
\v 35 Ndoꞌ na nndaꞌ sꞌaa jon, siquindëhanꞌ jñꞌoon na sinin nquii tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen. Tso jon:  
\q1 Ntsinën ndëë nnꞌan yo jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ nchu vaa ꞌnan na nguaa.  
\q1 Ndoꞌ jñꞌoon na vantyꞌiuuꞌ mꞌaanhanꞌ ntyjantyi xjen na tquen Tyoꞌtsꞌon tsonnangue,  
\q1 joo jñꞌoonꞌñeen ntsiquinanhanꞌ ndëëhan.   
\s1 Ndö vaa itsiquindyi jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ ntqueenꞌ jndë mañoon yo ntquen trigo  
\p
\v 36 Joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, vi na jndë jñon Jesús joohan na cꞌo ntcüeꞌhan, yajoꞌ tëqueeꞌ jon quiiꞌ vꞌaa. Ndoꞌ já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jnanꞌndyooꞌ já nnon jon, jnduë́:  
\p —Juu jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ntqueenꞌ jndë mañoon na tꞌonhanꞌ quiiꞌ ntjon ya, quitsuꞌ ndë́, ¿Nin ꞌnan itsiquindyihanꞌ?   
\p
\v 37 Tꞌa jon jndyuë́, itso jon:  
\p —Nquii tsꞌan na tëquitscyaa ntquen tsjan ya, ja condui juu tsanꞌñeen, ncö tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan.  
\v 38 Tyuaa ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen, joꞌ tsonnangue. Ntquen tsjan ya, joꞌ nque nnꞌan na cotaꞌngueeꞌhin na quityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhan. Ndoꞌ ntqueenꞌ jndë mañoon, joꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaanꞌ yutyia.  
\v 39 Juu tsanꞌñeen na tyia tsꞌanhin na tëquitscyaa juu tsjan ntqueenꞌ jndë mañoon, joꞌ nquii yutyia tque. Ndoꞌ xjen na jndë tman ntjon na saquityje nanntjonhanꞌ, joꞌ xuee ya na nntycüii tsonnangue. Joo nanntjon na tyequityje juu ntquenꞌñeen, conduihan ángeles cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 40 Ndoꞌ chaꞌxjen jntꞌa nanntjon xjen sëëꞌ jndë mañoon na ntcohanꞌ, manndaꞌ itsijonhanꞌ na ndui xuee na nntycüii tsonnangue.  
\v 41 Juu xjenꞌñeen ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, njñön ángeles njan na ntjiꞌ ndyaꞌhan nnꞌan natyia nanꞌxuan yo nnꞌan na conanꞌjndaꞌ nquen ntyje na quintꞌa nanꞌñeen ꞌnan tyia.  
\v 42 Ndoꞌ ntjueꞌ ángeles joo nanꞌñeen quityquiiꞌ chon vꞌio. Joꞌ ndyueehan ndoꞌ maninꞌ ntcüaꞌhan ndiꞌnꞌonhan.  
\v 43 Yajoꞌ ngueꞌntyja na ityentjon Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen. Juu xjenꞌñeen nque nnꞌan na tajnan nanꞌxuan, ncꞌonhan naijon na mꞌaan jon. Ntyja ꞌnaanꞌ na ngaquinjonhin, itsijonhanꞌ chaꞌvijon na maninꞌ conduinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ. Nin juu na ninꞌcüaaꞌ tsꞌon jñꞌoonvaꞌ, quindyii juu.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ xoquituꞌ na vantyꞌiuuꞌ mꞌaanhanꞌ quiiꞌ tyuaa  
\p
\v 44 “Ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon cüii iston na ñjon sꞌon na tyꞌiu tsꞌan quiiꞌ tyuaa. Ntjii ncüiichen tsꞌanhanꞌ, majoꞌ maninñoonꞌ tyꞌiu ntcüeꞌ jonhanꞌ. Tja jon na neiinꞌ jon, tëquijndëë jon tsoñꞌen ꞌnaanꞌ jon na min. Jndë joꞌ sijnda jon juu tyuaaꞌñeen naijon na ndyiiꞌ istonꞌñeen.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tëꞌ perla  
\p
\v 45 “Mantyi ntyja ꞌnaanꞌ na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna ncüii tsꞌan na ninnquiiꞌchen ntꞌue jon tëꞌ perlas na yantyichen na itsijnda jon ndoꞌ na ijndëë nndaꞌ jonhanꞌ.  
\v 46 Ndoꞌ vi na jndë ntjii jon ncüii tëꞌ perla na tëquintyja na yahanꞌ, tja jon, tëquijndëë jon tsoñꞌen ꞌnaanꞌ jon na min, jndë joꞌ sijnda jon juu tëꞌ perlaꞌñeen.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsquiꞌ  
\p
\v 47 “Ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna ncüii tsquiꞌ tꞌman na cotjueꞌ nnꞌan quityquiiꞌ ndaandue. Jndye nnon quintcaa covahanꞌ.  
\v 48 Ndoꞌ vi jndë tooꞌhanꞌ na ñjon quintcaa, contyja nnꞌanhanꞌ tyuaatcüi. Jndë joꞌ cotsacüendyuaahan, cotjihan quintcaa na yantyichen. Cotyionhan joo oꞌ quityquiiꞌ ntque, majoꞌ quintcaa na tyiꞌquijntꞌue, conanꞌcyaahan joo choꞌñeen.  
\v 49 Manndaꞌ itsijonhanꞌ na nguaa xuee ya na nntycüii tsonnangue. Nndyocue ángeles na ntjiꞌhan nnꞌan na tyia nanꞌxuan na mꞌanhan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na cotsamꞌan chaꞌxjen na chuhanꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 50 Ndoꞌ ntjueꞌhan joo nanꞌñeen quiiꞌ chon vꞌio. Joꞌ ndyuee nanꞌñeen ndoꞌ maninꞌ ntcüaꞌhan ndiꞌnꞌonhan tsojnaanꞌ na viꞌ na ntqueꞌnonhan joꞌ.”   
\s1 Njon jndyi nanꞌxuan jñꞌoon xco yo jñꞌoon ndyo  
\p
\v 51 Jndë joꞌ taxeeꞌ Jesús ndë́ já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon:  
\p —¿Aa covaaꞌ nꞌonhoꞌ tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ?  
\p Tꞌá, jnduë́ nnon jon:  
\p —Covaaꞌ nꞌö́nhanꞌ, ta.   
\p
\v 52 Ngꞌe joꞌ itso jon ndë́:  
\p —Covaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ꞌnan conanꞌquindyi joo jñꞌoon na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ. Matsjö ndëëhoꞌ, tyincüii ncüii tsꞌan na jndë taaꞌ tsꞌon nchu vaa itsiꞌman juu jñꞌoon na tquen Moisés ndoꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ juu na coꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, itsijonhanꞌ juu tsanꞌñeen chaꞌvijon tsꞌan na conintque cüii vꞌaa. Covijntꞌuehin ꞌnan ndyo na nachu jon, ndoꞌ mantyi tsixoncüi jon ꞌnan xco na nninjntꞌuehin. Ndoꞌ na nndaꞌ, minꞌcya ro xjen na icanhanꞌ na nninjntꞌuehin cüiihanꞌ, vaa cjehanꞌ.   
\s1 Tja nndaꞌ Jesús tsjoon Nazaret  
\r (Mr 6:1-6; Lc 4:16-30)  
\p
\v 53 Jndë na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, yajoꞌ jnduiꞌ jon joꞌ.  
\v 54 Tantcüeꞌ jon ndyuaa tsjoon yuu jon na taquehin. Taꞌ jon totsiꞌman jon quiiꞌ vatsꞌon tsjoonꞌñeen. Ndoꞌ tsochen nanꞌñeen vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaan jñꞌoon na toninncyaa jon. Jnduehan:  
\p —Tsanvaꞌ, ¿Nin ꞌnan sꞌaa juu na jndaꞌ jndyi xquen juu? Juu najndei na condëë itsꞌaa juu tsꞌian tꞌmanminꞌ na cojntyꞌia, ¿Yuu tyꞌoon juu najndeiꞌñeen?  
\v 55 Juu veꞌ jnda tsꞌan na icyu nꞌoonhin, ndoꞌ ntjoo mꞌaan ndyee juu María, ndoꞌ mantyi ntjoo mꞌan ntyje juu Santiago, José, Simón yo ninꞌJudas, mantyje nquii juuhin.  
\v 56 Ndoꞌ mantyi quiiꞌ ntꞌan mꞌan nanntcu ntyje juu. Ngꞌe na nndaꞌ, ¿Nchu vaa na condëë itsꞌaa juu tsꞌianminꞌ, ndoꞌ veꞌ tsꞌan tsjöönhin?   
\p
\v 57 Mangꞌe joꞌ ndincyaahanꞌ na ngantyja nꞌonhan Jesús. Majoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Minyuuchen na vja tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, mancüiixjen contꞌa nnꞌan na njonhin. Majoꞌ nque nnꞌan ndyuaaꞌ tsjoonꞌ juu yo nnꞌan chuuꞌhin, joo nanꞌñeen tyiꞌquintꞌahan na njonhin.   
\p
\v 58 Ndoꞌ nque nnꞌan tsjoonꞌ jon, ngꞌe tyíꞌcantyja nꞌonhan jon, joꞌ veꞌ cüantyi ro tsꞌian tꞌman sꞌaa jon quiiꞌ ntꞌanhan.   
\c 14  
\s1 Jnanꞌcueeꞌ nnꞌan Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan  
\r (Mr 6:14-29; Lc 9:7-9)  
\p
\v 1 Majoo ngueeꞌñeen tomꞌaan Herodes na icoꞌxen jon ndyuaa Galilea. Joꞌ jndyii jon jñꞌoon na tonanꞌnein nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian tꞌman na totsꞌaa Jesús.  
\v 2 Tso Herodes ndëë nnꞌan na cotsantyja yo tsꞌian na conduihin:  
\p —Tsanvaꞌ majuu Juanhin, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Jndë vandoꞌ xco jon na tomꞌaan jon na tsꞌoohin. Mangꞌe na nndaꞌ, covityiꞌncyooꞌ tsꞌian tꞌmanminꞌ na itsꞌaa jon.   
\p
\v 3-4 Nndaꞌ tso Herodes ngꞌe veꞌ tomꞌaan ya jon yo Herodías, scuuꞌ tyje jon Felipe. Ndoꞌ juu Juanꞌñeen, tsojnaanꞌ na tso jon nnon Herodesꞌñeen na tyiꞌquichuhanꞌ na mꞌaan jon yo scuuꞌ tyje jon, ngꞌe joꞌ na tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon na quinanꞌtyenhan tsanꞌñeen, quitjueꞌhanhin vancjo.   
\p
\v 5 Ndoꞌ min na ninꞌquitscueeꞌ jon Juan, majoꞌ ncyaaꞌ jon nnꞌan, ngꞌe jndye nnꞌan tjiꞌhin cüenta na juu Juanꞌñeen tonduihin tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon nchu vaa ꞌnan na nguaa.  
\v 6 Majoꞌ ya na jnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan na tueeꞌ xeechuuꞌ nquii Herodes, yajoꞌ yuscundyua jnda Herodíasꞌñeen, sijnon juu tondëëhan. Ndoꞌ taveeꞌ jndyi tsꞌon Herodes na nndaꞌ sꞌaa juu.  
\v 7 Joꞌ tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon juu yo jñꞌoon na tyiꞌjon quitscüejndyo jonhanꞌ. Ata tso jon na minꞌcya ro ꞌnan na ntcan juu nnon jon, nninncyaa jonhanꞌ.  
\v 8 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, juu yuscundyuaꞌñeen, tyiiꞌ ndyee juu jñꞌoon nnon juu na can juu xquen Juan. Ndoꞌ tso juu nnon Herodes:  
\p —Ndö vaa ꞌnan na ntꞌue tsꞌön. Ncyaꞌ ndöhin cüii xio na ñjon xquen Juan, nquii tsan na itsiquindëëꞌ nnꞌan.   
\p
\v 9 Tiꞌndaaꞌ ntyjii Herodes ngꞌe nndaꞌ vaa ꞌnan na tcan juu, majoꞌ ngꞌe jndë tso jon na tyiꞌjeꞌquitscüejndyo jon jñꞌoon na tso jon nnon juu ndoꞌ ngꞌe na jndye nnꞌan mꞌan na conanꞌjon na tueeꞌ xeechuuꞌ jon, joꞌ tꞌua jon tsꞌian na quindui chaꞌxjen na tcan juu yuscundyuaꞌñeen.  
\v 10 Joꞌ juu Herodesꞌñeen, jñon jon sondaro na cꞌohan vancjo na mꞌaan Juan na quityjehan xquen jon.  
\v 11 Ndoꞌ vi jndë na jntꞌahan na nndaꞌ, tyeyꞌonhan xquen Juanꞌñeen na ñjonhanꞌ quiiꞌ xio. Tyincyahinhanꞌ nnon yuscundyuaꞌñeen, ndoꞌ tëyꞌoon juuhanꞌ na mꞌaan ndyee juu.   
\p
\v 12 Jndë na tui na nndaꞌ, joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, tyecyꞌonhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon. Tyequityꞌiuhanhin. Jndë joꞌ tyenanꞌquindyiihan Jesús ꞌnan na tui.   
\s1 Tyincyaa Jesús ꞌnan na tcüaꞌ ꞌon min nannon  
\r (Mr 6:30-44; Lc 9:10-17; Jn 6:1-14)  
\p
\v 13 Xjen na jndyii Jesús na jndë jnanꞌcueeꞌ nanꞌñeen Juan, tua jon quityquiiꞌ vꞌaandaa, jnduiꞌ jon joꞌ yo já nnꞌan na tꞌman jon na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Sá ncüii joo naijon na ninnquë́. Majoꞌ joo nnꞌan, vi na jndë jndyehan na jndë vetꞌio jon ndaandue, yajoꞌ jnduiꞌhan njoonhan, tyꞌe ngꞌehan, tyencyahan ntyeeꞌ ꞌndyo juu ndaandueꞌñeen na tyentyjahan toncꞌë́n.  
\v 14 Ndoꞌ juu xjen na jnduiꞌ Jesús vꞌaandaaꞌñeen, jndyiaaꞌ jon cüii tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyi na jndë squehan joꞌ, ndoꞌ tyioo na viꞌnchjii jndyi jonhin. Sinꞌman jon nnꞌan vꞌi na sachohan.  
\v 15 Ndoꞌ xjen na vi vaninnton chjo, já nnꞌan na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, santyjáꞌ nnon jon. Jnduë́:  
\p —Nanein jndë tman ndoꞌ ntjoohin quiiꞌ jndëëhanꞌ. Mangꞌe joꞌ quijñonꞌ nanminꞌ, na cꞌohan njoon quijndë na nnanꞌjndahan ꞌnan ntcüaꞌhan.   
\p
\v 16 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndë́:  
\p —Min tyiꞌicanhanꞌ na ncꞌohan, ꞌoꞌ ncyahoꞌ na ntcüaꞌhan.   
\p
\v 17 Joꞌ jnduë́ nnon jon:  
\p —Ninxiaꞌntyi ꞌon tanꞌ tyooꞌ yꞌö́n yo ve quitscaa.   
\p
\v 18 Tso jon ndë́:  
\p —Quindyoyꞌonhoꞌhanꞌ ntjoohin.   
\p
\v 19 Yajoꞌ tꞌua jon tsꞌian na cüeꞌndyuaa nnꞌan cjooꞌ jndë quijndë. Ndë joꞌ tyꞌoon jon joo ꞌon tyooꞌñeen yo ve quitscaaꞌñeen, jndondë jon quiñoonꞌndue, ndoꞌ tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Jndë joꞌ tyjee jon xjen ntanꞌhanꞌ ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndë́. Ndoꞌ já tyincyáhanꞌ ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin.  
\v 20 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tcüaꞌ tëcjohan. Jndë joꞌ joo tyooꞌ ntanꞌ yo ninꞌquintcaa ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ, jnanꞌtjö́nhanꞌ, ndoꞌ jnanꞌquitꞌö́ nchoꞌve tsque yo joo ntanꞌñeen.  
\v 21 Ndoꞌ nnꞌan na tcüaꞌ tueeꞌ chaꞌna ꞌon min nannon, majoꞌ nanntcu yo yotsca, tajntꞌá cüentahan.   
\s1 Taca Jesús nnon ndaandue  
\r (Mr 6:45-52; Jn 6:16-21)  
\p
\v 22 Jndë na tui na nndaꞌ, já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, tꞌua jon tsꞌian ndë́ na quitsacüetꞌiö́ nntꞌá ndaandue na ntsquë́ cüiichen ixndya. Majoꞌ nquii jon ntjohin na njñon jndyee jon nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, ndë joꞌ ndyontyja jon toncꞌë́n.  
\v 23 Ndoꞌ vi na jndë jñon jonhan na contcüeꞌhan ntꞌaahan, yajoꞌ tëva jon ncüii tyoꞌ na ninnquii jon na ntsinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ xjen na tëvinton, ninvaa mꞌaan jon joꞌ na ninnquii jon.  
\v 24 Ndoꞌ juu vꞌaandaa na ñjö́n, jndë tueeꞌhanꞌ xoꞌncüe ndaandue na covetꞌió, majoꞌ ndicjahanꞌ ngꞌe toju ndaandue na vaquiñjonhanꞌ juuhanꞌ, ndoꞌ mantyi ityqueꞌ ndyaꞌ jndyehanꞌ.  
\v 25 Ndoꞌ chaꞌna ninnque na vitsjoon jndyoca Jesús nnon ndaandue na mꞌán yo vꞌaandaa.  
\v 26 Ya na jntyꞌiá na ndyoca jon nnon ndaandue, tyuë́ jndyí, jnanꞌxuá quityuë́, jnduë́:  
\p —ꞌOꞌ ntyjë, ncüaanꞌ tsꞌoo ndöꞌ.   
\p
\v 27 Majoꞌ ninꞌñoonꞌ tꞌman Jesús já. Itso jon ndë́:  
\p —Quinanꞌxuanhoꞌ ñuaanhoꞌ, tyiꞌndyuehoꞌ ngꞌe maja ndö.   
\p
\v 28 Ndoꞌ Pedro jeꞌ, tꞌa jon ꞌndyo Jesús:  
\p —Ta, xe na aa mayuuꞌ na ncuꞌ, quitsuꞌ na ncjöca nnon ndaatioo na ncjöquitjon ja ꞌuꞌ.   
\p
\v 29 Tso Jesús:  
\p —Quindyoꞌ.  
\p Ndoꞌ jnduiꞌ Pedro quityquiiꞌ juu vꞌaandaaꞌñeen. Taꞌ jon na taca jon nnon ndaatioo na taquitjonhin Jesús.  
\v 30 Majoꞌ xjen na jndyiaaꞌ jon na jndei jndyi mꞌaan jndye, jndyo ncüii na sityꞌuehanꞌhin, tyeꞌ nchjehanꞌhin quityquiiꞌ ndaaꞌñeen. Joꞌ sixuaa jon, tso jon:  
\p —Ta, cüjiꞌ ja quityquiiꞌ na toncuuꞌvahin.   
\p
\v 31 Ndoꞌ ninꞌñoonꞌ tꞌuii Jesús ntꞌö juu, ndoꞌ tso jon nnon juu:  
\p —Icanhanꞌ na cantyjantyichen tsonꞌ. ¿Ndu na ve vaa sitiuꞌ?   
\p
\v 32 Ndoꞌ juu xjen na tua ntcüeꞌhan tyquiiꞌ vꞌaandaaꞌñeen, tichen ntcüeꞌ na mꞌaan jndye.  
\v 33 Ngꞌe na nndaꞌ, já na mancüiixjen ñjö́n quityquiiꞌ vꞌaandaaꞌhin, tonquityë́ na tonnon Jesús. Tonanꞌtꞌmánꞌhin. Jnduë́ nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ mayuuꞌ condui ꞌuꞌ Jnda nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Sinꞌman Jesús nnꞌan vꞌi ndyuaa Genesaret  
\r (Mr 6:53-56)  
\p
\v 34 Ndoꞌ vi na jndë tyejndyá ndaandue, jntꞌuí ndyuaa Genesaret.  
\v 35 Ndoꞌ nnꞌan ndyuaaꞌñeen, xjen na taꞌjnꞌaanhin Jesús, jntꞌahan na tycya jñꞌoon ninvaa xiꞌjndio juu ndyuaaꞌñeen. Ndoꞌ joꞌ joo nnꞌan vꞌi na tomꞌan ndyuaa na mꞌanhin, tondyochohan tsoñꞌen nanꞌñeen na mꞌaan jon.  
\v 36 Tanhan jñꞌoon nnon jon na nncyaa jon na nntꞌuehan min veꞌ ꞌndyo ndiaaꞌ jon. Ndoꞌ ncüii ncüii nnꞌan na tꞌue ndiaaꞌ jon, jnꞌmanhan.   
\c 15  
\s1 Nanꞌmin itsꞌaahanꞌ na tyiꞌjiꞌua tsixuan tsꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon  
\r (Mr 7:1-23)  
\p
\v 1 Yajoꞌ vendye nnꞌan fariseos na jnanhan Jerusalén yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, squenonhan na mꞌaan Jesús. Taxeeꞌhan nnon jon:   
\p
\v 2 —¿Ndu na joo nnꞌan na conanꞌjon jñꞌoon na mancyaꞌ, tyiꞌquitangueeꞌhan joo jñꞌoon na tquen ndochiihi? Ngꞌe nnꞌan ꞌnanꞌ tyiꞌquinanꞌquindëhan juu jñꞌoon na iquenhanꞌ xjen jaa na quituan nduë vitjachen na ntcüꞌa.   
\p
\v 3 Ndoꞌ sentcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon:  
\p —Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ, ¿Ndu na tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ veꞌ na ninꞌquitsantyjahoꞌ jñꞌoon na tquen ndochiihi?  
\v 4 Ee ndö vaa na itso jñꞌoonꞌ jon: “Quitsaꞌ na njon tyeꞌ yo ꞌndyoꞌ.” Ndoꞌ itsontyichenhanꞌ: “Minninchen tsꞌan na itso jñꞌoonviꞌ nnon tye, ndyee juu, ijndeiꞌhanꞌ na quinanꞌcueeꞌ nnꞌanhin.”  
\v 5 Majoꞌ ꞌoꞌ conduehoꞌ na vanaan na ngitso tsꞌan nnon tye juu, ndyee juu: “Quitsitꞌman tsonꞌ ja, tajeꞌquindëë ntejndei ꞌuꞌ yo ꞌnan na itsitjahanꞌ ꞌuꞌ, ngꞌe tsoñꞌen ꞌnan njan jndë tyincyahanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.”  
\v 6 Ndoꞌ contꞌahoꞌ na minꞌcya ro tsꞌan na ngitso na nndaꞌ, min tyiꞌicanhanꞌ na quitsꞌaa juu na njon tye juu, ndyee juu na ntixeeꞌ juuhan. Ndoꞌ na nndaꞌ conduehoꞌ, contꞌahoꞌ na juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon taꞌnan najndeihanꞌ ngꞌe contꞌahoꞌ na njonntyichen joo jñꞌoon na tquen ndochihoꞌ, chintyi jñꞌoon na tso nquii jon.  
\v 7 ꞌOꞌ na ve vaa na contꞌahoꞌ, juu jñꞌoon na toninncyaa Isaías, ya tacüjiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ. Ndö vaa na itso juu jñꞌoonꞌñeen:   
\q1
\v 8 Nanminꞌ veꞌ yo jñꞌoon jndyuehin conanꞌtꞌmaanꞌhan ja.  
\q1 Majoꞌ tꞌman vaa na tyiꞌxoncüeeꞌ nꞌonhan yo ja.   
\q1
\v 9 Veꞌ jnꞌaan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ja ngꞌe veꞌ jñꞌoon na conanꞌjndaꞌ nnꞌan conanꞌmanhan,  
\q1 chito aa jñꞌoon njan.  
\m Nndaꞌ vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na toninncyaa Isaíasꞌñeen.   
\p
\v 10 Jndë joꞌ tꞌman Jesús nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na quinanꞌndyooꞌhan na mꞌaan jon. Tso jon ndëëhan:  
\p —Quindyehoꞌ jñꞌoon na ntsjö ndoꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ:  
\v 11 Joo ꞌnan na icüaꞌ tsꞌan, tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ jñꞌoon tsanꞌ na itsinin tsꞌan, joohanꞌ iquenhanꞌ tsanꞌñeen na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu na tonnon jon.   
\p
\v 12 Ndoꞌ já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, santyjáꞌ nnon jon, jnduë́ nnon jon:  
\p —¿Aa nchjiꞌ na juu jñꞌoon sininꞌ ndöꞌ, siꞌndaaꞌhanꞌ ngio nnꞌan fariseosꞌñeen?   
\p
\v 13 Joꞌ sintcüeꞌ jon jñꞌoon ndë́ na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, itso jon:  
\p —Nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, ncüii cüii nnon ntjon na chito jon jnonꞌhanꞌ, nque jonhanꞌ xen nchꞌiooꞌchenhanꞌ.  
\v 14 Mangꞌe joꞌ tancꞌoon jñꞌoontiuhoꞌ ntyja ꞌnaan nanminꞌ. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin chaꞌvijon nannchjan na conanꞌmanhan nato ndëë ntyje nchjanhan. Ndoꞌ mangiohoꞌ xjen na vayꞌoon tsannchjaanꞌ tyjenchjaanꞌ juu, ninvaa vehan ntycyaahan tsëꞌtsjoon.   
\p
\v 15 Ndoꞌ joꞌ tso Pedro nnon Jesús, tso juu:  
\p —Quitsiꞌmanꞌ chjo ndë́ nin ninꞌquitsiquindyi juu jñꞌoonvaꞌ na tyiꞌquitso nquiiꞌhan.   
\p
\v 16 Sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon, itso jon:  
\p —¿Aa min ꞌoꞌ ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ?  
\v 17 Aa tyiꞌquindiohoꞌ na tsoñꞌen ꞌnan na icüaꞌ tsꞌan, xiaꞌntyi quityquiiꞌ tsiaaꞌ juu coꞌohanꞌ, chito quiiꞌ ñuaanꞌ juu. Ndoꞌ ndë joꞌ chi ncja juu ꞌndyo jndëë.  
\v 18 Majoꞌ joo jñꞌoon na itsinin tsꞌan, quityquiiꞌ tsꞌon juu conanhanꞌ, ndoꞌ joohanꞌ cotquenhanꞌhin na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu tonnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 19 Ee quityquiiꞌ tsꞌon tsꞌan conan jñꞌoon tyia na itsitiu juu na ntscueeꞌ juu tsꞌan, ndoꞌ mantyi na veꞌ ndö ro ncꞌoon juu yo cüiichen tsꞌan na chito saaꞌ juu min chito scuuꞌ juu, oo na ncꞌoon juu yo tyje sꞌa juu, tyje scu juu, oo na nchꞌuee juu, oo na ntsinin juu quintu cjooꞌ cüiichen tsꞌan, oo jñꞌoon tsanꞌ, jñꞌoon ntjein.  
\v 20 Joo nanꞌminꞌ cotquenhanꞌhin na tyiꞌjiꞌua tsixuan juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ na ntcüaꞌ tsꞌan na veꞌ tyiꞌquiman juu ntꞌö chaꞌxjen jñꞌoon na cotquen nnꞌan fariseos, juuhanꞌ tyiꞌxeꞌquenhan tsꞌan na tyiꞌjiꞌua conduihin na tonnon Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Cüii tsanscu na tovantyja tsꞌon juu Jesús  
\r (Mr 7:24-30)  
\p
\v 21 Yajoꞌ jnduiꞌ Jesús joꞌ, sá yohin na tja jon ndyuaa tsjoon Tiro yo Sidón.  
\v 22 Ndoꞌ cüii tsanscu tsjan nnꞌan cananita na mꞌaan ya juu ndyuaaꞌñeen, tëtsindyooꞌhin na mꞌaan Jesús, jndei sixuaa juu nnon jon, itso juu:  
\p —Nndaꞌ ta na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cyonꞌ na ntyꞌia rö nchjiꞌ. Juu yuscu chjo jnda, ji vaa jndyi iquenon juu na mꞌaan jndyetyia quiiꞌ tsꞌon juu.   
\p
\v 23 Majoꞌ tajñꞌoon tꞌa Jesús. Joꞌ jnanꞌndyooꞌ já nnon jon, jnduë́:  
\p —Cüa, quijñonꞌ tsanscuvaꞌ, ngꞌe itscüëtëꞌ jon já na ndyotsixuaa jon toncꞌën.   
\p
\v 24 Tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Xiaꞌntyi iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na quindyoyꞌön jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon tondëë nnꞌan ndyuaa Israel. Ngꞌe joohin itsijonhanꞌhin chaꞌvijon quinman na jndë tsu.   
\p
\v 25 Majoꞌ tsanscuꞌñeen sindyooꞌhin, tëcoꞌxtye jon nnon Jesús, tso jon:  
\p —Nndaꞌ ta, quitejndeiꞌ ja, riiꞌ.   
\p
\v 26 Tꞌa Jesús, sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, itso jon:  
\p —Joo yotsca na cocüaꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na ncüjiꞌ tsꞌan ꞌnan jndyue joo ndoꞌ na ncjuꞌ juuhanꞌ ndëë quindëꞌ quijndë.   
\p
\v 27 Ndoꞌ tꞌa tsanscuꞌñeen ꞌndyo jon:  
\p —Mayuuꞌ ta, majoꞌ min na nndaꞌ, quindëꞌ quijndë cocüaꞌ oꞌ ꞌnan quijndë na cocyaa nacjeeꞌ mesa ꞌnaanꞌ tyꞌo oꞌ.   
\p
\v 28 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tsanscuꞌñeen, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ tsanscu, tꞌman vantyja tsonꞌ. Quindui chaꞌxjen na macanꞌ.  
\p Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen jnꞌman yuscu chjo jnda jon.   
\s1 Jndye nnꞌanvꞌi sinꞌman Jesús  
\p
\v 29 Jndë na jnduiꞌ Jesús joꞌ, sá yohin na tja ntcüeꞌ jon ꞌndyo ndaandue Galilea. Tëva jon cüii tyoꞌ, tëcüetyen jon joꞌ.  
\v 30 Jndye jndyi nnꞌan squehan na mꞌaan jon. Ndoꞌ jndyochohan vendye nnꞌan ntjein ngꞌe, yo nnꞌan na nchjan yo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee, yo nnꞌan na ndiquinanꞌnein, yo nnꞌan na mañoon ntycu totjon. Tquenhan nnꞌan vꞌiꞌñeen tonnon Jesús, ndoꞌ sinꞌman jonhan.  
\v 31 Ndoꞌ joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tyincyaahanꞌ na tëveeꞌ jndyi ngiohan na jntyꞌiahan na joo nnꞌan na ndiquinanꞌnein, ya conanꞌneinhan, joo nnꞌan na tyiꞌquindë nduee, yo ngꞌe, jndë tcoꞌ yahanꞌhin, ndoꞌ nnꞌan nchjan, xuee cojntyꞌiahan. Ndoꞌ tonanꞌtꞌmaanꞌ nanꞌñeen nquii Tyoꞌtsꞌon cüenta nnꞌan Israel.   
\s1 Tyincyaa Jesús ꞌnan tcüaꞌ ninnque min nannon  
\r (Mr 8:1-10)  
\p
\v 32 Tꞌman Jesús já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon. Tso jon:  
\p —Ntyꞌia ro nanminꞌ nchji ngꞌe nein jndë jndë ndye xuee na mꞌanhan yo ja ndoꞌ jndë ntycüii ꞌnan na yꞌonhan na ntcüaꞌhan. Ndoꞌ tyiꞌninꞌquijñön ntcüꞌëhan ntꞌaahan na ninvaa ninꞌjndoꞌhan, ngꞌe nndëë ntsꞌaahanꞌ na ngüejaanhan nato.   
\p
\v 33 Joꞌ jnduë́ nnon jon:  
\p —Ntjoohin veꞌ jndëë mꞌan jaa. ¿Yuu jon ya nnanꞌjntꞌá ꞌnan na nninnonhanꞌ na ntcüaꞌ nanminꞌ na jndye jndyihin?   
\p
\v 34 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndë́, tso jon:  
\p —¿Tsaꞌnndaꞌ tyooꞌ yꞌonhoꞌ?  
\p Joꞌ jnduë́ nnon jon:  
\p —Ninntyqueꞌhanꞌ yo vendye quintcaa quijndë.   
\p
\v 35 Ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na cüendyuaahan tyuaa.  
\v 36 Ndoꞌ tyꞌoon jon cüenta tyooꞌñeen yo quintcaaꞌñeen, ndoꞌ vi jndë na tyincyaa jon na ncya ya Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ tyjee jon xjen ntanꞌhanꞌ ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndë́, ndoꞌ já tꞌö́nhanꞌ ndëë tsoñꞌen nanꞌñeen.  
\v 37 Ndoꞌ tsoñꞌenhan tcüaꞌ tëcjohan. Ndoꞌ ntanꞌ quijndë na jntyꞌiihanꞌ, tueeꞌ ntyqueꞌ ntque na jnanꞌquitꞌö́ yohanꞌ.  
\v 38 Ndoꞌ joo nnꞌan na tcüaꞌ, chaꞌna ninnque min nannon min tajntꞌahan cüenta tsaꞌnndaꞌ nanntcu yo yotsca.  
\v 39 Ndoꞌ vi na jndë tyincyaa Jesús tsꞌon nanꞌñeen, yajoꞌ tua nndaꞌ jon vꞌaandaa, sá yohin, squë́ ndyuaa Magadán.   
\c 16  
\s1 Cotanhan na quitsꞌaa Jesús cüii jnꞌaan  
\r (Mr 8:11-13; Lc 12:54-56)  
\p
\v 1 Nque nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan tmaanꞌ saduceos squehan na mꞌaan Jesús. Tanhan nnon jon na quitsꞌaa jon jnꞌaan na njntyꞌiahan na ntsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ na jnan jon quiñoonꞌndue.   
\p
\v 2 Majoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon: “Ya na jndë tman ndoꞌ cojntyꞌiahoꞌ na mꞌaan chincyu vequindyaꞌ tsjöꞌndue, conduehoꞌ na ya jndyi nnonco cüiichen xuee.”  
\v 3 Majoꞌ vi na jndë tonco juu xueeꞌñeen, ndoꞌ cojntyꞌiahoꞌ na ntyja chincyu jntꞌa na colo ve, conduehoꞌ na nguaꞌ. ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌninncüii cotjiꞌhoꞌ cüenta, ꞌoꞌ jndaꞌ nquenhoꞌ na cotjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ chincyu na ntyja tsjöꞌndue, majoꞌ ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ninꞌquitsiquindyi joo tsꞌian tꞌman na cojntyꞌiahoꞌ na matsꞌa.   
\p
\v 4 Tsontyichen Jesús: “Nnꞌan na mꞌan nanein, tyia nnꞌanhan, jndë jntyꞌehan Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ min na nndaꞌ, cotanhan na njntyꞌia ndëëhan cüii jnꞌaan tꞌman. Majoꞌ tyiꞌjeꞌquitsꞌa ꞌnan na cotanhan, xiaꞌntyi cüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa itsiꞌmanhanꞌ ꞌnan na tquenon juu Jonás.”  
\p Jndë joꞌ tja jon, jntyꞌii jon nanꞌñeen.   
\s1 Tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo tmaanꞌ saduceos  
\r (Mr 8:14-21)  
\p
\v 5 Ndoꞌ sá nntꞌá cüiichen ixndyaaꞌ ndaandue. Ndoꞌ vi na jndë squë́ joꞌ yo Jesús, tëñjoonꞌ nꞌö́n na tsuuꞌ tcya nꞌö́n na ntsayꞌö́n ꞌnan na ntcüꞌá.  
\v 6 Tso jon ndë́:  
\p —Quitquen jndyohoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan tmaanꞌ saduceos.   
\p
\v 7 Ndoꞌ já na tꞌman jon na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon, tꞌá na conanꞌnë́n nquë́ ndëë ntyjë́, jnduë́:  
\p —Nndaꞌ jñꞌoon tsinin jon ndëë ngꞌe taꞌnan cyꞌön ꞌnan ntcüꞌa.   
\p
\v 8 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaꞌ mꞌaanꞌ nꞌö́n, joꞌ tso jon ndë́:  
\p —ꞌOꞌ na chjo vantyja nꞌonhoꞌ. ¿Ndu na conanꞌneinhoꞌ ndëë ntyjeehoꞌ ngꞌe na tajndyoyꞌonhoꞌ ꞌnan na ntcüꞌa?  
\v 9 ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonvaꞌ na tsjö? ¿Aa tyiꞌcañjoonꞌ nꞌonhoꞌ joo ꞌon tanꞌ tyooꞌñeen na tyjë xjen ntanꞌhanꞌ na tcüaꞌ ꞌon min nnꞌan ndoꞌ tiꞌndyo tsque na tua tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ na jnanꞌvehoꞌ?  
\v 10 Ndoꞌ ¿Aa min tyiꞌcañjoonꞌ nꞌonhoꞌ cüiichen ntyqueꞌ tanꞌ tyooꞌ na tcüaꞌ ninnque min nanꞌñeen, ndoꞌ mantyi tiꞌndyo tsque na tua tyooꞌ ntanꞌ na jntyꞌiihanꞌ?  
\v 11 Ndoꞌ na sꞌa nanꞌminꞌ, ¿Ndu na tataaꞌ nꞌonhoꞌ na min chito matsinën ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na ntcüꞌa? Matsjö na quitquenhoꞌ cüenta juu tsquentë na nanꞌxuan nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo nnꞌan saduceos.   
\p
\v 12 Yajoꞌ taaꞌ nꞌö́n na chito tso jon na quitquë́n cüenta juu tsquentë na coninjntꞌue na condë tyooꞌ, majoꞌ tsiꞌman jon ndë́ na quintꞌá cüenta ntyja ꞌnaanꞌ joo jñꞌoon na conanꞌman nnꞌan fariseos yo nnꞌan saduceos.   
\s1 Tjiꞌ jndyoyu Pedro na Jesús conduihin Mesías  
\r (Mr 8:27-30; Lc 9:18-21)  
\p
\v 13 Ndoꞌ vi na jndë squë́ ndyuaa cüentaaꞌ tsjoon Cesarea Filipo yo Jesús, já na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taxeeꞌ jon ndë́, tso jon:  
\p —Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ¿Nin tsꞌan condue nnꞌan na condui ja?   
\p
\v 14 Tꞌá ꞌndyo jon, jnduë́:  
\p —Mꞌan nnꞌan conduehan na ꞌuꞌ Juan, nquii tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan. Ndoꞌ ñꞌen nnꞌan conduehan na ꞌuꞌ Elías, ndoꞌ vandyaꞌ mꞌan nnꞌan na conduehan na ꞌuꞌ Jeremías oo cüiichen tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 15 Yajoꞌ taxeeꞌ jon ndë́:  
\p —Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Nin tsꞌan conduehoꞌ na condui ja?   
\p
\v 16 Tꞌa Simón Pedro ꞌndyo jon, itso juu:  
\p —ꞌUꞌ condui nquii Mesías, Jnda Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ.   
\p
\v 17 Tso Jesús nnon Pedro:  
\p —ꞌUꞌ Simón, jnda Jonás, ngꞌe na mavaaꞌ tsonꞌ na nndaꞌ, tꞌman jndyi ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan ꞌuꞌ ngꞌe chito aa veꞌ tsꞌan siꞌmanhanꞌ nnonꞌ, nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, juu jon incyaa na mavaaꞌ tsonꞌ ntyja njan.  
\v 18 ꞌUꞌ jndyuꞌ Pedro, jñꞌoon na tsiquindyihanꞌ tsjöꞌ, ndoꞌ nacjooꞌ jñꞌoon jndyoyu na tsuꞌ ntyja njan, joꞌ ntquën tmaanꞌ nnꞌan na macüji ntyja njan. Ndoꞌ min yotyia na mꞌan quityquiiꞌ vꞌio na nanꞌxuan najndë tyiꞌjeꞌquindëë ntjueꞌ cjehin joo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüenta ja.  
\v 19 Ja nninncya na ntsixuanꞌ najnduꞌ na ntsiꞌman jndyoyuꞌ ndëë nnꞌan nin jñꞌoon na nninncyahan chaꞌ cüaaꞌ nꞌonhan nin ꞌnan quintꞌahan, chaꞌ ndëë ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhan. Jñꞌoon na ntsuꞌ na tyiꞌitsohanꞌ na nntꞌa nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ntsijonhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen yo jñꞌoon na ntyjii nquii jon. Ndoꞌ jñꞌoon na ntsuꞌ na vanaan na ntꞌa nnꞌan, mantyi ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen jñꞌoon na ntyjii nquii jon na vanaan na nque nnꞌan na conduihin cüentaaꞌ jon quintꞌahan.   
\p
\v 20 Ndoꞌ jaaꞌ jñꞌoon na tso Jesús ndë́ na minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnanꞌmán na nquii jon conduihin Mesías.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin  
\r (Mr 8:31-9:1; Lc 9:22-27)  
\p
\v 21 Xjenꞌñeen já na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, taꞌ jon na itsiꞌman jon ndë́ na mancüii xjen icanhanꞌ na chi ncja jon Jerusalén. Ndoꞌ joo nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan na mꞌan juu tsjoonꞌñeen, yo ntyee na conintque ndëë nanꞌñeen, yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, nnanꞌjndaꞌ nanꞌñeen na ntquenon jon naviꞌ tꞌman ndoꞌ nntꞌahan na cueꞌ jon, majoꞌ xee na jndë ndye ngüandoꞌ xco jon.  
\v 22 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Pedro na nndaꞌ, tëyꞌoon jon Jesús vi ntyja, taꞌ jon na jaaꞌ jñꞌoon tso jon nnon Jesús, tso juu:  
\p —Tyiꞌntsitiuꞌ na nndaꞌ, ta, tyiꞌjon ncyaa Tyoꞌtsꞌon na ngenoonꞌ na nndaꞌ.   
\p
\v 23 Tequen Jesús, itso jon nnon Pedro:  
\p —Quenanꞌ ꞌuꞌ na tonön, ꞌuꞌ yo Satanás mavayonꞌ jñꞌoon. ꞌUꞌ ninꞌquitsaꞌ na ntsitja ja, ngꞌe chito mꞌaanꞌ tsonꞌ chaꞌxjen itsitiu nquii Tyoꞌtsꞌon, ꞌuꞌ mꞌaanꞌ tsonꞌ chaꞌxjen na mꞌaanꞌ nꞌon nnꞌan.   
\p
\v 24 Jndë joꞌ tso Jesús ndë́ na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon:  
\p —Minninchen tsꞌan na ninꞌcayꞌoon juu yo jñꞌoon na mancya, icanhanꞌ na cüjihin yo ꞌnan na itsitiu nquii juu. Quintjo ya nchjii juu yo naviꞌ na iquenon juu, min xe na aa ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntscueeꞌhanꞌhin, ndoꞌ mantyi quindyontsijonhin yo ꞌnan na matsꞌa.  
\v 25 Ngꞌe minninchen tsꞌan na incyaa juu na cuaanquii na nin ꞌnan na ngenon juu, ngꞌe na mꞌaan juu ntyja njan, tsanꞌñeen ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu. Majoꞌ minninchen tsꞌan na itsijndaꞌ nquii juu nchu ya chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu, ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ngitsu ñuaanꞌ juu.  
\v 26 Tanin, min xe na aa ninvaa tsonnangue ngüantjon tsꞌan, majoꞌ xe na aa ngitsu ñuaanꞌ juu, ¿Yuu vaa na itejndei nanꞌñeenhin? Mangiohoꞌ na taꞌnan ncüii nnon na nninncyaa tsꞌan na ngüañoonꞌhanꞌ juu chaꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu.  
\v 27 Ja na condui tsansꞌa na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyö nntꞌa tsonnangue yo ángeles cüentaaꞌ Tyëhöꞌ. Yajoꞌ chaꞌxjen conditꞌmaanꞌ jon, majoꞌntyi ntsixuan ja. Juu xjenꞌñeen ntsꞌa na ncüii cüii tsꞌan ncyꞌoon juu cüenta ntyjantyi ꞌnan na totsꞌaa juu, aa ꞌnan na ya, ndoꞌ aa ꞌnan natyia.  
\v 28 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌanhoꞌ mꞌan ntyjeehoꞌ na tyiꞌxeꞌcüjehan ata xjen na jndë jntyꞌia ndëëhan ja na condui tsꞌan na jnan quiñoonꞌndue na ncüjë na ntyentjön.   
\c 17  
\s1 Siñoonhanꞌ Jesús  
\r (Mr 9:2-13; Lc 9:28-36)  
\p
\v 1 Jndë na tenon yon xuee na tso Jesús na nndaꞌ, ndoꞌ tëyꞌoon jon Pedro yo Santiago yo ninꞌJuan tyje Santiago. Tëchu jonhin xquen cüii tyoꞌ ndye naijon na ninnquehan.  
\v 2 Xjen na cojntyꞌiahan ndoꞌ siñoonhanꞌ jon tondëëhan, sꞌaahanꞌ na maninꞌ conduiꞌnduiꞌ nnon jon chaꞌvijon na xuee ndoꞌcüjioonꞌ. Ndoꞌ iscüaquenhanꞌ ndiaaꞌ jon na quichiꞌhanꞌ chaꞌxjen quichiꞌ na xuee chon.  
\v 3 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen tityincyooꞌ ve nnꞌan na tomꞌan tivio, Moisés yo ninꞌElías, jnanꞌneinhan yo Jesús.  
\v 4 Ndoꞌ veꞌ tsoto Pedro nnon jon:  
\p —Nndaꞌ Ta, vaa ya jndyi na mꞌán ntjoohin. Xe na aa caveeꞌ nchjiꞌ, nnanꞌyá ndye xqueꞌ ntjoohin, cüiihanꞌ cüentaꞌ ncuꞌ, cüiihanꞌ cüentaaꞌ Moisés, ndoꞌ ninꞌcüiichenhanꞌ cüentaaꞌ Elías.   
\p
\v 5 Ninvaa na itsinin Pedro, ndoꞌ jndyoquioo ncüii chincyu quichiꞌ na quixuee jndyihanꞌ nacjohan. Iscuꞌhanꞌhin. Jndyehin jndyeeꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon quityquiiꞌ juu chincyuꞌñeen, tso jon:  
\p —Juu tsansꞌavahin conduihin Jnda na venchji jndyihin. Ninnquiiꞌchen incyaahanꞌ na nën ntyja ꞌnaanꞌ jon. Quitangueeꞌhoꞌ jñꞌoon na incyaa jon.   
\p
\v 6 Ndoꞌ joo ndye nanꞌñeen na totsayꞌonhan jñꞌoon yo Jesús, xjen na jndyehan juu jñꞌoonvaꞌ, tyetaꞌngiohan xenꞌ tyuaachen, mioon jndyi tyuehan.  
\v 7 Majoꞌ sindyooꞌ Jesús na mꞌanhan. Tꞌuii jonhan, tso jon ndëëhan:  
\p —Quinanꞌquintyjahoꞌ. Tyiꞌntyuehoꞌ.   
\p
\v 8 Ndoꞌ xjen na jndondëhan, minꞌncüii tsꞌan tavijntyꞌiahan, xiaꞌntyi nquii Jesús vi mꞌaan.   
\p
\v 9 Ndoꞌ viochen xjen na tyecuehan juu tyoꞌñeen, jaaꞌ jñꞌoon sinin Jesús ndëëhan, tso jon:  
\p —Viochen xjen na ninvaa vantꞌö, minꞌncüii nnon tsꞌan tyiꞌnduehoꞌ ꞌnan na jntyꞌiahoꞌ quichen. Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ncüꞌiö, ndë joꞌ ngüantꞌö xcö. Juu xjenꞌñeen vanaan na nnanꞌneinhoꞌ ndëë nnꞌan juu ꞌnan na jndë jntyꞌia ndëëhoꞌ.   
\p
\v 10 Yajoꞌ já na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, taꞌxꞌë nnon jon:  
\p —Ndoꞌ nnꞌan na conanꞌman nchu vaa tsiꞌman jñꞌoon na tquen Moisés ¿Ndu conduehan na itsohanꞌ na juu Elías ncüjeeꞌ jndyee, ndë joꞌ ncüjeeꞌ Cristo?   
\p
\v 11 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuë́:  
\p —Mayuuꞌ na conanꞌmanhan na Elías ncüjeeꞌ jndyee, ndoꞌ ntsijndaꞌ jon tsoñꞌen.  
\v 12 Majoꞌ ja matsjö ndëëhoꞌ na jndë tyjeeꞌ jon, min tataaꞌ nꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ jntꞌahan yo jon chaꞌxjen na ntꞌue nꞌonhan. Ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, majoꞌntyi nntꞌahan yo ja.   
\p
\v 13 Joꞌ taaꞌ nꞌö́n na itsinin Jesús ndë́ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan.   
\s1 Sinꞌman Jesús cüii yusꞌachjo na veꞌ coquiootohin  
\r (Mr 9:14-29; Lc 9:37-43)  
\p
\v 14 Ndoꞌ vi na jndë squë́ ntꞌá naijon na mꞌan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, jndyo sindyooꞌ cüii tsansꞌa na mꞌaan Jesús. Tacoꞌxtye juu na tonnon jon.  
\v 15 Itso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, cꞌonꞌ na ndyiaꞌ ro ntyjiꞌ yusꞌachjo jnda. Ee nayꞌoon jndyetyiahin ndoꞌ ji vaa jndyi iquenon juu. Jndye jnda itsquioohanꞌhin quityquiiꞌ chon, ndoꞌ mantyi quiiꞌ ndaa.  
\v 16 Ndoꞌ jndyoyꞌönhin na mꞌan nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na mancyaꞌ, majoꞌ tyíꞌquindëë nnanꞌnꞌmanhan juu.   
\p
\v 17 Nquë́ na totsayꞌö́n jñꞌoon yo Jesús, tꞌa jon, tso jon ndë́:  
\p —ꞌOꞌ nnꞌan na tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja na conanꞌqueꞌto nꞌonhoꞌ. ¿Tsaꞌnndaꞌ xjen vio na icanhanꞌ na nntjo ja yohoꞌ na ntsiꞌmanntyëchën ndëëhoꞌ? ¿Tsaꞌnndaꞌ xuee na icanhanꞌ na ntsꞌa tsꞌian quiiꞌ ntꞌanhoꞌ ata na ncüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ nchu vaa najndei na tsixuan Tyoꞌtsꞌon? Quindyoyꞌonhoꞌ yusꞌachjöhöꞌ ntjoohin.   
\p
\v 18 Yajoꞌ sityiaꞌ Jesús juu jndyetyiaꞌñeen ndoꞌ yo najndeiꞌhanꞌ sꞌaa jon na quinduiꞌhanꞌ quiiꞌ tsꞌon yuꞌñeen. Maninñoonꞌ jnꞌman juu.   
\p
\v 19 Jndë na tui na nndaꞌ, yajoꞌ já na conanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jntꞌuí vi ntyja naijon na ninnquë́ yohin. Taꞌxꞌë́ nnon jon:  
\p —¿Ndu na tyíꞌquindëë ntjíꞌ jndyetyiaꞌñeen?   
\p
\v 20 Sentcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndë́, itso jon:  
\p —Jnaanꞌ na tyiꞌvantyja ya nꞌonhoꞌ Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na tajndëë jntꞌahoꞌ. Majoꞌ tanin, min xe na aa chjo vantyja nꞌonhoꞌ chaꞌxjen quijndë cüii ntqueenꞌ mostaza, majoꞌ tꞌman tsꞌian nndëë ntꞌahoꞌ. Min na covenonhoꞌ ncüii na jndyaaꞌ jndyi na ntꞌahoꞌhanꞌ, na itsijonhanꞌ juuhanꞌ ngiohoꞌ chaꞌvijon tyoꞌ tꞌman, majoꞌ nndëë ntꞌahoꞌ. Quinduehoꞌ nnonhanꞌ: “Quenanꞌ tonnön, cjaꞌ ndöꞌñeenchen,” Ndoꞌ ngenaanꞌhanꞌ. Ee taꞌnan cüii nnon na tyiꞌjeꞌquindëë ntꞌahoꞌ xe na aa covantyja nꞌonhoꞌ.  
\v 21 Majoꞌ jndyetyiaminꞌ icanhanꞌ na quityje tsꞌan ꞌnan ꞌndyo tsꞌan ndoꞌ na ntsinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ nndëë ncüjiꞌ juuhanꞌ.   
\s1 Itsiquindyi nndaꞌ Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin  
\r (Mr 9:30-32; Lc 9:43-45)  
\p
\v 22 Ndoꞌ viochen xjen na tomantyꞌí ndyuaa Galilea, tso Jesús ndë́ na juu jon na conduihin tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na coxen jon tsoñꞌen nnꞌan, mꞌaan nin juu na nninncyaa cüentahin nduee nnꞌan.  
\v 23 Ndoꞌ nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin, majoꞌ xee na jndë ndye nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ngüandoꞌ xco jon.  
\p Vi na jndë jndyë́ na nndaꞌ, sichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌö́n.   
\s1 Tyion Jesús sꞌon cüentaaꞌ vatsꞌon tꞌman  
\p
\v 24 Jndë na tueeꞌ Jesús tsjoon Capernaum yo já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon, joo nnꞌan na cotye sꞌon cüentaaꞌ vatsꞌon tꞌman, squehan na mꞌaan Pedro. Jnduehan nnon jon:  
\p —Juu tsan na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, ¿Aa tyiꞌityion jon sꞌon cüentaaꞌ vatsꞌon tꞌman?   
\p
\v 25 Tꞌa Pedro, itso jon:  
\p —Ityion jonhanꞌ.  
\p Jndë tiquiuuꞌ chjo na tui na nndaꞌ, ndoꞌ tueeꞌ Pedro na vaa vꞌaa, tëqueeꞌ jon joꞌ. Ndoꞌ Jesús jeꞌ, tityuaaꞌntyi jon, taꞌ jon na sinin jon jñꞌoon tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ nnon Pedro. Tso jon:  
\p —ꞌUꞌ Simón, ¿Nchu vaa macüjiꞌ cüenta? Joo nnꞌan na mꞌan nꞌian tꞌman, ¿Nin nnꞌan matsitiuꞌ na cotꞌua nanꞌñeen tsꞌian ndëëhin na quityionhan sꞌonndyuaa? ¿Aa nnꞌan ndyuaahan na ntquenhan jñꞌoon na quityion nanꞌñeen sꞌonꞌñeen, ndoꞌ aa nnꞌan na veꞌ cotsque ya?   
\p
\v 26 Tꞌa Pedro ꞌndyo jon, tso juu:  
\p —Nnꞌan na veꞌ cotsque ya, joohan contꞌa nanmꞌannꞌian tꞌman na quityionhan sꞌonꞌñeen, chito nnꞌan na mꞌan ndyuaahan.  
\p Tsochen Jesús:  
\p —Yajoꞌ joo nnꞌan ndyuaahan, tyiꞌicanhanꞌ na ndyionhinhanꞌ.  
\v 27 Majoꞌ min na nndaꞌ, chaꞌ tyiꞌnanꞌvjee nnꞌan na conanꞌncüi sꞌon cüentaaꞌ juu vatsꞌon tꞌman, ndyiön chaꞌxjen na ntꞌue nꞌonhan. Mangꞌe joꞌ cjaꞌ ꞌndyo ndaandue, cjuꞌ tsiꞌquintycüe. Quitscaa na ncüjiꞌ jndyeeꞌ, quitsinueinꞌ ꞌndyo oꞌ, joꞌ ntjiꞌ cüii xoquituꞌ na juuhanꞌ ndinonhanꞌ na ndyionꞌ ntyja njan ndoꞌ yo ntyja ꞌnanꞌ. Cayonꞌhanꞌ, na nninncyaꞌhanꞌ ndëëhan.   
\c 18  
\s1 ¿Nin juu na njonntyi tsixuan?  
\r (Mr 9:33-37; Lc 9:46-48)  
\p
\v 1 Majuuntyi xjenꞌñeen já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, santyjáꞌcyá na mꞌaan jon. Taꞌxꞌë nnon jon, jnduë́:  
\p —¿Nin juu ncꞌoon na njonntyichen conduihin naijon na ityentjon Tyoꞌtsꞌon?   
\p
\v 2 Yajoꞌ tꞌman Jesús ncüii yuchjo, tquen jonhin xoncüe quiiꞌ ntꞌán.  
\v 3 Itso jon ndë́:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, icanhanꞌ na quintcüeꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na conanꞌtiuhoꞌ, ndoꞌ cꞌonhoꞌ chaꞌna yoquijndë na tyiꞌquinanchon joo na ndinjonhin, yajoꞌ nndëë nnanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityentjon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 4 Yajoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ijuꞌcjehin min tyiꞌquintꞌue juu na ndiquinjonhin, itsijonhanꞌhin chaꞌna yuchjova. Juu tsanꞌñeen njonntyichen conduihin naijon na ityeꞌntjon nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 5 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na yo xuë iyꞌoon juu cüenta ncüii yuchjo chaꞌna yuvahin, ncö iyꞌoon tsanꞌñeen cüenta.   
\s1 Vaa na toncuuꞌ xe na ntꞌaha ꞌnan tyia  
\r (Mr 9:42-48; Lc 17:1-2)  
\p
\v 6 “Majoꞌ minꞌninchen tsꞌan na itsꞌaa juu ncüii ꞌnan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ngacüaaꞌ ncüiichen tsꞌan na tyiꞌtꞌman na vantyja tsꞌon juu ja, yantyichen na nnanꞌtyen nnꞌan tosu tꞌman xtyoꞌ tsanꞌñeen ndoꞌ quitjueꞌhanhin quiiꞌ ndaandue, cueꞌ juu.  
\v 7 Viꞌ jndyi na coquenon nnꞌan tsonnangue na jndye nnon ꞌnan tyia na contꞌahan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na vacüaaꞌ nnꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ tanchu ya, ngꞌe mancüiixjen minhanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na itsꞌaa juu ꞌnan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na ngacüaaꞌ cüiichen tsꞌan na quitsꞌaa juu ꞌnan tyia, viꞌ jndyi ngenon tsanꞌñeen.   
\p
\v 8 “Cüii ntꞌöꞌ, cüii ngꞌeꞌ, xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngacüaaꞌ ꞌuꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon na matsitja ꞌuꞌ, quenꞌ xjen joohanꞌ chaꞌvijon jndë tyjeꞌhanꞌ na ntyqueꞌhanꞌ, chaꞌ tantsitjantyi ꞌuꞌ. Ngꞌe yantyichen min xe na aa tyiꞌquindë ꞌuꞌ chaꞌ na nndëë ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ, chito na quindë ꞌuꞌ ndoꞌ na ntjueꞌ ángeles ꞌuꞌ quiiꞌ chon na tyiꞌjon quinduuꞌ.  
\v 9 Ndoꞌ mantyi xe na aa veꞌ tsojnaanꞌ ꞌnan na mandyiaꞌ itsꞌaahanꞌ na vacüaaꞌ ꞌuꞌ na matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, quenꞌ xjenhanꞌ chaꞌvijon na macüjiꞌ tënnonꞌ ndoꞌ na ntyqueꞌhanꞌ chaꞌ tyiꞌntsitjantyichen ꞌuꞌ. Ee yantyichen ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ min na ninncüii tënnonꞌ, chito na quindë vehanꞌ ndoꞌ na ntjueꞌ ángeles ꞌuꞌ quiiꞌ chon vꞌio.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ quitsman na tsu  
\r (Lc 15:3-7)  
\p
\v 10 “Quitquenhoꞌ cüenta na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhoꞌ ncüii joo nanmin na tyiꞌtꞌman vantyja nꞌonhin. Matsjö ndëëhoꞌ joo ángeles cüenta nanꞌñeen, ninnquiiꞌchen cotsquehan na mꞌaan nquii tyëhöꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, cotquenhan cüenta nin ꞌnan contꞌa nnꞌan nanꞌñeen.  
\v 11 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, jndyö na ntsinꞌman ja ñuaan nnꞌan na tsuhan.   
\p
\v 12 “¿Nchu vaa cotjiꞌhoꞌ cüenta? Xe na aa mꞌaan ncüii tsꞌan na mꞌan ncüii ciento quinman ntsjuenꞌ, ndoꞌ tsu ncüii joo choꞌñeen, ¿Aa chi nꞌndyii juu joo nenquennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ñjen choꞌñeen cjooꞌ tyueꞌ ndoꞌ ngaquintꞌue juu choꞌñeen na tsu?  
\v 13 Ndoꞌ vi na jndë ntjii jon juu oꞌ, jñꞌoon na mayuuꞌ neiinꞌntyichen jon yo juu quitsmanꞌñeen, chintyi yo tsoñꞌen quinmanꞌñeen na tyíꞌcatsu oꞌ.  
\v 14 Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyehoꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue. Joo nnꞌan na tyiꞌnjon conduihan, minꞌncüiihan tyiꞌquintꞌue tsꞌon jon na ngitsu ñuaanhan.   
\s1 Nanꞌxuan jaa na quinanꞌtꞌman nnꞌön ntyjë  
\r (Lc 17:3)  
\p
\v 15 “Xe na aa mꞌaan cüii tyꞌiuꞌ na vantyja tsꞌon na itsitjahin nnonꞌ, cüa, cjaꞌ cüanꞌ yaꞌhin xjen na ninnquii juu. Quitsiꞌmanꞌ nnon juu na sitjahin. Ndoꞌ xe na aa ndyii juu jñꞌoon na tsuꞌ, yajoꞌ jndë jnanꞌntycüiihoꞌ jñꞌoon ndoꞌ jndë tejndeiꞌhin na ntjo ya ntcüeꞌhin tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 16 Majoꞌ xe na aa tyiꞌninꞌquindyii juu jñꞌoon na matsuꞌ, yajoꞌ cayonꞌ ncüii oo ve tsꞌan, cꞌohan yo ꞌuꞌ chaꞌ nndyehan jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ chaꞌ cüaaꞌ jndaꞌ nꞌonhan nchu vaa jñꞌoon jnanꞌneinhoꞌ yo juu tsanꞌñeen.  
\v 17 Ndoꞌ xe na aa min tyiꞌninꞌquindyii juu jñꞌoon na condue nanꞌñeen, yajoꞌ juu tmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon, quitsiquindyiꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Ndoꞌ xe na aa majoꞌntyi tyiꞌninꞌquindyii juu jñꞌoon na condue nanꞌñeen nnon juu, yajoꞌ taꞌnan ncüiichen nnon na ndëë ntsaꞌ. Cüjiꞌ cüenta na tsixuan juu yo ntyja ꞌnanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌtsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon, tsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan ique sꞌon cüentaaꞌ gobiernon tsjoon Roma.   
\p
\v 18 “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, joo nnꞌan tsonnangue na jndë vantyja nꞌon, minꞌcya ro jñꞌoon na conduehoꞌ na tyiꞌquichuhanꞌ na nntꞌahan, ntsijonhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen na ntyjii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ minꞌcya ro jñꞌoon na conduehoꞌ na ndëë ntꞌa nnꞌan na vantyja nꞌon, mantyi ntsijonhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌxjen na ntyjii nquii jon.   
\p
\v 19 “Mantyi matsjö ndëëhoꞌ: Xe na aa ve ꞌoꞌ, nincüajon mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon na cotanhoꞌ nnon Tyëhöꞌ na mꞌaan jon quiñoonꞌndue, yajoꞌ nndyii jon ndoꞌ nninncyaa jon jñꞌoon na cotanhoꞌ.  
\v 20 Ee minꞌyuuchen na covancüi ve nnꞌan oo ndyehan na conanꞌjonhan ntyja njan, xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan, joꞌ mꞌan.   
\p
\v 21 Ndoꞌ tëtsindyooꞌ Pedro na mꞌaan Jesús. Taxeeꞌ juu nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, ¿Tsaꞌnndaꞌ jnda na chuhanꞌ na quitsitꞌman tsꞌön cüii ntyjë na itsitjahin nnön? ¿Aa cüii ntyqueꞌ jnda?   
\p
\v 22 Tso Jesús nnon juu:  
\p —Chito aa matsjö nnonꞌ na ninntyqueꞌ jnda. Matsjö na quitsitꞌman tsonꞌhin ntyqueꞌ veeꞌ jnda na ndyennꞌan nchoꞌnqui. Ninnquiiꞌchen quitsitꞌman tsonꞌhin.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ve tsꞌan na chujnan  
\p
\v 23 “Mangꞌe na nndaꞌ vaa, juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na itsiquindyihanꞌ. Itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii rey na sitiu jon na ntsijndaꞌ jon tsaꞌnndaꞌ tueeꞌ na chujnan ncüii cüii tsꞌan cotsantyja naxenꞌ jon yo tsꞌian na mꞌaan jon.  
\v 24 Xjen na taꞌ jon na icüjiꞌ jon cüenta na tsaꞌnndaꞌ na chojnan nanꞌñeen nnon jon, ndoꞌ jndyoyꞌon nnꞌan ncüii tsꞌan na minyonchen sꞌon na chujnan juu nnon jon.  
\v 25 Ndoꞌ juu reyꞌñeen, vi na jndë tquen jon cüenta na minꞌchjo ndiquindëë ndyion tsanꞌñeenhanꞌ, yajoꞌ tꞌua jon tsꞌian na cüijntꞌua tsanꞌñeen na ngaqueeꞌ juu na quityeꞌntjontyen juu, ndoꞌ majoꞌntyi scuuꞌ juu yo ndahan, yo ninꞌtsoñꞌen ꞌnaanꞌ juu chaꞌ ntꞌio na chujnan juu nnon jon.  
\v 26 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen na vantyja xenꞌ reyꞌñeen, tconxtye juu nnon jon, tocan juu vi nayaꞌñeen nnon jon. Tso juu: “Nndaꞌ Ta, cyonꞌ chjo na tꞌman tsonꞌ ja, cüendoꞌ yaꞌ chjo ndoꞌ nndyiönñꞌën na chöjnan nnonꞌ.”  
\v 27 Ndoꞌ juu reyꞌñeen tyꞌoon jon na ndyiaꞌ ro juu nchjii jon. Sitꞌman tsꞌon jonhin yo na ninvaañꞌen na chujnan juu, ndoꞌ siquindyaa ntcüeꞌ jonhin.   
\p
\v 28 “Majoꞌ xjen na jnduiꞌ juu quiiꞌ vaaꞌ jon, tjonhin ncüiichen ntyje juu na ninncüii tsꞌian mꞌanhan. Chujnan tsanꞌñeen nnon juu ninꞌncüii ciento sꞌon. Tꞌuii juuhin, tonchje juu xtyoꞌ tsanꞌñeen. Sixuaa juu nnon tsanꞌñeen: “Quityionꞌ na chujnanꞌ nnön.”  
\v 29 Yajoꞌ tconxtye tsanꞌñeen tonnon juu. Sꞌaa juu tyꞌoohin: “Macꞌan na quitsitꞌman chjo tsonꞌ ja, cüendoꞌ yaꞌ chjo ndoꞌ nndyiönñꞌën na chöjnan nnonꞌ.”  
\v 30 Majoꞌ tatendooꞌ tsanꞌñeen, matëquen juu jñꞌoon nnon tsꞌian. Tjuꞌ juu tsanꞌñeen vancjo, ata xjen na ndyion juu na chujnan juu nnon tsanꞌñeen.  
\v 31 Majoꞌ vendyechen ntyjehan na mantyi conduihan nnꞌan cotsantyja naxenꞌ reyꞌñeen, xjen na tquenhan cüenta na sꞌaa tsanꞌñeen na nndaꞌ, sichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhan. Tyenanꞌquindyiihan nquii reyꞌñeen tsoñꞌen ꞌnan na jndë sꞌaa tsanꞌñeen.  
\v 32 Ngꞌe na nndaꞌ, tqueenꞌ nndaꞌ jonhin, tso jon nnon juu: “ꞌUꞌ na viꞌ jndyi ñuan tsixuanꞌ. Ja sitꞌman tsꞌön ꞌuꞌ tsoñꞌen na chujnanꞌ nnön ngꞌe na sindyiaꞌ ꞌuꞌ nnön.  
\v 33 Mangꞌe joꞌ ¿Aa chi mantyi chuhanꞌ na cyonꞌ na viꞌntyjiꞌ juu tyꞌiuꞌ mosoꞌ chaꞌxjen tyꞌön na viꞌntyji ꞌuꞌ?”  
\v 34 Ndoꞌ sijmiinꞌ jndyihanꞌ reyꞌñeen. Tꞌua jon tsꞌian na quitjueꞌhan tsanꞌñeen vancjo, ndoꞌ quintꞌaviꞌhan juu ata xjen na ndyionñꞌen juu ninvaañꞌen na chujnan juu nnon jon.   
\p
\v 35 Yo jñꞌoonva siquindë Jesús jñꞌoonꞌñeen na tyiꞌquitso nquiiꞌ jonhanꞌ, itso jon:  
\p —Nquii Tyëhöꞌ na mꞌaan quiñoonꞌndue, manndaꞌ vaa ntsꞌaa jon yo ꞌoꞌ xe na aa chito yo na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na nnanꞌtꞌman nꞌonhoꞌ ntyjehoꞌ ya na conanꞌtjahan ndëëhoꞌ.   
\c 19  
\s1 Jñꞌoon na siꞌman Jesús ntyja ꞌnaanꞌ na ndyuiiꞌ tson na toco tsꞌan  
\r (Mr 10:1-12; Lc 16:18)  
\p
\v 1 Jndë na sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, yajoꞌ jnduiꞌ jon ndyuaa Galilea, tja jon ntꞌö Judea, ixndya jndaa Jordán.  
\v 2 Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan tyentyjahin toxenꞌ jon. Tsoñꞌen nnꞌan vꞌi na mꞌan joꞌ, totsinꞌman jon nanꞌñeen.   
\p
\v 3 Yajoꞌ vendye nnꞌan tmaanꞌ fariseos, jnanꞌndyooꞌhan na mꞌaan jon na ntꞌue nꞌonhan na quitsꞌaa jon ncüii nnon chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngacüaaꞌhin. Taꞌxeeꞌhan nnon jon:  
\p —Ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na iquenhanꞌ xjen, ¿Aa ncyaahanꞌ na ntsityuiiꞌ tsꞌan tson na toco juu yo scuuꞌ juu ngꞌe minꞌcya ro ncüii nnon na itsitja tsanꞌñeen nnon juu?   
\p
\v 4 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan:  
\p —¿Aa minꞌjon tyiꞌconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsininhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na taꞌ jndyee jon na tquen jon tsoñꞌen? Itsohanꞌ na sia jon tsansꞌa yo tsanscu.  
\v 5 Itsontyichen Jesús: “Mangꞌe na nndaꞌ, nꞌndyii tsansꞌa tye juu, ndyee juu na ntjonꞌ matyenhin yo scuuꞌ juu, ndoꞌ vehan ninꞌncüii tsꞌan nduihan.”  
\v 6 Mangꞌe juu jñꞌoonꞌñeen tsohanꞌ na nndaꞌ, tyiꞌnanꞌxuanhan na ve tsꞌan, nanein ninncüii tsꞌan conduihan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa sijndaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌquichuhanꞌ na veꞌ tsꞌan ntsityuiiꞌ ntyja na mꞌanhan.   
\p
\v 7 Ndoꞌ nque fariseosꞌñeen taxeeꞌntyichenhan nnon jon, jnduehan:  
\p —Yajoꞌ ¿Nin ngꞌeꞌñeen na tꞌua Moisés tsꞌian na cüji tsꞌan jñꞌoon na nndyuiiꞌ tson ꞌnaanꞌ juu yo scuuꞌ juu, ndë joꞌ ncyaahanꞌ na nꞌndyii juu tsanꞌñeen?   
\p
\v 8 Tꞌa Jesús jndyuehan:  
\p —Veꞌ ngꞌe na queꞌ jndyi nꞌonhoꞌ na itscuꞌhanꞌ na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na tyincyaa Moisés na ndëë nnanꞌtyuiiꞌhoꞌ tson ꞌnaanhoꞌ yo ntcuhoꞌ. Majoꞌ chito nndaꞌ vaa na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na minjndyee.  
\v 9 Ncö matsjö ndëëhoꞌ, ncüii tsansꞌa jeꞌ, xe na aa ntsityuiiꞌ juu tson na toco juu yo scuuꞌ juu ndoꞌ ngoco juu yo cüiichen tsanscu, itsiquindyihanꞌ na veꞌ mꞌaan ya juu yo tsanscuꞌñeen. Ninnquiiꞌchen xe na aa mꞌaan scuuꞌ juu yo cüiichen tsansꞌa na veꞌ ndöꞌ ro, joꞌ vanaan na quityuiiꞌ tson na toco jon yo juu.   
\p
\v 10 Já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnduë́ nnon jon:  
\p —Xe na aa nndaꞌ vaa ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan yo scuuꞌ jon, yantyichen na tyiꞌngoco jon.   
\p
\v 11 Tꞌa Jesús jndyuë́:  
\p —ꞌOꞌ conduehoꞌ na yantyichen tyiꞌngoco tsꞌan, majoꞌ tyiꞌtsoñꞌen nnꞌan nndëë nntꞌahan yo jñꞌoonvaꞌ. Veꞌ jndaꞌ nnꞌan na nndëë ntaꞌngueeꞌhan na nndaꞌ ngꞌe na jndë tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na condëë contꞌahinhanꞌ.  
\v 12 Ee mꞌan nnꞌan na tyiꞌquitoncohan ngꞌe tuihan na tyiꞌicanhanꞌhin tsanscu, ndoꞌ ñꞌenhan na tyiꞌquitoncohan ngꞌe na tui nasihin chaꞌ tyiꞌntcanhanꞌhin tsanscu. Ndoꞌ ñꞌen nnꞌan na conanꞌjndaꞌ nquehin na tyiꞌninꞌquitoncohan ngꞌe ninꞌquityentjonhan nnon nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue. Minꞌcya ro tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoonvaꞌ ndoꞌ nndëë ntsiquindë juuhanꞌ, quitsiquindë juuhanꞌ.   
\s1 Ityio Jesús jnꞌaan yotsca  
\r (Mr 10:13-16; Lc 18:15-17)  
\p
\v 13 Vendye nnꞌan na tyechohan yotsca na mꞌaan Jesús na quityio jon ntꞌö jon cjo joo na ndyio jon jnꞌaanhin ndoꞌ na can jon na quityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan joo. Majoꞌ já nnꞌan na conanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jnanꞌtyꞌiá nanꞌñeen.  
\v 14 Ndoꞌ tso Jesús ndë́:  
\p —Quiꞌndyehoꞌ na quindyo ntyjaaꞌ yotscahinꞌ na mꞌan. Tyiꞌnanꞌntcüeꞌhoꞌhin ngꞌe nque nnꞌan na ninꞌquinanꞌxuanhan yo juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, chuhanꞌ na quinanꞌxuanhan chaꞌna yotsca.   
\p
\v 15 Ndoꞌ vi jndë na tyio jon ntꞌö jon cjo yotscaꞌñeen, jnduiꞌ jon joꞌ.   
\s1 Itsinin cüii tsantya yo Jesús  
\r (Mr 10:17-31; Lc 18:18-30)  
\p
\v 16 Cüii jon tyjeeꞌ cüii tsꞌan na tyiꞌtquechen na mꞌaan Jesús. Taxeeꞌ juu nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, ¿Nin ꞌnan na njonntyi na chuhanꞌ na quitsꞌa ja chaꞌ ntsixuan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan njan?   
\p
\v 17 Sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon juu, itso jon:  
\p —¿Ndu na mavaxeꞌ nnön ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na njonchen na quitsaꞌ? Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na njonchen. Majoꞌ xe na aa ninꞌquitsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ, juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, cüangueꞌhanꞌ.   
\p
\v 18 Joꞌ taxeeꞌ juu nnon jon:  
\p —¿Nin jñꞌoonhanꞌ?  
\p Tꞌa Jesús ꞌndyo juu:  
\p —Tyiꞌntscueꞌ tsꞌan. Tyiꞌncꞌonꞌ yo cüiichen tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro. Tyiꞌnchꞌueꞌ ꞌnaanꞌ tsꞌan. Tyiꞌntsininꞌ quintu nacjooꞌ tsꞌan.  
\v 19 Juu tyeꞌ yo ꞌndyoꞌ, quitsaꞌ na njonhan, ndoꞌ cꞌonꞌ na veꞌntyjiꞌ cüiichen tsꞌan chaꞌxjen na veꞌntyjii nquii ꞌuꞌ.   
\p
\v 20 Joꞌ tꞌa juu ꞌndyo Jesús:  
\p —Tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ matsiquindëëhanꞌ xiꞌ na tichjo ja. ¿Aa vaa ncüiichen nnon ꞌnan na icanchenhanꞌ na quitsꞌa?   
\p
\v 21 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu, tso jon:  
\p —Xe na aa ntꞌue tsonꞌ na quindë ya ntsixuanꞌ na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ, cjaꞌ, quijndëꞌ tsoñꞌen ꞌnanꞌ na min. Sꞌon na ncyonꞌ cüenta na njndëꞌhanꞌ, ncyaꞌhanꞌ ndëë nanninñenꞌ. Xe na aa ntsaꞌ na nndaꞌ, ntsixuanꞌ na tya ꞌuꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon. Ndë joꞌ quindyotsijon ꞌuꞌ yo juu tsꞌian na matsꞌa.   
\p
\v 22 Majoꞌ xjen na jndyii tsanꞌñeen jñꞌoon na tso Jesús, tja ntcüeꞌ juu na chjooꞌ jndyi tsꞌon juu ngꞌe tya jndyihin.   
\p
\v 23 Joꞌ tso Jesús ndë́ já na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon:  
\p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ncüii tsantya, jndyaaꞌ jndyi na ntsijonhin nchu vaa na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan.  
\v 24 Mantyi matsjö nntꞌa ndëëhoꞌ, jndyaaꞌchen na ncjuꞌcje cüii tsantya na ntsijonhin yo juu na icoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, chichen na ngüequindyiꞌ camello tsueꞌ xꞌee tsiꞌncya.   
\p
\v 25 Majoꞌ xjen na jndyë́ juu jñꞌoonvaꞌ, jndye jndyi nnon tondyiiꞌ nꞌö́n. Joꞌ taꞌxꞌë́ ndëë ntyjë́, jnduë́:  
\p —Ngꞌe na nndaꞌ vaa, ¿Nin tsꞌan nndëë ntsixuan juu na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ?   
\p
\v 26 Joꞌ jndyiaaꞌ Jesús ndë́, tso jon:  
\p —Minꞌncüii nnon ꞌnan jeꞌquindëë ntsꞌaa tsꞌan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu. Majoꞌ nquii jon tsoñꞌen nnon condëë itsꞌaa jon.   
\p
\v 27 Ndoꞌ itso Pedro nnon Jesús:  
\p —Manchjiꞌ na jndë jntyꞌë́ tsoñꞌen chaꞌ condëë conanꞌjö́n yo tsꞌian na matsaꞌ. ¿Nin naya na ncyꞌö́n cüenta?   
\p
\v 28 Tꞌa Jesús jndyuë́, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, juu xjen na nguaa tsonnangue xco, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, ncjöquijman nnon silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ njan na taquintyja na njon tsixuanhanꞌ naijon na ntcoxën nnꞌan yo ꞌnan na jndë tontꞌahan. Ndoꞌ ꞌoꞌ na jndë jnanꞌjonhoꞌ yo ja, mantyi nguaa nchoꞌve silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ ꞌnaanhoꞌ na ntsacüendyuaahoꞌ na ngotoxenhoꞌ joo nchoꞌve tmaanꞌ ntyjeehoꞌ nnꞌan Israel ntyja ꞌnaanꞌ na jndë tontꞌahan.  
\v 29 Ndoꞌ ncüii cüii tsꞌan na jndë jntyꞌii juu vaaꞌ juu, ndyee juu oo scuuꞌ juu oo ntsinda juu, oo ndyuaa ꞌnaanꞌ juu, ntyje juu nannon yo ntyje juu nanntcu ngꞌe na jndë vayꞌoon juu jñꞌoon ntyja njan, xjen neinhin ncyꞌoon juu cüii ciento veeꞌ jnda tsoñꞌen nnon na jndë jntyꞌii juu, ndoꞌ nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 30 Jndye nnꞌan mꞌan nanein na conanꞌtiu nquehin na njon conduihin, majoꞌ ngüentyja xjen na ncjuꞌcjehanꞌhin. Ndoꞌ mantyi jndye nnꞌan na mꞌan nanein na tyiꞌnjon conduihan, majoꞌ ndëcya ntsiquinjonhanꞌhin.   
\c 20  
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaan nanntjon  
\p
\v 1 Sininntyichen Jesús jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, tso jon: “Nquii Tyoꞌtsꞌon na ityentjon jon quiñoonꞌndue, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon cüii patrón na vaa ntjon ꞌnaanꞌ. Vitsjoonya tëquintꞌue patrónꞌñeen nanntjon na ngoqueꞌhan tsꞌian ꞌnaanꞌ jon.  
\v 2 Ntjo ngiohan na tso jon ndëëhan na ndyion jonhan ncüii denario na cüii xuee chaꞌxjen cotaꞌntjon nnꞌan. Jndë joꞌ jñon jonhan na quitsaquintꞌahan tsꞌian naijon vaa ntjon ꞌnaanꞌ jon.  
\v 3 Ndoꞌ chaꞌna ñjen na vitsjoon, tja nndaꞌ jon quiiꞌ tsjoon, joꞌ ntjii jon mañoon vendye nnꞌan na tatsꞌian contꞌa.  
\v 4 Tso jon ndëëhan: “Cüa, cꞌohoꞌ na vaa ntjon njan na quintꞌahoꞌ tsꞌian. Ja ndyiönhoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ.” Nanꞌñeen ninñoonꞌ tyꞌehan.  
\v 5 Ndoꞌ mantyi chaꞌna yajminꞌ tja nndaꞌ jon quiiꞌ tsjoon. Ntjii nndaꞌ jon mañoon nanntjon. Ndoꞌ ya tueeꞌ chaꞌna ndye na matman, majoꞌntyi sꞌaa jon.  
\v 6 Xjen vi mangueeꞌviꞌ na ꞌon na matman, tja nndaꞌ jon quiiꞌ tsjoon. Ntjiichen jon mañoon nnꞌan na veꞌ mꞌanchenhan. Tso jon ndëëhan: “¿Ndu na cüaꞌ xuee na mꞌanhoꞌ ntjoohin na tatsꞌian contꞌahoꞌ?”  
\v 7 Ndoꞌ joꞌ jnduehan nnon jon: “Mayuuꞌ ngꞌe tanin tsꞌan tꞌua tsꞌian ndë́.” Yajoꞌ tso jon ndëëhan: “Ya xe na aa mantyi ncꞌohoꞌ na vaa ntjon njan, joꞌ quintꞌahoꞌ tsꞌian, ja ndyiönhoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ.”   
\p
\v 8 “Ndoꞌ ya na tueeꞌ na yon na matman, tso patrón nnon nquii moso tque ꞌnaanꞌ jon: “Cüanꞌ nanntjon ndoꞌ quityionꞌhan na jntꞌahin tsꞌian. Quityionꞌ jndyeeꞌ joo nnꞌan na tyequeꞌ na matsꞌia. Chen chen ncyaaꞌhanꞌ ata ngueeꞌhanꞌ nnꞌan na tyequeꞌ jndyee.”  
\v 9 Yajoꞌ santyjaaꞌ nnꞌan na tyequeꞌ na ꞌon na matman. Ncüii ro ncüiihan tyꞌonhan cüenta na ncüii cüii denario chaꞌxjen na ngüantjon tsꞌan na ncüii xuee.  
\v 10 Ndoꞌ ya na tueeꞌhanꞌ nnꞌan na tyequeꞌ jndyee, jnanꞌtiuhan na jndantyichen ntaꞌntjonhan. Majoꞌ ncüii ro ncüiihan, mantyi tyꞌonhan cüenta ncüii ncüii denario.  
\v 11 Ndoꞌ vi na jndë tyꞌonhan cüenta joo sꞌonꞌñeen, taꞌhan na tyiꞌcaveeꞌ ngiohan yo nquii patrónꞌñeen.  
\v 12 Jnduehan nnon jon: “Joo nanminꞌ na tyequeꞌ vi matsꞌiañꞌen, ninncüii hora jntꞌahan tsꞌian, majoꞌ nincüajon tyionꞌhan chaꞌxjen na tyionꞌ já. Ndoꞌ já cüaꞌ xuee tonanꞌchö́n ndoꞌ tonanꞌquii nꞌö́n min na jminꞌ tondyiaaꞌ ndoꞌcüjioonꞌ já.”  
\v 13 Majoꞌ tꞌa patrón ꞌndyo cüii joo nanꞌñeen, tso jon: “ꞌUꞌ, ¿Yuu vaa na matsitja ja nnonꞌ?” “¿Aa chi jndë ntjo nchjiꞌ na ngüantjonꞌ cüii denario chaꞌxjen cotaꞌntjon nnꞌan?  
\v 14 Cyonꞌ sꞌon ꞌnanꞌ, cjaꞌ vaꞌ. Ncö ntyji xe na aa cüajon ninꞌquityiön tsanvaꞌ chaꞌxjen na matyiön ꞌuꞌ min na tinioonꞌ tëqueeꞌ juu.  
\v 15 ¿Aa matsitiuꞌ na jeꞌquindëë ntsꞌa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌön yo xoquituꞌ njan? ¿Aa matsitëëꞌ tsonꞌ ngꞌe ja tyiꞌntycüꞌi?”   
\p
\v 16 Ndoꞌ tsontyichen Jesús:  
\p —Juu jñꞌoonvaꞌ na tyiꞌquitsjö ncꞌihanꞌ, ndö vaa na ninꞌquitsiꞌmanhanꞌ. Nnꞌan na tyiꞌquinanꞌtiu na njon conduihan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, nincüajon ntsitꞌmaanꞌ jonhan chaꞌxjen ntsitꞌmaanꞌ jon mañoon ntyjehan. Ndoꞌ nnꞌan na conanꞌtiu nque na njon conduihan, ngüentyja xjen na nnintyiꞌncyo na nincüajon nnanꞌxuanhan tonnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen minꞌcya ro tsꞌan.   
\s1 Itsiquindyi nndaꞌ Jesús na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin  
\r (Mr 10:32-34; Lc 18:31-34)  
\p
\v 17 Viochen xjen na ñjon Jesús nato na tja jon Jerusalén, já na nchoꞌve já na tqueenꞌ jon, tëchu jon já vi ntyja na ninnquë́. Tso jon ndë́:   
\p
\v 18 —Quitquenhoꞌ cüenta, nanein coꞌö Jerusalén. Ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, joꞌ nninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee ntyee na conintque ndëë ntyjëëhë nnꞌan judíos yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés. Ndoꞌ joo nanꞌñeen nntꞌahan na quitꞌuiityenhanꞌ ja na cüꞌiö.  
\v 19 Nninncyahan cüenta ja nduee nnꞌan na mañoon tsjan conduihan na joo nanꞌñeen nnanꞌcüejnaanꞌhin ja. Ntjaꞌhin ja ndoꞌ ntꞌionhan ja tsonjnꞌaan na cüꞌiö, majoꞌ xee na jndë ndye ngüantꞌö xcö.   
\s1 Jñꞌoon na tcan ndyee Santiago yo Juan  
\r (Mr 10:35-45)  
\p
\v 20 Scuuꞌ juu Zebedeo yo ntsinda jon Santiago yo ninꞌJuan, jnanꞌndyooꞌhan na mꞌaan Jesús. Tconxtye juu tonnon jon na ican juu vi nayaꞌñeen nnon jon.  
\v 21 Taxeeꞌ Jesús nnon jon:  
\p —¿Nin ꞌnan ntꞌue tsonꞌ?  
\p Tꞌa tsanscuꞌñeen, itso juu:  
\p —Ya na ngüentyja xjen na ntyeꞌntjonꞌ nnꞌan, ncyaꞌ jñꞌoon na ve ntsinda nanmin, nnanꞌjonhan ntyja na nditꞌmaanꞌ ꞌuꞌ. Cüiihan ncꞌoon ngiaꞌ tontyjaya ndoꞌ cüiichenhin ncꞌoon juu ngiaꞌ ntyjatymaanꞌ.   
\p
\v 22 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyue ve nanꞌñeen, tso jon:  
\p —Tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa icüjiꞌhanꞌ jñꞌoon na ican ndyeehoꞌ. Juu naviꞌ na ngenön, ¿Aa nndëë nnanhoꞌhanꞌ? Ndoꞌ ¿Aa nndëë nntjo ngiohoꞌ na ncüjehoꞌ chaꞌxjen ntjo nchji na ncüꞌiö?  
\p Tꞌahan ꞌndyo jon, jnduehan:  
\p —Nndëë.   
\p
\v 23 Sentcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, tso jon:  
\p —Majndaꞌ ngenonhoꞌ maninjuuntyi naviꞌ na ngenön. Ndoꞌ icanhanꞌ na quintjo ngiohoꞌ na nnanꞌcüje nnꞌan ꞌoꞌ chaꞌxjen contjo ya nchji na ncüꞌiö. Majoꞌ chito ncö tsixuan na ntsijntꞌa nin tsꞌan na ngüaquityen ncꞌia tontyjaya oo tontyjatymaanꞌ. Nquii Tyëhöꞌ nninncyaa jon nayaꞌñeen ndëë joo nnꞌan na jndë sijndaꞌ jon na ncyꞌonhan cüentahanꞌ.   
\p
\v 24 Ndoꞌ joꞌ ncüiichen nqui já na totsayꞌö́n yo juu jñꞌoon na toninncyaa Jesús, xjen na jndyë́ jñꞌoon na tcan tsanscuꞌñeen, jnanꞌvjë yantyë́ joo ve ntyjë́ nanꞌñeen.  
\v 25 Ngꞌe joꞌ tqueenꞌ Jesús tsoñꞌen já na mꞌaan jon. Tso jon ndë́:  
\p —ꞌOꞌ mangiohoꞌ na joo nnꞌan na conintquehan ncüii cüii tsonnangue conanꞌntsahan ndëë nnꞌan na cotoꞌxenhan. Ndoꞌ nnꞌan na conditꞌman, cotoxenhan nnꞌan na mꞌan nacje ꞌnaanhan.  
\v 26 Majoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ꞌoꞌ ncꞌonhoꞌ na nndaꞌ yo ntyjehoꞌ. Ee minninchen cüii ꞌoꞌ na ntyja tsꞌon juu na tꞌman nduihin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, chuhanꞌ na quityentjon juu ndëëhoꞌ.  
\v 27 Ndoꞌ minꞌcya ro cüii ꞌoꞌ na ntyja tsꞌon juu na ncjuꞌhanꞌhin na tonnon, cꞌoon juu na xoncüeeꞌ tsꞌon juu na ntejndei juu ꞌoꞌ.  
\v 28 Quitsꞌaa juu chaꞌxjen matsꞌa na condui ja nquii tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan. Jndyö na ntyeꞌntjön ndëë nnꞌan, chito na ntyentjonhan nnön. Ndoꞌ mantyi na nninncya na cüꞌiö na ndyiön jnan nnꞌan jndye jndyi chaꞌ nndyaahan yo ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\s1 Sinꞌman Jesús ve tsannchjaanꞌ  
\r (Mr 10:46-52; Lc 18:35-43)  
\p
\v 29 Xjen na santꞌuí tsjoon Jericó, tyentyja ncüii tmaanꞌ nnꞌan naxenꞌ Jesús.  
\v 30 ꞌNdyo natoꞌñeen, joꞌ vendyuaa ve nannchjan. Ya na jndyehan jñꞌoon na juu Jesús venon joꞌ, taꞌhan jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ ta na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cyonꞌ na ntyꞌiá rö́ nchjiꞌ.   
\p
\v 31 Majoꞌ joo nnꞌan na mꞌan joꞌ, jnanꞌtyiaꞌhan joo nannchjanꞌñeen na cüichen jndyuehan. Majoꞌ joohan jndeintyichen jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ tsjan David na jndyocahanꞌ, cyonꞌ na ntyꞌiá rö́ nchjiꞌ.   
\p
\v 32 Tëcüentyjeeꞌ Jesús, tꞌman jon nanꞌñeen. Tso jon ndëëhan:  
\p —¿Nin ꞌnan ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitsꞌa ꞌoꞌ?   
\p
\v 33 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, já ntꞌue nꞌö́n na nndëë njntyꞌiá.   
\p
\v 34 Ndoꞌ tyꞌoon Jesús na ntyꞌia rohin nchjii jon. Tyio jon ntꞌö jon ndöꞌndëëhan, ndoꞌ ninñoonꞌ xuee jntyꞌiahin. Tyentyjahin toxenꞌ jon.   
\c 21  
\s1 Tëqueeꞌ Jesús Jerusalén  
\r (Mr 11:1-11; Lc 19:28-40; Jn 12:12-19)  
\p
\v 1 Ndoꞌ vi na jndë tindyo na ntsquë́ Jerusalén, na ndyooꞌ tyoꞌ na mꞌan nꞌoon olivos, squë́ tsjoon Betfagé. Joꞌ joo ve ntyjë na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon toninncyaa Jesús, jñon jonhan ncüii ntꞌaa.  
\v 2 Tso jon ndëëhan:  
\p —Quitsaqueꞌhoꞌ tsjoon chjo na mꞌaanhanꞌ tondëëhoꞌ. Joꞌ maquintyjachen nndiohoꞌ ncüii snonxque na tyen oꞌ yo jnda oꞌ. Quinanꞌquinanꞌhoꞌ joo oꞌ, ndoꞌ quindyoyꞌonhoꞌ choꞌñeen ntjoohin na mꞌan.  
\v 3 Ndoꞌ xe na aa ngüaxeeꞌ tsꞌan ndëëhoꞌ ndu na cotsayꞌonhoꞌ choꞌ ntsjuenꞌ juu, joꞌ quinanꞌntcüeꞌhoꞌ jñꞌoon nnon juu: “Nquii jon na tꞌman conditꞌmanhin ndë́, icanhanꞌ na nninjntꞌue jon joo oꞌ, ndoꞌ ya na nndë, ntscüenon ntcüeꞌ jon joo oꞌ.”   
\p
\v 4 Nndaꞌ tui chaꞌ quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na sinin Zacarías, tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Ndö vaa jñꞌoon na tji jon:   
\q1
\v 5 Ndö jñꞌoon na quinduehoꞌ ndëë nnꞌan tsjoon Sión: “Quitquenhoꞌ cüenta, nquii jon na taquintyja na tꞌman conduihin ndëëhoꞌ,  
\q1 mancüjeeꞌ jon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndyiaꞌ tsꞌon jon,  
\q1 ntjo jon cüii snon, jnda quiooꞌ na ichu xu.”  
\m Ndöꞌ vaa na siquindyi jñꞌoon na tso tsanꞌñeen.   
\p
\v 6 Ndoꞌ joꞌ ve nanꞌñeen na totsayꞌonhan yo jñꞌoon toninncyaa Jesús, tyꞌehan, jntꞌahan chaꞌxjen tsꞌian na tꞌua jon ndëëhan.  
\v 7 Squehan, yꞌonhan snonxqueꞌñeen yo jnda oꞌ. Ndoꞌ tyiohan ndiaahan nquenꞌ joo oꞌ ndoꞌ tantjo Jesús juu oꞌ.  
\v 8 Ndoꞌ jndye jndyi nnꞌan tyenanꞌjonhan yo Jesús. Ñꞌen vendyehan jnanꞌnueenꞌhan ndiaahan xoncüe nato yuu jon na vja jon. Ndoꞌ vendyehan totyjehan nduee nꞌoon, totquenhinhanꞌ natoꞌñeen na jntꞌahan na njon jon.  
\v 9 Ndoꞌ nque nnꞌan na veꞌjndyee yo nnꞌan na santyja toxenꞌ jon, taꞌhin tonanꞌxuaahan, tonduehan:  
\p —Cüitꞌmaanꞌ nquii jon na tuihin tsjan tsochiihi David na jndyocahanꞌ. Tꞌman ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii jon na ndyo jon yo najndei na tsixuan nquii Tyoꞌtsꞌon na coꞌxen jon jaa. Quinditꞌmaanꞌhin quiñoonꞌndue.   
\p
\v 10 Xjen na tëqueeꞌ Jesús quityquiiꞌ Jerusalén, tondicꞌuaa jndyue nnꞌan na mꞌan juu tsjoonꞌñeen, taꞌxꞌehan:  
\p —Tsanvahin, ¿Nin tsꞌanhin?   
\p
\v 11 Ndoꞌ nnꞌan na tyꞌe yo jon, tꞌahan, jnduehan:  
\p —Ndö Jesús, nquii jon na incyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Jnan jon Nazaret ntꞌö Galilea.   
\s1 Tëqueeꞌ Jesús vatsꞌon tꞌman  
\r (Mr 11:15-19; Lc 19:45-48; Jn 2:13-22)  
\p
\v 12 Ndoꞌ vi na jndë tëqueeꞌ Jesús vatsꞌon tꞌman, tsoñꞌen nnꞌan na condëëhan ndoꞌ conanꞌjndahan ꞌnan joꞌ, tjiꞌ jonhan. Ndoꞌ siquityeeꞌ jon mesa ꞌnaan nnꞌan na conanꞌjndyo sꞌon joꞌ. Majoꞌntyi sꞌaa jon yo silla ꞌnaan nnꞌan na condëë quintuꞌ.  
\v 13 Ndoꞌ tso jon ndëë nanꞌñeen:  
\p —Jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsohan: “Vꞌaa njan tsixuanhanꞌ vꞌaa yuu jon na covatjon nnꞌan na conanꞌnein nnon Tyoꞌtsꞌon.” Majoꞌ ꞌoꞌ contꞌahoꞌ na tsixuanhanꞌ chaꞌvijon tsëꞌtsjöꞌ naijon cotooꞌ nanntyꞌuee.   
\p
\v 14 Ndoꞌ juu xjen na mꞌaan Jesús vatsꞌon tꞌmanꞌñeen, sque nannchjan na mꞌaan jon yo nnꞌan na ndicꞌocaꞌ. Ndoꞌ sinꞌman jonhan.  
\v 15 Ndoꞌ nque ntyee na conintque vatsꞌonꞌñeen yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, jntyꞌiahan tsꞌian tꞌman na sꞌaa Jesús na itsinꞌman jon nnꞌan. Mantyi tondyehan na tonanꞌxuaa yotsca na tondue joo: “Cüitꞌmaanꞌ nquii jon na tuihin tsjan tsochiihi David na jndyocahanꞌ.” Ndoꞌ na nndaꞌ jndue yotscaꞌñeen, majndeichen jnanꞌjmiinꞌ ntyeeꞌñeen.  
\v 16 Joꞌ jnduehan nnon Jesús:  
\p —¿Aa mandyiꞌ nchu vaa condue yotscamin?  
\p Tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Mandyi. Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Aa minꞌjon taconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsohanꞌ?:  
\q1 ꞌUꞌ jndë sijndaꞌ na yoquijndë yo yoꞌndaa na ninvaa coteiꞌ,  
\q1 nnanꞌtꞌmaanꞌ yoꞌñeen ja yo na xoncüeeꞌ nꞌon joo.   
\p
\v 17 Jndë na tso Jesús na nndaꞌ, jntyꞌii jon nanꞌñeen, jnduiꞌ ntcüeꞌ jon Jerusalén, tja jon tsjoon chjo Betania. Joꞌ ntjohin natsjon.   
\s1 Tjuꞌ Jesús jñꞌoonviꞌ nacjooꞌ tsꞌoon higuera  
\r (Mr 11:12-14, 20-26)  
\p
\v 18 Tonco cüiichen xuee, xjen na vja ntcüeꞌ jon Jerusalén, tyjeeꞌ na ninjndoꞌ jon.  
\v 19 Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon cüii tsꞌoon higuera na minntyjeeꞌhanꞌ ꞌndyo natoꞌñeen, tëtsindyooꞌhin nnonhanꞌ, majoꞌ minꞌncüii të higo tana ntjii jon, xiaꞌntyi veꞌ tsco tꞌuiiꞌhanꞌ. Tso jon nnon tsꞌoonꞌñeen:  
\p —Tajon xuee vi ngaquichuꞌ nndaꞌ të ꞌuꞌ.  
\p Ndoꞌ juu tsꞌoonꞌñeen jeꞌ, ninñoonꞌ tcanhanꞌ.  
\v 20 Já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa Jesús, ya na tquë́n cüenta na tui na nndaꞌ, sꞌaahanꞌ na ndicüaaꞌ nꞌö́n, jnduë́ nnon jon:  
\p —¿Nchu tui na ninñoonꞌ tcan tsꞌoonvaꞌ?   
\p
\v 21 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuë́, itso jon:  
\p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, xe na aa covantyja ya nꞌonhoꞌ, ndoꞌ min tyiꞌcꞌonhoꞌ na ve vaa na conanꞌtiuhoꞌ, nndëë ntꞌahoꞌ chaꞌna sꞌa juu tsꞌoon higueravaꞌ. Ndoꞌ chito veꞌ xiaꞌntyi joꞌ, mantyi nndëë ntꞌahoꞌ minꞌcya ro nnon ꞌnan na ngiohoꞌ na jndyaaꞌhanꞌ. Ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na nnduehoꞌ nnon tyoꞌvaꞌ: “Quenanꞌ ntjoohin. Cüa, cjuꞌhanꞌ ꞌuꞌ quityquiiꞌ ndaandue”, ndoꞌ nndui na nndaꞌ.  
\v 22 Ee ncüii cüii nnon jñꞌoon na cotanhoꞌ na conanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, xe na aa vantyja nꞌonhoꞌ na ncyꞌonhoꞌhanꞌ, mancüiixjen ncyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ chaꞌxjen na cotanhoꞌ.   
\s1 Najndei na tsixuan Jesús  
\r (Mr 11:27-33; Lc 20:1-8)  
\p
\v 23 Jndë na tui na nndaꞌ, tëqueeꞌ nndaꞌ Jesús vatsꞌon tꞌman. Viochen xjen na itsiꞌman jon ndëë nnꞌan na sque joꞌ, nque ntyee na conintque yo ninꞌjoo nnꞌan na conintque ndëë ntyjehan nnꞌan judíos, tentyjaaꞌhan nnon jon. Taxꞌehan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Nin najndei na matsixuanꞌ na tjiꞌ nanminꞌ quiiꞌ vatsꞌon? Ndoꞌ ¿Nin nquii tsꞌan na tyincyaa na matsixuanꞌhanꞌ?   
\p
\v 24 Joꞌ tꞌa jon jndyuehan, itso jon:  
\p —Mantyi ja ngüaxꞌë cüii jñꞌoon ndëëhoꞌ. Xe na aa ntꞌahoꞌhanꞌ, yajoꞌ mantyi ntsjö ndëëhoꞌ nin nquii tyincyaa najndei na matsixuan na sꞌa na nndaꞌ.  
\v 25 Ntyja ꞌnaanꞌ na totsiquindëëꞌ Juan nnꞌan, ¿Nin juu tꞌua tsꞌianꞌñeen nnon jon? ¿Aa nquii Tyoꞌtsꞌon jñonhin na quitsꞌaa juu na nndaꞌ, ndoꞌ aa veꞌ nnꞌan jndue na quitsꞌaa juu tsꞌianꞌñeen?  
\p Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, taꞌhan, tonanꞌnein nquehan yo ntyjehan. Jnduehan:  
\p —¿Nin jñꞌoon ntꞌa na nndaꞌ vaa na ivaxꞌee jon ndëë? Ee xe na aa nnduë na nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua jon tsꞌianꞌñeen nnon Juan, yajoꞌ ngitso jon ndëë: ¿Ndu na tatëntyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na totso juu Juanꞌñeen?  
\v 26 Majoꞌ xe na aa nnduë na juu najndei na totsixuan jon jnanhanꞌ veꞌ ntyja ꞌnaan nnꞌan, joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin nndëë ntꞌueviꞌhan jaa ngꞌe tsoñꞌenhan cotjiꞌhan cüenta na juu Juan tonduihin tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 27 Ndoꞌ tꞌahan ꞌndyo Jesús, jnduehan:  
\p —Juu Juanꞌñeen, ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na totsixuan jon, min tyiꞌquindiö́ nin juu tꞌua tsꞌianꞌñeen nnon jon.  
\p Yajoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —Tanin, min ja xequitsjö ndëëhoꞌ nin juu na tyincyaa najndei na matsixuan na matsꞌa nanꞌminꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ve tsꞌan na ninncüii tye  
\p
\v 28 Yajoꞌ sininntyichen Jesús ndëë nanꞌñeen:  
\p —Ntsinën jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ. Cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Tomꞌaan ncüii tsꞌan. Tomꞌan ve ntsinda jon nannon. Tso jon nnon jnda jon, tsan na tui jndyee: “ꞌUꞌ jnda, xevahin cjaꞌ quitsaꞌ tsꞌian na vaa ntjon njan.”  
\v 29 Tꞌa tsanꞌñeen, itso juu: “Ja tyeꞌ, tyiꞌcjötö.” Majoꞌ vi jndëcya scüejndyohanꞌ ꞌnan na sitiu juu, tja juu, tëquitsꞌaa juu tsꞌian.  
\v 30 Ndoꞌ vi jndëcya, sindyooꞌ tyehan nnon ncüiichenhin. Majuuntyi jñꞌoon tso jon nnon juu. Tꞌa juu ꞌndyo jon: “Ya tyeꞌ, ncjö,” majoꞌ tatja juu.   
\p
\v 31 Ndoꞌ taxeeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen, tso jon:  
\p —Cüa jeꞌ, quinduehoꞌ, ¿Nin cüii na ve joohan jntꞌahan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon tyehan?  
\p Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Jnda jon tsan na vejndyee.  
\p Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nque nnꞌan na cotye sꞌon na cotyion nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsanmꞌaantsꞌian tsjoon Roma ndoꞌ mantyi joo nanntcuntjaaꞌ, tyuaaꞌntyi nninncyahan na ntyeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhin ntyja na cotsamꞌanhan, chito ꞌoꞌ.  
\v 32 Ee tyjeeꞌ Juan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na toninncyaa jon jñꞌoon na siꞌmanhanꞌ nchu vaa na chuhanꞌ na cꞌonhoꞌ tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ ꞌoꞌ taꞌnan tëntyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na toninncyaa jon. Majoꞌ nque nnꞌan na cotye sꞌon na cotyion nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ gobiernon ndoꞌ mantyi yo joo nanntcuntjaaꞌ, joohan tëntyja nꞌonhan jñꞌoon na toninncyaa juu Juanꞌñeen. Ndoꞌ ꞌoꞌ min na jntyꞌiahoꞌ na tui na nndaꞌ, majoꞌ taꞌnan ntcüeꞌ nꞌonhoꞌ min tyíꞌcantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na toninncyaa jon.   
\s1 Nnꞌan na totquen cüenta ntꞌööntjon  
\r (Mr 12:1-12; Lc 20:9-19)  
\p
\v 33 “Nanein ntsinën cüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na cüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ. Tomꞌaan ncüii tsꞌan na vaa tyuaa ꞌnaanꞌ jon. Jnonꞌ jon ntꞌööntjon tëndöndyooꞌ tsjan. Ndoꞌ tyiiꞌ jon teonntjöꞌ xiꞌjndiohanꞌ. Jndë joꞌ jñꞌen jon pila yuu jon na ngocue ndaaꞌ joo tëndöndyooꞌ tsjan na jndë jntyꞌii nanntjonꞌñeen. Jndë joꞌ sia jon cüii vꞌaandye naijon na ncꞌoon tsꞌan na ntquen cüenta juu ntjonꞌñeen. Jndë joꞌ sijndaꞌ jon nin nnꞌan na nntꞌa tsꞌianhanꞌ, jndë joꞌ jnduiꞌ jon, tja jon cüiichen ndyuaa na tycya.  
\v 34 Ndoꞌ ya na jndë tentyja xjen na jndë tque tëhanꞌ, jñon jon mosooꞌ jon na mꞌan nanꞌñeen na coquichohan të na tantjon juu tyuaa ꞌnaanꞌ jon.  
\v 35 Majoꞌ joo nnꞌan na contꞌa tsꞌian tyuaa ꞌnaanꞌ jon, tyꞌonhan joo mosoꞌñeen. Cüii tsanꞌñeen tjaꞌhanhin. Cüiichen tsanꞌñeen jnanꞌcueeꞌhanhin. Ndoꞌ tsan na jndë ndye, totuenꞌhan ntjöꞌhin.  
\v 36 Ndoꞌ juu patrónꞌñeen, xjen na jndyii jon na nndaꞌ, jñon nndaꞌ jon majndyentyichen mosooꞌ jon na mꞌan nanꞌñeen. Majoꞌ ninꞌcüajon jntꞌahan yo joo nanꞌñeen.   
\p
\v 37 “Na matsꞌiañꞌen nquii tsansꞌa jnda jon, jñon jonhin na mꞌan nanꞌñeen. Ee sitiu jon: “Mancüiixjen ntꞌahan na njonhin.”  
\v 38 Majoꞌ joo nanꞌñeen na contꞌa tsꞌian, ya na jntyꞌiahan juu jnda nquii patrónꞌñeen, jnduehan ndëë ntyjehan: “Ndö jnda nquii patrón. Tsanvaꞌ, vi na jndë tueꞌ tye juu, ntjo tyuaava ntꞌö juu. Cüa, quinanꞌcꞌuëhin chaꞌ ꞌnaanꞌ juu ntjohanꞌ nduë.”  
\v 39 Ndoꞌ tyꞌonhanhin, tjueꞌhanhin toxenꞌ juu ntjonꞌñeen, ndoꞌ jnanꞌcueeꞌhan jon.   
\p
\v 40 Taxeeꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen, tso jon:  
\p —Juu tsꞌan na ꞌnaanꞌ ntjonꞌñeen, xjen na ncüjeeꞌ nndaꞌ jon, cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ nin ꞌnan ntsꞌaa jon yo joo nanꞌñeen na contꞌahin tsꞌian tyuaa ꞌnaanꞌ jon.   
\p
\v 41 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan nnon jon:  
\p —Majndaꞌ na ntscüje jonhan ngꞌe tyia jndyi nanꞌxuanhan, ndoꞌ nninncyaa jon juu tsꞌianꞌñeen ndëë mañoon nnꞌan na nninncyahan ꞌnan na ngüantjon tyuaa ꞌnaanꞌ jon xjen na ngueꞌ ntjonhanꞌ.   
\p
\v 42 Ndoꞌ sininntyichen Jesús ndëë nanꞌñeen na sijoonꞌ nquiihin na conduihin tsjöꞌ ya. Tso jon:  
\p —Joo albañil na conanꞌyahin tsjaanꞌ vꞌaa, majuuto tsjöꞌ na conduehin na tyiꞌjeꞌcüijntꞌuehanꞌ, majndë vaquityentyenhanꞌ nquii naijon na tjihanꞌ nquii tsjaanꞌ vꞌaa. Nquii ta Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌ jon na nndaꞌ. Ndoꞌ ndicueeꞌ na ncüaaꞌ ya nnꞌön na cojntyꞌia na tuihanꞌ.  
\v 43 Ngꞌe na nndaꞌ vaa na tsiꞌman juu jñꞌoonꞌvaꞌ, ndö jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ. Juu na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon jon nnꞌan ntyja na cotsamꞌanhan, ncüjiꞌ ntcüeꞌ jon na nanꞌxuanhoꞌhanꞌ, ndoꞌ nninncyaa jon na mañoon nnꞌan nnanꞌxuanhan juu tsꞌianꞌñeen. Ndoꞌ nditꞌmaanꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na ntꞌa nanꞌñeen.  
\v 44 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsjöꞌvaꞌ na sinën ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na tyiꞌcüaaꞌ tsꞌon juu ntyja njan, viꞌ ntjon tsanꞌñeen chaꞌvijon tsꞌan na tonhin na tyioohin nacjooꞌ tsjöꞌ. Majoꞌ tsꞌan na tyiꞌcantyja tsꞌon ja, majndaꞌ ntꞌuiiviꞌhanꞌhin ya na ngüentyja xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahan nnon jon. Ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na ngenon tsanꞌñeen, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na tyioo ncüii tsjöꞌ tꞌman nacjooꞌ juu na sitiuu jndëhanꞌhin.   
\p
\v 45 Ndoꞌ joo jñꞌoonminꞌ na tyiꞌquitso nquiiꞌ Jesús joohanꞌ, nque ntyee na conintque yo nnꞌan fariseos, vi na jndë jndyehan jñꞌoonꞌñeen, taaꞌ nꞌonhan na tjiꞌ jonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin.  
\v 46 Ngꞌe joꞌ ninꞌquitꞌuehan jon, majoꞌ ncyaahan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, ee nanꞌñeen tjiꞌhin cüenta na conduihin tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\c 22  
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na toco tsꞌan  
\r (Lc 14:15-24)  
\p
\v 1 Cüiichen jon sinin nndaꞌ Jesús ndëë ntyee na conintque yo nnꞌan fariseos. Sinin jon jñꞌoon na tyiꞌquitso quiiꞌhanꞌ ndëëhan:   
\p
\v 2 —Juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na cotsamꞌanhan, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon ncüii rey na sꞌaa jon nguee tꞌman na ngoco tsansꞌa jnda jon.  
\v 3 Tꞌua jon tsꞌian ndëë mosooꞌ jon na quitsaquitqueenꞌhan tsoñꞌen nnꞌan na jndë siquindyii jon na ncyohan nguee na itsꞌaa jon. Majoꞌ joo nanꞌñeen tajntꞌue nꞌonhan.  
\v 4 Ngꞌe joꞌ jñonchen jon moso, tso jon ndëëhan: Quinduehoꞌ ndëë nnꞌan na jndë siquindyi ja na ncyohan ngꞌe jndë min cje ꞌnan na nninjntꞌue na ngoco juu tsansꞌa jnda. Jndë iscüjë ndoro yo minndyechen quiooꞌ na jndë siquiꞌmën, jndë tijñꞌoonꞌ tsoñꞌen, mangꞌe joꞌ ncyohan nguee na ngoco juu tsansꞌa jnda.  
\v 5 Majoꞌ joo nanꞌñeen jeꞌ, tyiꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhan juu jñꞌoon na tyeyꞌon mosooꞌ jon. Ncüii joohan tëquitsꞌaa juu tsꞌian tyuaa ꞌnaanꞌ juu. Ncüiichenhin tëquijndëë juu ꞌnan.  
\v 6 Ndoꞌ minndye nanꞌñeen tꞌuehin mosooꞌ jon, ji vaa jndyi tjaꞌ nanꞌñeen joohan ata jnanꞌcüjehanhin.  
\v 7 Ndoꞌ vi jndë taaꞌ tsꞌon juu reyꞌñeen na nndaꞌ tontꞌa nnꞌan mosooꞌ jon, sivꞌii jndyi jon. Joꞌ jñon jon sondaro ꞌnaanꞌ jon na quitsananꞌcüjehan nanꞌñeen. Ndoꞌ jñonhan chon tsjoon nanꞌñeen.  
\v 8 Jndë joꞌ tso jon ndëë minndye mosooꞌ jon: Tsoñꞌen jndë tijndaꞌ ya na nditꞌmaanꞌ na ngoco tsansꞌa jnda, majoꞌ nnꞌan na tquënꞌ jndyëë na ncyohin ngueeva, taviquinanꞌxuanhin na ntsꞌa na njonhan.  
\v 9 Nanein cꞌohoꞌ nquii nata tꞌman, joꞌ quiꞌmanhoꞌ ncüii cüii tsꞌan na ntjonhoꞌ joꞌ. Quinduehoꞌ ndëëhan na quindyontyjaaꞌhan na icoco juu jnda.  
\v 10 Ndoꞌ joo mosoꞌñeen, jnduiꞌhan, jndyiꞌhan nata quiiꞌ tsjoon. Jnanꞌncüihan tsoñꞌen nnꞌan na tjonhan. Ñꞌen nnꞌan na tyia nnꞌanhan ndoꞌ ñꞌen nnꞌan na ya nnꞌan. Veꞌ ndaꞌ ro sꞌaahanꞌ na tooꞌ vꞌaa yo nnꞌan na jnanꞌncüihan na toco jnda nquii reyꞌñeen.   
\p
\v 11 “Majoꞌ nquii jon, xjen na tëqueeꞌ jon na nninncyaa jon tsꞌon nnꞌanꞌñeen, jndyiaaꞌ jon ncüii tsꞌan na tyiꞌcüe juu ndiaa chaꞌxjen juu ndiaa cocüe nnꞌan na conanꞌjonhan ya na ngoco tsꞌan.  
\v 12 Itso jon nnon juu: “ꞌUꞌ ntyjë, ¿Ndu na jndyoqueꞌ ntjoohin ndoꞌ min tyiꞌcüeꞌ ndiaa chaꞌxjen na cocüe nnꞌan ya na icoco tsꞌan?” Majoꞌ tsanꞌñeen, minꞌncüii jñꞌoon taꞌnan tꞌa.  
\v 13 Joꞌ juu reyꞌñeen tso jon ndëë nnꞌan na cotyeꞌntjon nnon jon: “Quinanꞌtyenhoꞌ ngꞌee tsanvaꞌ yo ntꞌö juu. Ndoꞌ quitjueꞌhoꞌhin chꞌen naijon najaan jndyi. Joꞌ yuu na cotyuee nnꞌan ndoꞌ cocüaꞌhin ndiꞌnꞌonhin na iquii jndyihanꞌhin.”   
\p
\v 14 Ndoꞌ sintycüii Jesús jñꞌoonvaꞌ, itsontyichen jon:  
\p —Jndye jndyi nnꞌan na iꞌman Tyoꞌtsꞌon na quintcüeꞌ nꞌonhin yo jnanhin, majoꞌ tyiꞌjndyehin icüji jon na nnanꞌxuanhan cüentaaꞌ jon.   
\s1 Nanꞌxuan na quityiön sꞌon cüentaaꞌ gobiernon  
\r (Mr 12:13-17; Lc 20:20-26)  
\p
\v 15 Yajoꞌ jnduiꞌ nnꞌan fariseosꞌñeen, jnanꞌnein nquehan yo ntyjehan nchu vaa nquii nntꞌahan na quitꞌuiiviꞌhanꞌ Jesús tsojnaanꞌ joo jñꞌoon na itsinin jon.  
\v 16 Jndë joꞌ jñonhan vendye ntyjehan yo nnꞌan tmaanꞌ cüentaaꞌ Herodes na quitsataxeeꞌ nanꞌñeen nnon Jesús. Tyꞌehan, jnduehan nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, mangiö́ na condui ꞌuꞌ tsꞌan na tyiꞌjeꞌquitsiviꞌnnꞌanꞌ. Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsiꞌmanꞌ ndë́ nchu vaa na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon yo nnꞌan. Min tamatyiꞌ cüenta nchu vaa na conanꞌtiu nnꞌan oo nchu vaa nanꞌxuanhan.  
\v 17 Quitsuꞌ nndyë́ nchu vaa matsitiuꞌ: ¿Aa chuhanꞌ na quityiön sꞌon nnon tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tsjoon Roma, oo aa tyiꞌquichuhanꞌ?   
\p
\v 18 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús manyan na nanꞌxuanhan. Tso jon ndëëhan:  
\p —ꞌOꞌ na ve vaa na conanꞌtiuhoꞌ, ¿Ndu na jen cojntꞌuehoꞌ nchu vaa nquii ntꞌahoꞌ chaꞌ quitꞌuiiviꞌhanꞌ ja?  
\v 19 Cüa, quinanꞌmanhoꞌ nnön cüii xoquituꞌ na cotyionhoꞌ sꞌon na ican gobiernon.  
\p Yajoꞌ tjiꞌhan ncüii sꞌon denario, jnanꞌmanhinhanꞌ nnon jon.  
\v 20 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —Juu xoquituꞌvahin, ¿Nin tsꞌan ꞌndyo nnon na chuuꞌhanꞌ? Ndoꞌ ntjimin, ¿Nin tsꞌan xueeꞌhanꞌ?   
\p
\v 21 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Ndö ꞌndyo nnon nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman yo xueeꞌ nquii jon.  
\p Joꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan:  
\p —Joꞌ nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman, quityionhoꞌ sꞌon nnon jon na tsixuan jon na ncyꞌoon jon cüentahanꞌ. Ndoꞌ mantyi tsoñꞌen na vacüjaꞌhanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ncyahoꞌhanꞌ cüentaaꞌ nquii jon.   
\p
\v 22 Ndoꞌ vi na jndë jndyehan na nndaꞌ, vacue mꞌaanꞌ nꞌonhan na nndaꞌ vaa na tso jon. Jntyꞌehin jon, tyꞌehin.   
\s1 Cotaꞌxeeꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan  
\r (Mr 12:18-27; Lc 20:27-40)  
\p
\v 23 Maninjuuntyi xeeꞌñeen sque nnꞌan tmaanꞌ saduceos na mꞌaan Jesús. Quii jndyue nanꞌñeen na joo nnꞌan na jndë tjë, tyiꞌjeꞌquitaꞌndoꞌ xcohan. Ndö vaa jñꞌoon jnduehan nnon jon:   
\p
\v 24 —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, juu jñꞌoon na tyꞌön cüenta na tquen Moisés icoxenhanꞌ na ncüii tsansꞌa, xe na aa tueꞌ juu ndoꞌ min taꞌnan ntsinda jon yo scuuꞌ jon, yajoꞌ ijndeiꞌhanꞌ na juu tyje tsꞌooꞌñeen ngoco juu yo scuuꞌ tsoxio juu. Ncꞌoon ntsinda juu yo juu tsanscuꞌñeen chaꞌ ntsinonhanꞌ na tantsinda xio juu na tui.  
\v 25 Ndö vaa ꞌnan na tui, cüii jon quiiꞌ ntꞌán tomꞌan ntyqueꞌ nannon na nincüii tsꞌan ntsindahan. Juu tsantque toco juu, majoꞌ tueꞌ juu. Tantsinda juu yo scuuꞌ juu. Joꞌ tyje juu tsꞌooꞌñeen, toco juu yo scuuꞌ tsoxio juu.  
\v 26 Ndoꞌ majoꞌntyi tsansꞌa na jndë ve, taꞌnan ntsinda juu yo tsanscuꞌñeen xjen na tueꞌ juu. Majoꞌntyi tjon tsan na jndë ndye, ndoꞌ manincüajon ata tsan na jndë ntyqueꞌ.  
\v 27 Ndoꞌ matsꞌiañꞌen mantyi nquii tsanscuꞌñeen, tueꞌ juu.  
\v 28 Ta, juu jñꞌoonva na ninꞌquitaꞌxꞌë́ nnonꞌ. Juu xjen na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, ¿Nin ncüii joo na ntyqueꞌhin na ndiscuhin juu tsanscuꞌñeen? Ngꞌe ninvaa na ntyqueꞌ nanꞌñeen tondiscuhin jon.   
\p
\v 29 Tꞌa Jesús jndyuehan, tso jon:  
\p —ꞌOꞌ cochueꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ, ngꞌe min na conanꞌjnꞌaanhoꞌ jñꞌoon na tquen Tyoꞌtsꞌon na vaa, majoꞌ tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyihanꞌ. Min ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui jon.  
\v 30 Ee juu xjen na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, taxeꞌquitonco nndaꞌhan, min nannon, min nanntcu. Ee juu xjenꞌñeen nnanꞌxuanhan chaꞌna ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue.  
\v 31 Ndoꞌ mantyi juu jñꞌoon na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, ¿Aa minꞌjon tyíꞌconanꞌjnꞌaanhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndë jndui na itso jon:  
\v 32 “Ja condui Tyoꞌtsꞌon na totsitꞌmaanꞌ Abraham, yo Isaac ndoꞌ yo ninꞌJacob.” Mangꞌe na tso jon na nndaꞌ, itsiquindyihanꞌ na conduihin Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaan nnꞌan na cotaꞌndoꞌ, chito ntyja ꞌnaan ntꞌoo.   
\p
\v 33 Ndoꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, xjen na jndyehan na sinin jon jñꞌoonminꞌ, vacue tomꞌaanꞌ nꞌonhan jñꞌoon na totsiꞌman jon.   
\s1 Jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, jaaꞌntyi tsixuanhanꞌ  
\r (Mr 12:28-34)  
\p
\v 34 Joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos jndyehan na juu jñꞌoon na sinin Jesús, sichenhanꞌ jndyue ntyjehan nnꞌan saduceosꞌñeen, ngꞌe joꞌ jnanꞌncüihan ntyjehan.  
\v 35 Ndoꞌ ncüii joohin, tsꞌan na tsiꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, taxeeꞌ jon ncüii jñꞌoon nnon Jesús na ntꞌue juu na juu jñꞌoon na ntsintcüeꞌ jon, ndëë nninjntꞌuehin juuhanꞌ na quitꞌuiihanꞌ jon. Tso juu:   
\p
\v 36 —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, quityquiiꞌ jñꞌoonꞌ jon na tquen Moisés, ¿Nin jñꞌoon na tꞌmanntyi na icoꞌxenhanꞌ?   
\p
\v 37 Tꞌa Jesús ꞌndyo tsanꞌñeen, tso jon:  
\p —“Juu jñꞌoon na njonntyichen tsixuanhanꞌ, ndoꞌ na tꞌmanntyichen icoꞌxenhanꞌ, ndö vaa na itsohanꞌ: Nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin na coꞌxen jon ꞌuꞌ, cüivintyjiꞌhin yo na manchaꞌchen tsonꞌ yo ninvaa ñuanꞌ, yo tsoñꞌen ꞌnan na matsitiuꞌ.”  
\v 38 Juu jñꞌoonvaꞌ na icoꞌxenhanꞌ, juuhanꞌ njonntyichenhanꞌ ndoꞌ juuhanꞌ navejndyee ngue quityquiiꞌ tsoñꞌen jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ.  
\v 39 Ndoꞌ jñꞌoon na jndë ve itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu jñꞌoonꞌñeen. Ndö vaa na itsohanꞌ: “Cüiveꞌnchjiꞌ minninchen tsꞌan chaꞌxjen veꞌnchjii nquii ꞌuꞌ.”  
\v 40 Joo ve jñꞌoonminꞌ conduihanꞌ xꞌee tsoñꞌen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tquen Moisés yo jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na toninncya nnꞌan ndyu na toxenꞌchen na tonduehan nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\s1 Cristo conduihin Jnda Tyoꞌtsꞌon  
\r (Mr 12:35-37; Lc 20:41-44)  
\p
\v 41 Viochen xjen na ninvaa mꞌan nnꞌan tmaanꞌ fariseos, taxeeꞌ Jesús cüii jñꞌoon ndëëhan.  
\v 42 Tso jon:  
\p —¿Nchu vaa na cotjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu na conduihin Cristo? ¿Nin tsꞌan tsjan ꞌnaanꞌhin?  
\p Tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Conduihin tsjan David na jndyocahanꞌ.   
\p
\v 43 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Mayuuꞌ na nndaꞌ. Ndoꞌ nquii David yo na tyincyaa Espíritu Santo na jndaꞌ xquen jon, tji jon ncüii jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, tsjan ꞌnaanꞌ nquii jon na jndyocahanꞌ, na itso jon na ityentjon Cristo jon. Ndö juu jñꞌoon na tji David, ndö vaa na itsiquindyihanꞌ:   
\q1
\v 44 Nquii ta Tyoꞌtsꞌon icoꞌxen jon tsoñꞌen, tso jon nnon nquii jon na conduihin na ityentjon jon ja:  
\q1 “Quijmanꞌ ncꞌia ntyjaya naijon na itsitꞌmaanꞌhanꞌ ꞌuꞌ ata xjen nque nnꞌan na jndohan ꞌuꞌ jndë tjuꞌcjëhan nacje ꞌnanꞌ.”   
\p
\v 45 Ndoꞌ tsontyichen Jesús:  
\p —Ndö vaa jñꞌoon mavaxꞌë ndëëhoꞌ: Juu David itso jon na nquii Cristo conduihin tsjan ꞌnaanꞌ nquii jon na jndyocahanꞌ, yajoꞌ ¿Nchu vaa na itso jon na nquii Cristo conduihin nquii ta na ityentjon jonhin?”   
\p
\v 46 Majoꞌ minꞌncüii joo nanꞌñeen tyiꞌquindëë ntꞌahin yo jñꞌoon na taxeeꞌ jon. Ndoꞌ mantyi xuee na tacachenhanꞌ, tavi ꞌnan tsꞌan tyꞌoon na tꞌman tsꞌon na ngüaxeeꞌntyichen jñꞌoon nnon Jesús.   
\c 23  
\s1 Ncyaa Jesús jnan fariseos yo nnꞌan na conanꞌmanhan nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés  
\r (Mr 12:38-40; Lc 11:37-54; 20:45-47)  
\p
\v 1 Jndë joꞌ sinin Jesús ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin yo ndë́ já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tso jon:   
\p
\v 2 —Nque nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés yo joo nnꞌan tmaanꞌ fariseos, tyꞌonhan cüenta juu tsꞌian na totsixuan Moisés na quinanꞌquindyiihinhoꞌ nchu vaa tsiꞌman juu jñꞌoon na tquen tsanꞌñeen.  
\v 3 Mangꞌe joꞌ quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na conanꞌmanhan. Ndoꞌ quinanꞌquindëhoꞌ tsoñꞌen chaꞌxjen na cotoꞌxenhan na quintꞌahoꞌ. Majoꞌ tyiꞌntsantyjahoꞌ chaꞌna contꞌa nquehan, ee joohan ya jñꞌoon na coninncyahan, majoꞌ ñoon ñoon ꞌnan na contꞌahan.  
\v 4 Ee nquehan cotquenhan jñꞌoon na ijndeiꞌhanꞌ na quinanꞌquindë nnꞌanhanꞌ na itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon conanꞌtyenhan ncüii xu na ja na cotyiohinhanꞌ quityaꞌ nnꞌan. Majoꞌ min nquehan tyiꞌjeꞌquityiꞌhan min veꞌ ninꞌncüii ndëë ndueehan na ntejndeihan nanꞌñeen.  
\v 5 Tsoñꞌen ꞌnan na contꞌahan, contꞌahinhanꞌ chaꞌ quitquen nnꞌan cüenta na jen conanꞌquindëhan. Min ntjan na ntuein chjo na chuuꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, conanꞌtyenhinhanꞌ quitahan yo ndueehan. Joo jñꞌoonꞌñeen tji nquehinhanꞌ nnon ntjanꞌñeen. Contꞌahin na nndaꞌ chaꞌ quitquen ntyjehin cüenta na njon jndyi ngiohan juu jñꞌoonꞌ jon. Ndoꞌ mantyi ndiaatonco na cüehin, toncontyichen nman ꞌndyohanꞌ contꞌahan, chichen ndiaaꞌ minꞌcya ro tsꞌan.  
\v 6 Ndoꞌ mantyi ya na coveeꞌ nguee, cojooꞌ nꞌonhan na nquehan ngüendyuaa naijon na itsiquinjonntyichenhanꞌhin. Ndoꞌ ya na covancüi nnꞌan vatsꞌon, cojntꞌuehan silla na tonnonntyichen naijon na nditꞌmaanꞌhin.  
\v 7 Mantyi caveeꞌ jndyi ngiohan na nninncyaa tsꞌan tsꞌon joohan xoncüe tsꞌua, ndoꞌ na quindue nnꞌan ndëëhan na mastrohin na conanꞌmanhin jñꞌoon na tquen Moisés.   
\p
\v 8 “Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌjntꞌuehoꞌ na quindue nnꞌan mastro ꞌoꞌ, ngꞌe tsoñꞌenhoꞌ conduihoꞌ ntyje nquehoꞌ, ndoꞌ xiaꞌntyi nquii Cristo conduihin mastro ꞌnaanhoꞌ.  
\v 9 Min tyiꞌnanꞌtꞌmaanꞌ ꞌoꞌ ncüii tsꞌan tsonnangue na nnduehoꞌ na conduihin tyehoꞌ. Ngꞌe ninncüiihin na conduihin Tyehoꞌ, nquii jon na mꞌaan jon quiñoonꞌndue.  
\v 10 Min tyiꞌninncyahoꞌ na ndue nnꞌan na ꞌoꞌ conduihoꞌ nnꞌan na coꞌo jndyeehoꞌ, ngꞌe xiaꞌntyi nquii Cristo conduihin na vja jndyee jon tondëëhoꞌ.  
\v 11 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na tꞌmanntyi conduihin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, chuhanꞌ na quityeꞌntjon juu ndëëhoꞌ.  
\v 12 Minꞌcya ro tsꞌan na itsiquinjon nquiihin, ncjuꞌcje Tyoꞌtsꞌonhin. Ndoꞌ minninchen tsꞌan na ijuꞌcje nquiihin, ntsiquinjon Tyoꞌtsꞌonhin.   
\p
\v 13 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. ꞌOꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na jen ya nnꞌanhoꞌ, majoꞌ cotꞌiooꞌhoꞌ ndëë nnꞌan chaꞌ tyiꞌndëë nnanꞌjonhan yo na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. ꞌOꞌ tyiꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ na ntyeꞌntjon jonhoꞌ, ndoꞌ joo nnꞌan na ninꞌquinanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, conanꞌntcüeꞌhoꞌhin. Nquehoꞌ tyiꞌninꞌquityiiꞌhoꞌ juu na ityentjon jon, min tyiꞌninꞌncyahoꞌ na ngoqueꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\p
\v 14 “ꞌOꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. ꞌOꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na njon jndyi Tyoꞌtsꞌon ngiohoꞌ. Majoꞌ joo nanntcu ninnque, cotyjehoꞌ ntꞌaahan, ndoꞌ chaꞌ nnanꞌtiu nnꞌan na njon jndyi Tyoꞌtsꞌon ngiohan, jndye jñꞌoon conanꞌneinhoꞌ nnon jon chaꞌ tyiꞌntsiꞌman nquiiꞌhanꞌ na viꞌ nnꞌan ꞌoꞌ. Mangꞌe joꞌ juu xjen na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na conanꞌtjahin nnon jon, tꞌmanntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ.   
\p
\v 15 “ꞌOꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na ya jndyi nnꞌanhoꞌ. ꞌOꞌ tycya comaꞌndyiꞌhoꞌ ata covetꞌiohoꞌ ndaandue na cojntꞌuehoꞌ min ninncüii tsꞌan na ntsijonhin yo jñꞌoon na coninncyahoꞌ. Ndoꞌ ya na jndë jndë jntꞌahoꞌ na vantyja juu chaꞌxjen contꞌahoꞌ, yajoꞌ vjayꞌoonhanꞌhin na ji vaachen ntsꞌaa juu. Ndoꞌ na nndaꞌ, jaaꞌntyichen ntꞌuiiviꞌhanꞌhin quiiꞌ vꞌio, chichen ꞌoꞌ.   
\p
\v 16 “Viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ, ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ ndëë ntyjeehoꞌ, majoꞌ itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon nannchjan. Ee ya na icüjiꞌ tsꞌan xueeꞌ vatsꞌon tꞌman, chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na jñꞌoon mayuuꞌ itsinin juu, conduehoꞌ na tyiꞌjaaꞌ jñꞌoonꞌñeen na iquentyen juu nacjooꞌ juu. Majoꞌ conduehoꞌ na juu jñꞌoon na ncüjiꞌ tsꞌan xueeꞌ sꞌon ijan na tcüeꞌ vatsꞌon tꞌman chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na jñꞌoon mayuuꞌ itso juu, juu jñꞌoonꞌñeen cotjiꞌhoꞌ cüenta jaꞌntyichenhanꞌ.  
\v 17 ꞌOꞌ nanꞌ jndyi nquenhoꞌ. Nanꞌxuanhoꞌ na nchjan yantyihoꞌ. Ee ¿Nin cüii na ve nanꞌminꞌ njonntyichen tsixuanhanꞌ? Juu sꞌon ijan tyiꞌnjonchen tsixuanhanꞌ ngꞌe joo ꞌnan na jndë yo sꞌonꞌñeen, iquenhanꞌ joohanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ngꞌe itsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii vatsꞌon tꞌman.  
\v 18 Ndoꞌ mantyi conduehoꞌ xjen na icüjiꞌ tsꞌan xueeꞌ nnontyiu quiiꞌ vatsꞌon tꞌman chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na mayuuꞌ jñꞌoon na itso juu, tyiꞌjaaꞌ jñꞌoon icüjiꞌ juu. Majoꞌ conduehoꞌ na juu jñꞌoon tjiꞌ tsꞌan xjen na icüjiꞌ juu xueeꞌ sꞌi quiooꞌ na cotyio nnꞌan nnontyiuꞌñeen chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na ntyjii Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na mayuuꞌ conduehoꞌ, juu jñꞌoonꞌñeen jaaꞌchenhanꞌ.  
\v 19 ꞌOꞌ nanꞌ jndyi nquenhoꞌ. Quindëñꞌen nanꞌxuanhoꞌ nannchjanhoꞌ. Ee ¿Nin cüii na ve nanꞌminꞌ njonntyichen tsixuanhanꞌ? Juu sꞌi quiooꞌ na cotyio nnꞌan nnontyiuꞌñeen tyiꞌcüentyja na njonchen conduihanꞌ. Ee juu nnontyiu naijon contyjo siꞌñeen, juuhanꞌ njonchen tsixuanhanꞌ ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquenhanꞌ siꞌñeen cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 20 Joꞌ, juu tsꞌan na iquentyen ncüii jñꞌoon nacjooꞌ nquii xjen na icüjiꞌ juu xueeꞌ nnontyiu quiiꞌ vatsꞌon tꞌman chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ jñꞌoon tso juu, chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ nnontyiuꞌñeen iquentyen juu jñꞌoon, mantyi iyꞌoonhanꞌ tsoñꞌen ꞌnan na contyjo nacjooꞌhanꞌ.  
\v 21 Ndoꞌ juu tsꞌan na iquentyen ncüii jñꞌoon nacjooꞌ nquii na icüjiꞌ juu xueeꞌ vatsꞌon tꞌman, chito ixiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquentyen juu jñꞌoon, ndoꞌ mantyi iyꞌoonhanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan jon joꞌ.  
\v 22 Ndoꞌ juu tsꞌan na iquentyen ncüii jñꞌoon nacjooꞌ nquii na icüjiꞌ juu xueeꞌ quiñoonꞌndue, chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ iquentyen juu jñꞌoon, mantyi iyꞌoonhanꞌ juu silla na maninꞌtsꞌiaanꞌ ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi yo nquii jon na vequityen jonhanꞌ.   
\p
\v 23 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na conanꞌquindë. Ee coninncyahoꞌ diezmo cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ na coveꞌ ntjon ꞌnaanhoꞌ, ata min veꞌ tsco quichi menta yo tsco anís yo ntqueenꞌ cominon na coninncyahoꞌ, majoꞌ juu jñꞌoon na jaaꞌntyi tyquiiꞌ jñꞌoon na tquen Moisés, tyiꞌninꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ. Joo jñꞌoonꞌñeen conanꞌmanhanꞌ nchu vaa na ncꞌonhoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon, yo na quinanꞌvengiohoꞌ nnꞌan ndoꞌ mantyi quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na conduehoꞌ. Ee chaꞌxjen na itsohanꞌ na coninncyahoꞌ diezmo, mantyi quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoonminꞌ na njonntyichen conduihanꞌ na tquen Moisés.  
\v 24 Itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna nnꞌan na conanꞌcüꞌaanhan ndaatioo na covehan chaꞌ ncüjiꞌhanꞌ quiooꞌ quijndë, majoꞌ tyiꞌquitquenhan cüenta na tondye tsjoꞌñeen, joꞌ ñjon ncüii camello tueꞌ. Ee cojooꞌ nꞌonhoꞌ na ninꞌquinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na tyiꞌtꞌmanchen nanꞌxuanhanꞌ, majoꞌ jñꞌoon na njonntyichen tyiꞌninꞌquinanꞌquindëhoꞌhanꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, ꞌoꞌ nanꞌxuanhoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nato ndëë nnꞌan, majoꞌ nquehoꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon nannchjanhoꞌ na coveꞌjndyeehoꞌ ndëëhan.   
\p
\v 25 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ nnꞌan na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na ya jndyi nnꞌanhoꞌ majoꞌ juu na cotsamꞌanhoꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na ya ya itsintjuꞌ juu naxenꞌ vaso yo xio, majoꞌ quityquiiꞌhanꞌ tyꞌa jndyihanꞌ. Ee ꞌnan na cocüaꞌhoꞌ na ñjonhanꞌ joꞌ, nanꞌxuanhanꞌ ꞌnaan nnꞌan na contyꞌueehoꞌ yo na tyiꞌninꞌquitquen nquehoꞌ xjen yo ꞌnan na ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ.  
\v 26 ꞌOꞌ nnꞌan fariseos, ꞌoꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon nannchjan. Nquehoꞌ quitquen jndyoyuhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ ntsijonhanꞌ chaꞌvijon na jndë jnanꞌntjuꞌ ꞌoꞌ quityquiiꞌ vaso yo xio. Ndoꞌ na nndaꞌ, ntsꞌaahanꞌ na cüejon ntjuꞌ quityquiiꞌhanꞌ yo naxenꞌhanꞌ.   
\p
\v 27 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee ꞌoꞌ veꞌ contꞌa nquehoꞌ na ya jndyi nnꞌanhoꞌ. Majoꞌ itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌna ndiꞌntꞌua na veꞌ cjohanꞌ quichiꞌ jndyi ndyiaaꞌ tsꞌan, majoꞌ quityquiiꞌhanꞌ tooꞌ ndiꞌ ntꞌoo yo tsochen nnon ꞌnan tyꞌa nanꞌxuanhanꞌ.  
\v 28 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ ee tondëë nnꞌan contꞌahoꞌ na jen ya nnꞌanhoꞌ, majoꞌ tyquiiꞌ nꞌonhoꞌ ninnquiiꞌchen ve vaa na conanꞌtiuhoꞌ, yo na tooꞌchenhanꞌ mꞌaan ꞌnan tyia.   
\p
\v 29 “ꞌOꞌ nnꞌan fariseos yo ꞌoꞌ na conanꞌmanhoꞌ nchu vaa siquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, viꞌ jndyi ntquenonhoꞌ. Ee veꞌ contꞌa nquehoꞌ na jen ya nnꞌanhoꞌ. Ee conanꞌyahoꞌ ndiꞌntꞌua ꞌnaan nque nnꞌan na toninncyahin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, ndoꞌ mantyi conanꞌtycüiꞌhoꞌ ndiꞌntꞌua ꞌnaan ntꞌoo na totsamꞌanhan yo na chuhanꞌ.  
\v 30 Ndoꞌ conduehoꞌ xe na juuhanꞌ aa mꞌanhoꞌ juu xjen na tomꞌan ndochihoꞌ ndyuꞌñeen, tyiꞌxequinanꞌjonhoꞌ xjen na tonanꞌcüje nanꞌñeen nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 31 Ndoꞌ na conduehoꞌ na nndaꞌ, nquehoꞌ cotjiꞌ jndyoyuhoꞌ jñꞌoon nacjohoꞌ na conduihoꞌ tsjan ꞌnaan nanꞌñeen na jndyocahanꞌ, nque nanꞌñeen na tonanꞌcüjehan nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 32 Mangꞌe joꞌ chaꞌxjen na tontꞌa ndochihoꞌ, quinanꞌquindëñꞌenhoꞌhanꞌ.   
\p
\v 33 “ꞌOꞌ ntyja ꞌnan tyia na contꞌahoꞌ, conduihoꞌ chaꞌvijon nda quinduntja. Minꞌncüii ꞌnan jeꞌquindëë ntꞌahoꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ndyaahoꞌ juu naviꞌ na ntꞌuiihanꞌ nnꞌan na ncꞌohan vꞌio.  
\v 34 Mangꞌe joꞌ matsjö ndëëhoꞌ, quiiꞌ ntꞌanhoꞌ njñön ja nnꞌan na nninncyahan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ na nnanꞌneinhin ndëëhoꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ na jndaꞌ xquen jon ndoꞌ na nnanꞌmanhan ndëëhoꞌ nchu vaa na icoꞌxen jon. Majoꞌ minndye nanꞌñeen, nnanꞌcüjehoꞌhan. Ndoꞌ ñꞌen ntyjehan njñonhoꞌhin nonjnꞌaan. Ndoꞌ ñꞌen nanꞌñeen na ntjaꞌhoꞌhin quiiꞌ ntꞌaanꞌon. Ndoꞌ ñꞌenhan na ntyꞌehoꞌhin ncüii ndoꞌ ncüii tsjoon.  
\v 35 Ndoꞌ tsojnaanꞌ na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ndyionhoꞌ jnan nnꞌan na jnanꞌcüjehan tsoñꞌen nnꞌan na tonduihan nnꞌan na jntꞌahan ꞌnan na chuhanꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon xjen na tyeꞌ na mꞌaan tsonnangue ata xjen nein. Ngityeꞌ na ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ xjen na iscueeꞌ Caín tyje juu Abel, tsan na tova mꞌaan juu chaꞌxjen na chuhanꞌ, jndyocahanꞌ ata xjen jnanꞌcueeꞌ ndochihoꞌ nquii Zacarías jnda Berequías xoncüe quiiꞌ ntanꞌ nnontyiu tꞌman yo ta vatsꞌon tꞌman.  
\v 36 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsoñꞌenhoꞌ na mꞌanhoꞌ nanein, majndë majndaꞌ na ntꞌuiiviꞌhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsoñꞌen naviꞌminꞌ na tquenon nanꞌñeen.   
\s1 Tꞌioo Jesús ntyja ꞌnaan nnꞌan Jerusalén  
\r (Lc 13:34-35)  
\p
\v 37 “ꞌOꞌ nnꞌan Jerusalén na conanꞌcüjehoꞌ nnꞌan na coninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa ndoꞌ cotuenꞌhoꞌ ntjöꞌ joo nnꞌan na ijñon jon na mꞌanhoꞌ, majndye jnda tontyja tsꞌön na ntsincüi ja ꞌoꞌ na ncꞌonhoꞌ ntyja njan chaꞌxjen ncüii quitsjon xque itsincüi oꞌ ntsinda oꞌ quityquiiꞌ tsëëꞌ oꞌ. Majoꞌ ꞌoꞌ taꞌnan jntꞌue nꞌonhoꞌ.  
\v 38 Joꞌ quitquenhoꞌ cüenta, jndë jntyꞌii Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ, tajeꞌcüantyjeeꞌntyichen jon tsjoonhoꞌ.  
\v 39 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nanein na tonnonchen taxeꞌquijntyꞌiantyichenhoꞌ ja ata juu xjen ya na ngüentyja xuee na nnduehoꞌ: “Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nquii jon na icüjeeꞌnon jon na mꞌan jaa yo juu najndei na condui nquii jon.”   
\c 24  
\s1 Itsiquindyi Jesús na ndyuiiꞌ vatsꞌon tꞌman  
\r (Mr 13:1-2; Lc 21:5-6)  
\p
\v 1 Jnduiꞌ Jesús vatsꞌon tꞌman, ndoꞌ viochen xjen na vja jon, já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon, jnanꞌndyooꞌ já nnon jon. Tꞌá na conanꞌmán nnon jon nchu xjen na nancooꞌ jndyi ntꞌaa cüentaaꞌ juu vatsꞌon tꞌman.  
\v 2 Majoꞌ tꞌa jon jndyuë́:  
\p —Mayuuꞌ, itso jon, nanein cojntyꞌiahoꞌ ntꞌaaminꞌ. Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tyiꞌxeꞌquiꞌndyihanꞌ minꞌncüii tsjöꞌ nacjooꞌ ntyjehanꞌ. Tsoñꞌen ntꞌaaminꞌ ndyuiiꞌñꞌenhanꞌ.   
\s1 Jnꞌaan na conanꞌmanhanꞌ na manndyo ntycüii tsoñꞌen  
\r (Mr 13:3-23; Lc 21:7-24; 17:22-24)  
\p
\v 3 Ndoꞌ sá tyoꞌ na mꞌan nꞌoon olivos. Ndoꞌ vi na jndë tëcjo Jesús joꞌ, já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon, santyjáꞌ nnon jon chaꞌ nndëë nnanꞌnë́n yohin na ninnquëchë́n. Jnduë́:  
\p —Quitsuꞌ ndë́ yuu xjen na ndui nanꞌminꞌ na tsuꞌ. Ndoꞌ ¿Cüan na ndityincyooꞌ na ntsiꞌmanhanꞌ na jndë tindyo nndyoꞌ nndaꞌ ndoꞌ na mantycüii tsonnangue?   
\p
\v 4 Tꞌa Jesús jndyuë́, itso jon:  
\p —Quitquenhoꞌ cüenta na minncüii tsꞌan tyiꞌntsiviꞌnnꞌan ꞌoꞌ ntyja ꞌnaan jñꞌoonminꞌ.  
\v 5 Ngꞌe jndye nnꞌan nninncyohan yo xuë na nnduehan joohan conduihin Mesías, ndoꞌ na nndaꞌ ntsiviꞌnnꞌanhanꞌ nnꞌan.  
\v 6 Nndyo nndyooꞌ nndyehoꞌ na mꞌaan ndyiaꞌ ndoꞌ nnincꞌuaa jñꞌoon na ncꞌoon ndyiaꞌ mañoon tsonnangue. Majoꞌ tyiꞌntyuehoꞌ ee mancüiixjen ijndeiꞌhanꞌ na ngüenon jndyee nanꞌminꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ ninvaa vitjachen na ntycüii tsonnangue.  
\v 7 Nnꞌan ncüii tsonnangue nnanꞌvehan nacjo nnꞌan ncüiichen tsonnangue. Ndoꞌ ncüii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman ntsuehin nacjooꞌ cüiichen tsanmꞌaantsꞌian. Jndye joo ncꞌoon jndoꞌ tꞌman ndoꞌ jndei ngontsꞌii tyuaa.  
\v 8 Tsoñꞌen naviꞌminꞌ, joohanꞌ ndui na vejndyee. Itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon ya na ngityeꞌ na iquiihanꞌ tsanscu na ntsingui jon.   
\p
\v 9 “Xjenꞌñeen ntꞌueviꞌ nnꞌan ꞌoꞌ ngꞌe na mꞌanhoꞌ ntyja njan ndoꞌ nninncyahan cüenta ꞌoꞌ nduee nnꞌan na nntꞌaviꞌhan ꞌoꞌ ndoꞌ nnanꞌcüjehan ꞌoꞌ. Ndoꞌ nnꞌan xejndio tsonnangue ncꞌonhan na jndo jndyihan ꞌoꞌ ngꞌe na mꞌanhoꞌ ntyja njan.  
\v 10 Juu xjenꞌñeen jndye nnꞌan ntji ntcüeꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon. Ncꞌonhan na jndohan ntyjehan ata njntꞌuehan jñꞌoon na quitꞌuiiviꞌhanꞌ nanꞌñeen.  
\v 11 Ndoꞌ nnintyiꞌncyooꞌ nnꞌan na nnduehan na coninncyahan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ veꞌ quintuhanꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ jndye nnꞌan nnanꞌviꞌnnꞌan nanꞌñeen.  
\v 12 Ndoꞌ ngꞌe vandijndye nnon ꞌnan tyia, juuhanꞌ ntsꞌaahanꞌ na taviꞌjeꞌcüiviꞌngio nnꞌan ntyjehan.  
\v 13 Majoꞌ ncüii cüii tsꞌan na ntjotyenhin ntyja njan ata xjen ntycüii tsoñꞌen, ntsinꞌman ja ñuaanꞌ tsanꞌñeen.  
\v 14 Ninvaa tsonnangue ncꞌo nnꞌan na nninncyahan juu jñꞌoon nayavahin ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityentjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan nchu vaa na cotsamꞌanhan. Juuhanꞌ ntsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëë nnꞌan ncüii ncüii tsonnangue nchu vaa na cꞌonhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌñeen ngüentyja xjen na ntycüii tsoñꞌen.   
\s1 Tsan na tyia jndyi tsixuan  
\p
\v 15 “Minꞌcya ro tsꞌan na itsijnaanꞌ jñꞌoonminꞌ, cüaaꞌ tsꞌon juu nchu vaa na ninꞌquitsiquindyihanꞌ. Juu Daniel, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, tji jon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu tsan na ji vaa tyia ꞌnan itsꞌaa na ntsiꞌndaaꞌ juu tsoñꞌen. Juu xjen na njntyꞌiahoꞌ na jndë mꞌaan tsanꞌñeen quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman naijon na taquintyja na jiꞌua conduihanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon,  
\v 16 Yajoꞌ tsoñꞌenhoꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Judea, quinanꞌnonhoꞌ na quitsataꞌntyꞌiuhoꞌ quiiꞌ ntyoꞌ jndëë.  
\v 17 Juu xjenꞌñeen tsꞌan na ntyjo juu xquen vaaꞌ juu na su, ya na nndyocue juu, tyiꞌngaqueeꞌ juu quiiꞌhanꞌ na ncüjiꞌ juu ꞌnan. Quitsityuaaꞌntyichen juu, quinanon juu.  
\v 18 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na mꞌaan tojndëë na itsꞌaa juu tsꞌian, tyiꞌngantcüeꞌ juu vaaꞌ juu na ngaquichu juu ndiaaꞌ juu.  
\v 19 Juu xjenꞌñeen, joo nanntcu na ñjon nda na mꞌanhin ndyuaaꞌñeen, viꞌ jndyi ntquenonhan, yo joo ntyjehan na ꞌndaa nda.  
\v 20 Ntyja ꞌnaanꞌ juu naviꞌñeen, quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌntsijonhanꞌ na nnanꞌnonhoꞌ tyquiiꞌ nguee tein, min chito juu xuee na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos.  
\v 21 Ngꞌe juu xjenꞌñeen ngioo cüii naviꞌ na tꞌmanntyichen na minꞌjon tyíꞌcotjon nnꞌan ntyjantyi xjen na tyeꞌ tsonnangue ata xjen nein. Ndoꞌ na tonnonchen tajeꞌquindui nndaꞌ cüiichen naviꞌ na ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna juu naviꞌñeen.  
\v 22 Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, jndë sijndaꞌ jon na tyiꞌviochen na nguaa juu naviꞌ tꞌmanꞌñeen. Ee xe na aa tyiꞌquitsꞌaa jon na nndaꞌ, minꞌncüii tsꞌan jeꞌquinꞌman yo juuhanꞌ. Majoꞌ ngꞌe na veꞌnchjii jon nnꞌan na jndë tji jon na conduihan cüentaaꞌ jon, joꞌ chi ntsꞌaa jon na tyiꞌjndye xuee na ncꞌoon naviꞌñeen.   
\p
\v 23 “Juu xjenꞌñeen xe na aa ngitso cüii tsꞌan ndëëhoꞌ: “Ndö mꞌaan nquii Mesías”, Oo ngitso juu “Ndöꞌñeen mꞌaan jon”, tyiꞌngantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoonꞌñeen.  
\v 24 Ee nnintyincyooꞌ nnꞌan na nnduehan na joohan condui Mesías. Nnduehan na jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon coninncyahan min na minꞌchjo tyiꞌyuuꞌhanꞌ. Ndoꞌ nntꞌahan jndye nnon jnꞌaan tꞌman yo jndye nnon tsꞌian na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ yo najndei nquii tsꞌan. Tsꞌianꞌñeen ngaveeꞌ ngio nnꞌanhanꞌ, majoꞌ nnanꞌviꞌnnꞌanhanꞌhin. Nntꞌa nanꞌñeen juu tsꞌianꞌñeen chaꞌ nnanꞌviꞌnnꞌanhan nnꞌan na icüji Tyoꞌtsꞌon cüentaaꞌ jon xe na aa nndëë nntꞌahan. Majoꞌ tyiꞌxeꞌncyaa jon na nndëë nntꞌahan na nndaꞌ.  
\v 25 Matyuaaꞌntyichen matsiquindyi ja ꞌoꞌ vitjachen na nnduihanꞌ chaꞌ quintꞌahoꞌ cüenta.  
\v 26 Mangꞌe joꞌ xe na aa ngitso tsꞌan ndëëhoꞌ: “Ndöꞌñeen mꞌaan juu Mesías totyquiiꞌ jndëë”, tyiꞌncꞌohoꞌ joꞌ. Ndoꞌ xe na aa nnduehan: “Ntyjava mꞌaan jon quityquiiꞌ vꞌaa”, tyiꞌngantyjato nꞌonhoꞌ.  
\v 27 Ngꞌe ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, juu xjen ya na nndyö nntꞌa, juu na ndityincyooꞌ ja ndëë nnꞌan na ninvaa tsonnangue, ntsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen na covixue chontsuee tontyja na quinduiꞌ ndoꞌcüjioonꞌ ata tontyja na vahanꞌ.  
\v 28 Juu naviꞌñeen na jndë tsjö na ntquenonhoꞌ, mancüiixjen ngüentyjahanꞌ ngꞌe minyuuchen na vaquityen quiooꞌ tueꞌ, majoꞌ ngancüii ntꞌën.   
\s1 Ndö vaa nguaa xjen na nndyo nndaꞌ Jesús  
\r (Mr 13:24-37; Lc 21:25-33; 17:26-30, 34-36)  
\p
\v 29 “Ndë ngue na ngüenon naviꞌ tꞌman ngueeꞌñeen, ndijaan ndoꞌcüjioonꞌ, ndoꞌ mantyi chiꞌ taxeꞌcüixueehanꞌ, ndoꞌ ntycyaa ncjuu tsjöꞌndue. Ndoꞌ mantyi joo natyia na cotoꞌxen na mꞌan tsjöꞌndue, nndyuiiꞌ tsoñꞌenhan.  
\v 30 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen tsjöꞌndue nnintyincyooꞌ jnꞌaan ntyja njan na condui ja tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan. Xjen na njntyꞌia nnꞌan tsonnangue juu jnꞌaanꞌñeen, ntsitꞌioohanꞌhin. Ndoꞌ nntꞌui na nndyocuë quityquiiꞌ chincyu yo najndei na condui ja ndoꞌ yo juu na nanncooꞌ na quixuee na condui tꞌman ja.  
\v 31 Yajoꞌ jndei nninꞌcꞌuaa ndu ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ njñön ángeles njan na ncꞌohan ninvaa tsonnangue na quinanꞌncüihan nnꞌan na jndë tji ja cüenta na mꞌanhan ncüii ncüii ndyuaa na ninvaa tsonnangue.   
\s1 Jñꞌoon na itsiquindyihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon higuera  
\p
\v 32 “Juu jnꞌaan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌoon higuera, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa itsiquindyihanꞌ. Juu xjen na cojntyꞌiahoꞌ na condeiꞌ ntꞌöhanꞌ, ndoꞌ conduiꞌ tscoꞌndaahanꞌ, yajoꞌ covaaꞌ nꞌonhoꞌ na jndë tindyo ngueesuaꞌ.  
\v 33 Machaꞌxjen covaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ, mantyi xjen na cojntyꞌiahoꞌ na condui tsoñꞌen nanꞌminꞌ na jndë siquindyi ꞌoꞌ, joꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na jndë tichjo xuee. Mavaa mavaa xjen na nndyö nntꞌa.  
\v 34 Quindyehoꞌ ntsjö, jñꞌoon na mayuuꞌ, nnꞌan na mꞌan nein tyiꞌxecüjeñꞌenhan ata xjen na jndë siquindëñꞌenhanꞌ tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ.  
\v 35 Tsjöꞌndue yo tsonnangue ntycüiiñꞌenhanꞌ, majoꞌ juu jñꞌoon na mancya, tsoñꞌenhanꞌ ntsiquindëñꞌenhanꞌ juuhanꞌ.   
\s1 Tatsꞌan quintjii nin xuee ndoꞌ yuu xjen  
\p
\v 36 “Majoꞌ minꞌncüii tsꞌan tyiꞌquintjii nin xuee ndoꞌ yuu xjen na nndui tsoñꞌen nanꞌminꞌ. Min nque ángeles na mꞌan quiñoonꞌndue tyiꞌquindiohan, min ja na condui Jnda Tyoꞌtsꞌon tyiꞌquintyji yuu xjenhanꞌ, xiaꞌntyi nquii Tyëhöꞌ ntyjii jon.   
\p
\v 37 “Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, xjen na nndyö nntꞌa, nnꞌan na mꞌan juu xjenꞌñeen, ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhan chaꞌxjen na tonanꞌxuan nnꞌan xjen na tomꞌaan Noé.  
\v 38 Ee joo ndyuꞌñeen vitjachen na siquitsu ndaatsuaꞌtyꞌa tsonnangue, joo nanꞌñeen tocüaꞌhan, tovehan, totoncohan, toninncyahan ndahan na nnonco joo ata juuntyi xuee ya na tëqueeꞌ nquii Noé vꞌaandaa tꞌman.  
\v 39 Majoꞌ joo nanꞌñeen minꞌchjo tyíꞌquitquentohan cüenta na vaa na toncuuꞌ ata juu xjen na jndyo ndaatsuaꞌtyꞌa na tachuhanꞌ tsoñꞌenhan. Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ na ntquenon nnꞌan juu xjen ya na ncüjë nntꞌa.  
\v 40 Majuu xjenꞌñeen ntsijonhanꞌ mꞌan ve nnꞌan na contꞌahan tsꞌian jndëë. Cüii tsanꞌñeen ncjöyꞌönhin na ncꞌoon juu na mꞌan ja ndoꞌ ncüiichen tyje juu nꞌndyihanꞌhin.  
\v 41 Manndaꞌ ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnaan ve nanntcu na cotua. Cüiihan ncjöyꞌönhin na ncꞌoon juu na mꞌan, ndoꞌ ncüiichen tsanꞌñeen nꞌndyihanꞌhin.   
\p
\v 42 “Mangꞌe joꞌ ninnquiiꞌchen cꞌoncjehoꞌ ee tyiꞌquindiohoꞌ yuu xjen na nndyö ntcüꞌë ja na condui na matyeꞌntjön ꞌoꞌ.  
\v 43 Juu jñꞌoonvahin na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ. Xe na aa ntyjii tsꞌan yuu xjen ntsque nanntyꞌuee vaaꞌ jon, tyiꞌxequitso jon, min xeꞌncyaa jon na ngoqueꞌhan na ntjiꞌhan ꞌnaanꞌ jon.  
\v 44 Mangꞌe joꞌ mantyi ꞌoꞌ cꞌoncjehoꞌ ee majuu xjen na tyiꞌquinanꞌtiuhoꞌ, majuuto xjenꞌñeen, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyö ntcüꞌë.   
\s1 Moso na tsiquindë yo moso na tyíꞌquitsiquindë  
\r (Lc 12:41-48)  
\p
\v 45 “Juu moso na jndaꞌ xquen ndoꞌ itsiquindë juu, majuu juu ntquen jndyee patrón ꞌnaanꞌ juu na quityentjon juu tsoñꞌen ntyje moso juu na mꞌanhin vꞌaaꞌñeen. Ndoꞌ ntixeeꞌ juuhan xjen na icanhanꞌ.  
\v 46 Xjen na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ patrón ꞌnaanꞌ juu na tja jon cüii joo, ndoꞌ xe na aa ntjii jon na juu mosoꞌñeen ya itsiquindë juu tsꞌian na chu juu, neiinꞌ jndyi jon.  
\v 47 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, tsoñꞌen ꞌnaanꞌ juu patrónꞌñeen, nnincyaa jon cüentahanꞌ ntꞌö juu mosoꞌñeen.  
\v 48 Majoꞌ juu mosoꞌñeen, xe na aa conduihin na tyia tsꞌanhin, ndoꞌ ndyiiꞌ tsꞌon juu na tyiꞌxecüjeeꞌ tyuaaꞌ patrón ꞌnaanꞌ juu,  
\v 49 Ndoꞌ ngꞌe joꞌ ngitaꞌ juu na ncüjaꞌ juu minndyechen nanꞌñeen na mꞌan nacje ꞌnaanꞌ juu, ndoꞌ ntsijonhin yo nanquindye na ncꞌu juu ndoꞌ na ntcüaꞌ juu yohan,  
\v 50 Ndoꞌ na nndaꞌ, nquii patrón ꞌnaanꞌ juu ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon maninꞌjuu xuee na tyiꞌcꞌooncje juu, majuuto xjen na tyiꞌquitsitiu juu na ncüjeeꞌ jon.  
\v 51 Ndoꞌ nquii patrón, ji vaa jndyi ncüjaꞌ jonhin, ndë joꞌ ncjuꞌ jon tsanꞌñeen naijon na mꞌan nnꞌan na veꞌ contꞌa nquehan na ya nnꞌanhan. Joꞌ naijon na ntꞌioo juu ndoꞌ ntcüaꞌ juu ndiꞌnꞌon juu na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii juu.   
\c 25  
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaan nqui yontcundyua  
\p
\v 1 Sininntyichen Jesús ncüiichen jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na toco tsꞌan. Juu jñꞌoonꞌñeen itꞌuiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan. Itso Jesús:  
\p —Tomꞌan nqui yontcundyua, tyecho joo candi ꞌnaan joo na covꞌahanꞌ yo aceite. Jnduiꞌ joo, tyequitjon joo juu tsansꞌa na ngoco.  
\v 2 ꞌOnhin tyiꞌjndaꞌ nquen, ndoꞌ cüiichen ꞌon ntyje joo, jndaꞌ nquen yoꞌñeen.  
\v 3 Joo yontcu na tyiꞌjndaꞌ nquen, tyecho yoꞌñeen candi ꞌnaan joo, majoꞌ tasayꞌonchen joo aceite na ncꞌua.  
\v 4 Majoꞌ joo yontcu na jndaꞌ nquen, tyecho yoꞌñeen candi ꞌnaan joo na covꞌa ndoꞌ mantyi yo ninꞌndioo na ñjon aceite.  
\v 5 Viochen xjen na minndooꞌ yoꞌñeen nquii tsansꞌa na ngoco, sijaaꞌhanꞌ tsantsjon ndëë joo, ndoꞌ jnda joo.  
\v 6 Ndoꞌ xoncüe tsjon, ticꞌuaa na itsixuaa tsꞌan. Itso juu: “Cꞌoncjehoꞌ, jndë mandyo nquii tsꞌan na icoco. Ncyohoꞌ na nnanꞌjonhoꞌ yohin.”  
\v 7 Joꞌ jnanꞌquintyja yontcuꞌñeen. Taꞌya joo ndiaa nnon candi ꞌnaan joo.  
\v 8 Ndoꞌ joo yontcuꞌñeen, yo na tyiꞌjndaꞌ nquen, jndue ndëë ntyje joo, yo na jndaꞌ nquen: “ꞌOꞌ sꞌei, quitejndeihoꞌ chjo aceite na conanꞌyꞌonhoꞌ já ngꞌe jndë vanduuꞌ candi na yꞌö́n.”  
\v 9 Majoꞌ joo yontcu ntyje joo yo na jndaꞌ nquen, tꞌa yoꞌñeen, jndue joo: “Xeꞌquindëë ngꞌe ntsꞌaahanꞌ na tyiꞌjeꞌcüijndeiꞌhanꞌ na nninjntꞌue nquë́ ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ. Yantyichen quitsananꞌjnda nquehoꞌ ꞌnan na nninjntꞌueeꞌhoꞌ.”  
\v 10 Ndoꞌ viochen xjen na tyenanꞌjnda yontcuꞌñeen aceite, tyjeeꞌnon nquii tsansꞌa na icoco. Yajoꞌ joo yontcu na mꞌancje, tyequeꞌ joo quiiꞌ vꞌaa yo jon na nditꞌmaanꞌ na ngoco jon. Jndë joꞌ tëꞌ ꞌndyo vꞌaaꞌñeen.  
\v 11 Jndë joꞌ vendye yo na tyequijntꞌue aceite, squenon ntcüeꞌ joo. Jnanꞌcꞌuaa joo ꞌndyo vꞌaa. Jndue joo: “Nndaꞌ ta, quitsiquinanꞌ chjo ꞌndyo vꞌaa.”  
\v 12 Majoꞌ tꞌa jon jndyue joo: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, tyiꞌcüajnꞌan ja ꞌoꞌ.”   
\p
\v 13 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndë́:  
\p —Mangꞌe na nndaꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonvaꞌ na cꞌoncjehoꞌ ngꞌe tyiꞌquindiohoꞌ nin xuee ndoꞌ yuu xjen na ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyö nntꞌa na mꞌanhoꞌ.   
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ndye moso  
\r (Lc 19:11-27)  
\p
\v 14 “Nquii Tyoꞌtsꞌon na mꞌaan quiñoonꞌndue, ntsinënntyëchën cüiichen jñꞌoon ndëëhoꞌ na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ na tsiꞌmanhanꞌ na ityeꞌntjon jon nnꞌan. Tomꞌaan ncüii tsꞌan na sijndaꞌ jon na ncja jon cüiichen tsonnangue na tycya. Tqueenꞌ jon mosooꞌ jon ndoꞌ tyincyaa jon xoquituꞌ ꞌnaanꞌ jon ndueehan na quintꞌahan tsꞌian yohanꞌ.  
\v 15 Nnon cüii joo nanꞌñeen tyincyaa jon ꞌon min sꞌon. Nnon cüiichenhin tyincyaa jon ve min ndoꞌ nnon cüiichenhin ninncüii min tyincyaa jon. Ndëë ncüii cüii nanꞌñeen tyincyaa jon chaꞌxjen na taaꞌ tsꞌon jon na nndëë ntꞌahin tsꞌian. Jndë joꞌ jnduiꞌ jon, tja jon cüiichen tsonnangue.  
\v 16 Ndoꞌ juu tsꞌan na tyꞌoon cüenta ꞌon min sꞌonꞌñeen, maquintyjachen totsꞌaa jon tsꞌian yohanꞌ, ndoꞌ tantjonntyichen jon cüiichen ꞌon min.  
\v 17 Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyꞌoon cüenta ve min, totsꞌaa juu tsꞌian yohanꞌ ndoꞌ mantyi tantjonntyichen juu cüiichen ve min.  
\v 18 Majoꞌ juu tsanꞌñeen na tyꞌoon cüenta na ninncüii min sꞌonꞌñeen, tja tsanꞌñeen, taquiꞌñen juu tyuaa, joꞌ tyꞌiu juu sꞌon ꞌnaanꞌ patrónꞌñeen.   
\p
\v 19 “Majndye xuee tëcahanꞌ ndoꞌ tyjeeꞌ ntcüeꞌ patrón ꞌnaanhan. Sijndaꞌ jon na ncüjiꞌ jon cüenta yohan nchu xjen tueeꞌ na tantjonhan yo sꞌon ꞌnaanꞌ jon.  
\v 20 Joꞌ tyjeeꞌ juu tsanꞌñeen na tyꞌoon ꞌon min sꞌon. Yꞌoon juu sꞌonꞌñeen, mantyi yo cüiichen ꞌon min na tantjon juu yohanꞌ. Tyincyaa juuhanꞌ nnon patrón ꞌnaanꞌ juu. Itso juu: “Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ tyincyaꞌ ꞌon min sꞌon nnön. Quindyiaꞌ, ndö cüiichen ꞌon min na jndë tantjön yohanꞌ.”  
\v 21 Sentcüeꞌ patrónꞌñeen jñꞌoon nnon juu: “ꞌUꞌ moso njan, ya saꞌ. Tsiꞌmanhanꞌ na tojooꞌ tsonꞌ ndoꞌ na siquindëꞌ, min veꞌ ncüii tsꞌian chjohanꞌ, majoꞌ ꞌuꞌ siquindëꞌhanꞌ. Nein ncꞌua ja tsꞌian na tꞌmanntyi ndui ꞌuꞌ. Quindyotsijon ꞌuꞌ yo ja juu na mꞌan na nën rö.”  
\v 22 Jndë joꞌ tyjeeꞌ juu tsanꞌñeen na tyꞌoon cüenta ve min sꞌon. Itso juu: “Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ tyincyaꞌ ve min sꞌon nnön. Quindyiaꞌ jeꞌ, ndö cüiichen ve min na jndë tantjön yohanꞌ.”  
\v 23 Ndoꞌ sintcüeꞌ patrónꞌñeen jñꞌoon nnon juu: “ꞌUꞌ moso njan, ya saꞌ. Tsiꞌmanhanꞌ na tojooꞌ tsonꞌ ndoꞌ na siquindëꞌ, min veꞌ cüii tsꞌian chjohanꞌ, majoꞌ ꞌuꞌ siquindëꞌhanꞌ. Nein ncꞌua ja tsꞌian na tꞌmanntyi na ndui ꞌuꞌ. Quindyotsijon ꞌuꞌ yo ja juu na mꞌan na nën rö.”   
\p
\v 24 “Yajoꞌ na matsꞌiañꞌen tyjeeꞌ juu mosoꞌñeen na tyꞌoon ninncüii min. Tso juu nnon patrón ꞌnaanꞌ juu: “Nndaꞌ ta, mantyji na ꞌuꞌ ji quii ꞌndyoꞌ ndëë moso ꞌnanꞌ. Ee ꞌuꞌ veꞌ ꞌnan na coveꞌ ntjon ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan, juuhanꞌ matsiveꞌ. Ja nchji ꞌnan na ngüantjön, ꞌuꞌ ncüjiꞌhanꞌ ntꞌö.  
\v 25 Mangꞌe na nndaꞌ, sincyaaꞌhanꞌ ja, joꞌ tyjë, tëquityꞌiu sꞌon ꞌnanꞌ quiiꞌ tyuaa. Ndoꞌ ndö juuhanꞌ, cyonꞌ ntcüeꞌ cüentahanꞌ.”  
\v 26 Tꞌa patrón ꞌnaanꞌ juu: “ꞌUꞌ moso na tyia tsꞌan ꞌuꞌ ndoꞌ na nchquenꞌ. Manchjiꞌ na ja tsꞌan quii ꞌndyo yo ꞌuꞌ ndoꞌ ꞌnan na ngüantjonꞌ, ncüjiꞌhanꞌ ntꞌöꞌ.  
\v 27 Ngꞌe na nndaꞌ tjiꞌ cüenta, ¿Ndu na tatjaꞌ quityiꞌ sꞌon njan banco yuu jon na condive sꞌon ꞌnaan nnꞌan, yajoꞌ ncyꞌön ntcüꞌë sꞌon njan yo maninꞌ jndahanꞌ?”  
\v 28 Ndoꞌ joꞌ tsontyichen patrónꞌñeen ndëë vendye moso ꞌnaanꞌ jon: “Quitjiꞌ ꞌoꞌ ncüii minvaꞌ ntꞌö juu ndoꞌ ncyahoꞌhanꞌ nnon juu tsan na nayꞌoon nqui min.  
\v 29 Ee ntyjantyi na itsixuan ncüii cüii tsꞌan, xe na aa ya tsꞌian itsꞌaa juu yohanꞌ, yajoꞌ ncyꞌoonntyichen juu cüenta na nninjntꞌueeꞌhin. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌya tsꞌian itsꞌaa, nnduiꞌñꞌen chjoviꞌ ꞌnan na nayꞌoon juu.  
\v 30 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ mosovahin na tayuu jntꞌuehin, quitjueꞌhoꞌhin chꞌen naijon na jaantsueꞌ. Joꞌ ntꞌioo juu ndoꞌ ntcüaꞌ juu ndiꞌnꞌon juu na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii juu.”   
\s1 Ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon nnꞌan na ninvaa tsonnangue  
\p
\v 31 “Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, nndyo ntcüꞌë nntꞌa yo tsoñꞌen ángeles njan na ntcoꞌxën. Juu xjenꞌñeen nditꞌmaanꞌ ja na ncjöquijman silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ njan na nanncooꞌ quixueehanꞌ naijon na ntyentjön.  
\v 32 Joꞌ na tonnön ngancüii nnꞌan na nnan ninvaa tsonnangue. Yajoꞌ ncꞌön joohin chaꞌxjen itsꞌaa cüii tsꞌan na mꞌan quinman yo quinchꞌio ntsjuenꞌ na icꞌon juu oꞌ.  
\v 33 Ndoꞌ ntsꞌaa jon tmaanꞌ joo quinman ngiaaꞌ jon tontyjaya, ndoꞌ quinchꞌio ntsꞌaa jon tmaanꞌ oꞌ ngiaaꞌ jon tontyjatymaanꞌ.  
\v 34 Yajoꞌ ja na condui na matyentjön nnꞌan, ntsjö ndëë nnꞌan na mꞌan ncꞌia ntyjaya: “Ncyohoꞌ ꞌoꞌ nnꞌan na jndë jndahoꞌ na ityio Tyëhöꞌ jnꞌaanhoꞌ. Ncyohoꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta juu naya na incyaa jon na mantyi ꞌoꞌ nnanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityeꞌntjon jon ngꞌe xjen na tquen jon tsonnangue, nndaꞌ vaa na sijndaꞌ jon ntyja ꞌnaanhoꞌ.  
\v 35 Ngꞌe xjen na tomꞌan ja na ninꞌjntꞌö, ꞌoꞌ toninncyahoꞌ ꞌnan na tocüꞌa. Juu xjen tomꞌan na ninꞌcꞌua ndaa ndoꞌ tonincyahoꞌ ndaa na toꞌua. Tomantyꞌi ncüii cüii tsjoonhoꞌ yuu na tataꞌjnꞌaan nnꞌan ja ndoꞌ toyꞌonhoꞌ cüenta ja quiiꞌ ntꞌaahoꞌ.  
\v 36 Tomꞌan na totsitjahanꞌ ndiaa na ntcüë ndoꞌ ꞌoꞌ toninncyahoꞌ ndiaa na tocüë, ndoꞌ tomꞌan na vꞌi ndoꞌ ꞌoꞌ totaꞌntyjeeꞌhoꞌ ja. Tomꞌan vancjo ndoꞌ ꞌoꞌ totsaquijntyꞌiahoꞌ ja.”  
\v 37 Yajoꞌ nque nanꞌñeen na mꞌan ncꞌia tontyjaya na jndyoyu conduihan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ntꞌahan ꞌndyö, nnduehan: “Nndaꞌ ta, ¿Ndoꞌ cüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na ninꞌjndoꞌ ndoꞌ toninncyá ꞌnan na tocüaꞌ, oo tojntyꞌiá ꞌuꞌ na ninꞌcꞌuaꞌ ndaa ndoꞌ toninncyá ndaa na toꞌuaꞌ?  
\v 38 ¿Ndoꞌ cüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na tomandyiꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhan ꞌuꞌ ndoꞌ toyꞌö́n cüenta ꞌuꞌ quiiꞌ ntꞌá, oo na tojntyꞌiá ꞌuꞌ na itsitjahanꞌ ndiaꞌ ndoꞌ toninncyá ndiaa na tocüeꞌ?  
\v 39 ¿Ndoꞌ ncüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na viꞌ oo na tomꞌanꞌ vancjo ndoꞌ totsaquijntyꞌiá ꞌuꞌ?”  
\v 40 Yajoꞌ ja na condui na matyentjön ntsjö nndëë nanꞌñeen: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minninchen nnon ꞌnan tontꞌahoꞌ na totejndeihoꞌ cüii ncüii ntyjëëhë, nanminꞌ na ntyꞌia jndyihin, ntyja njan ja tontꞌahoꞌhanꞌ.”   
\p
\v 41 “Ndë joꞌ ja na taquintyja na tꞌman condui ja na matyentjön nnꞌan, ntsjö nndëë nnꞌan na mꞌan ncꞌia ntyjatymaanꞌ: “Quenaanhoꞌ na tonnön, ꞌoꞌ nnꞌan na jndë tjuꞌviꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Nanein ngoqueꞌhoꞌ quiiꞌ chon na tyiꞌjon quinduuꞌ, juuhanꞌ sijndaꞌ jon cüentaaꞌ juu yutyia na ntsꞌaaviꞌhanꞌhin yo ángeles ꞌnaanꞌ juu.”  
\v 42 Ngꞌe tomꞌan na ninꞌjntꞌö, majoꞌ tatyincyahoꞌ ꞌnan ncüꞌa. Tomꞌan na ninꞌcꞌua ndaa, majoꞌ tatyincyahoꞌ ndaa ncꞌua.  
\v 43 Tomantyꞌi ndyuaahoꞌ naijon na tataꞌjnꞌaan nnꞌan ja, majoꞌ ꞌoꞌ tatyꞌonhoꞌ cüenta ja. Tomꞌan na totsitjahanꞌ ndia, majoꞌ tatyincyahoꞌ ndiaa ntcüë. Tomꞌan na vꞌi, majoꞌ tatyequijntyꞌiahoꞌ ja. Toquintyꞌi vancjo, majoꞌ tatyequijntyꞌiahoꞌ ja.”  
\v 44 Yajoꞌ joo nanꞌñeen nnanꞌntcüeꞌhan jñꞌoon nnön, nnduehan: “Nndaꞌ ta, ¿Ndoꞌ ncüan tojntyꞌiá ꞌuꞌ na ninꞌjndoꞌ, oo na nincꞌuaꞌ ndaaꞌ, na nintondyiꞌ naijon na tatajnꞌaan nnꞌan ꞌuꞌ, oo na nintꞌonꞌ na totsitjahanꞌ ndiaꞌ, oo na nintiviꞌ, oo na toquindyiꞌ vancjo ndoꞌ tatotejndeí ꞌuꞌ?”  
\v 45 Yajoꞌ ntsintcüꞌë jñꞌoon ndëë nanꞌñeen: “Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, jnaanꞌ na tatotejndeihoꞌ ntyjë nanminꞌ na ntyꞌia jndyihin, mantyi ntyja njan ja tatontꞌahoꞌhanꞌ.”  
\v 46 Ndoꞌ ncꞌo nanꞌñeen naijon na tyiꞌjon quintycüii na ntꞌuiiviꞌhanꞌhin. Majoꞌ nque nnꞌan na jndë jnduuꞌ jnanhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ncyꞌonhan cüenta na tyiꞌjon quintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan.   
\c 26  
\s1 Conanꞌjndaꞌtyenhan na ntꞌuehan Jesús  
\r (Mr 14:1-2; Lc 22:1-2; Jn 11:45-53)  
\p
\v 1 Vi na jndë sinin Jesús tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ, tso jon ndë́ na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon toninncyaa jon:   
\p
\v 2 —Mangiohoꞌ na ninve xuee vitja ndoꞌ ngueeꞌ nguee pascua. Ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, majuu xjenꞌñeen nninncya nnꞌan cüenta ja nduee nnꞌan na njñonhan ja tsonjnꞌaan.   
\p
\v 3 Majuu xjenꞌñeen nque ntyee na conditque yo nnꞌan na conditque ndëë nnꞌan judíos, tëncüihan vꞌaa tꞌman vaaꞌ tyee na conintque na jndyu Caifás.  
\v 4 Jnanꞌjndaꞌhan jñꞌoon yo ntyjehan nchu vaa nntꞌahan na nnanꞌviꞌnnꞌanhan Jesús chaꞌ nntꞌuehan jon, ndoꞌ na nnanꞌcueeꞌhanhin.  
\v 5 Majoꞌ jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Chito ntꞌuëhin xoncüe na mꞌaan nguee, tyiꞌntsꞌaahanꞌ na nnanꞌve nnꞌan cjö.   
\s1 Iscongio ncüii tsanscu nchenꞌ nacjooꞌ Jesús  
\r (Mr 14:3-9; Jn 12:1-8)  
\p
\v 6 Tomꞌaan Jesús tsjoon Betania vaaꞌ Simón, tsan na toquichu tycu ndöꞌ cotöꞌ.  
\v 7 Xjenꞌñeen sindyooꞌ ncüii tsanscu na mꞌaan Jesús, yꞌoon juu ncüii tsioo na sia ya tsꞌanhanꞌ yo tsjöꞌ quichiꞌ na jndyu alabastro. Tsiooꞌñeen ñjon nchenꞌ quichi na njon jndyi. Iscongio juu nchenꞌñeen xquen Jesús xjen na vequityen jon mesa.  
\v 8 Ndoꞌ já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, ya na jntyꞌiá na nndaꞌ, jnanꞌvjë́. Jnduë́:  
\p —Veꞌ jnꞌaan tꞌman tsu nchenꞌvaꞌ.  
\v 9 Yantyichen xe na aa jndëë juuhanꞌ. Jndye sꞌon ncüjiꞌhanꞌ na nndui naya nanninñenꞌ.   
\p
\v 10 Ngꞌe na taaꞌ tsꞌon Jesús na nndaaꞌ conduë́, tso jon ndë́:  
\p —¿Ndu na conanꞌntjaanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu nanꞌvaꞌ na sꞌaa tsanscuva yo ja? Tëquinjonꞌ naya na sꞌaa jon yo ja.  
\v 11 Ngꞌe ja chito ninnquiiꞌchen ncꞌön quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, majoꞌ joo nanninñenꞌ, ninnquiiꞌchen mꞌanhan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 12 Tsanscuva iscongio juu nchenꞌ cjö na itsijndaꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ na ngantyꞌiu ja.  
\v 13 Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, minyuuchen na ninvaa tsonnangue na nninncya nnꞌan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ninnquiiꞌchen nnanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na sꞌaa tsanscuva, chaꞌ tyiꞌngitsu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\s1 Ijndëë Judas Jesús ndëë ntyee  
\r (Mr 14:10-11; Lc 22:3-6)  
\p
\v 14 Ndoꞌ ncüii nquë́ nnꞌan na nchoꞌve já, juu tsan na jndyu Judas Iscariote, tja jon na mꞌan ntyee na conditque.  
\v 15 Tso jon ndëëhan:  
\p —¿Nchu ndyionhoꞌ ja na ninncya cüenta Jesús ndëëhoꞌ?  
\p Joꞌ jnanꞌjndaꞌhan, tyincyahan ntcyu nchoꞌnqui sꞌon xuee nnon juu.  
\v 16 Ndoꞌ xjenꞌñeen taꞌ juu, tontꞌue juu nchu ya ntsꞌaa juu na nninncyaa juu cüenta Jesús ndueehan.   
\s1 Itsijndaꞌ Jesús na ntcüaꞌ jon quitsman yo nnꞌan na totsayꞌon jñꞌoon yohin  
\r (Mr 14:12-25; Lc 22:7-23; Jn 13:21-30; 1 Co 11:23-26)  
\p
\v 17 Tueeꞌ xuee na cotyeꞌ nguee na cocüaꞌ nnꞌan judíos tyooꞌ na tatsquentë tëqueeꞌ. Já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnanꞌndyooꞌ já na mꞌaan jon. Jnduë́ nnon jon:  
\p —¿Yuu jon ntꞌue tsonꞌ na ntsananꞌjndáꞌ já ntyja ꞌnaanꞌ nguee pascua, na nninjndaꞌ na ntquiꞌ quitsman?   
\p
\v 18 Tꞌa jon, tso jon ndë́:  
\p —Quitsaqueꞌhoꞌ quiiꞌ tsjoon, ndoꞌ quinduehoꞌ nnon ncüii tsꞌan na nndiohoꞌ joꞌ: “Nndaꞌ ta, nquii jon na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, itso jon na jndë vavindyooꞌ na ngenon jon juu naviꞌ tꞌman. Ntꞌue tsꞌon jon na quitejndeiꞌ vaꞌ na ndijndaꞌ na ntcüaꞌ jon, ntquii jon quitsman na ntsitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon na ngueeꞌ nguee pascua yo já nnꞌan na cotsayꞌö́n jñꞌoon yohin.”   
\p
\v 19 Ndoꞌ joꞌ jntꞌá chaꞌxjen na tso jon. Jnanꞌjntꞌá na ntcüꞌá cüenta matman ntyja ꞌnaanꞌ juu ngueeꞌñeen.   
\p
\v 20 Xjen na tueeꞌ na tinton chjo, tueeꞌ Jesús vꞌaaꞌñeen. Tacüetyen jon mesa yo ninvaa nchoꞌve já.  
\v 21 Ndoꞌ viochen xjen na tcüꞌá, taꞌ jon, sinin jon ndë́. Tso jon:  
\p —Jñꞌoon mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, ndyiiꞌ ncüiihoꞌ na nninncyaa juu cüenta ja nduee nnꞌan.   
\p
\v 22 Juu jñꞌoonvaꞌ sichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌö́n. Ncüii ro ncüii já tꞌá, taꞌxꞌë́ nnon jon, jnduë́:  
\p —Ta, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na ja?   
\p
\v 23 Tꞌa jon jndyuë́, tso jon:  
\p —Manquii tsꞌan na ninvixjen ijoon quiiꞌ xio yo ja, majuu juu nninncyaa cüenta ja.  
\v 24 Ee ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coxën tsoñꞌen nnꞌan, mancüixjen ntꞌuiiviꞌhanꞌ ja chaꞌxjen na itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ jon na jndui. Majoꞌ juu tsꞌan na nninncyaa cüenta ja nduee nnꞌan, viꞌ jndyi ngenon juu. Yantyichen xe na aa tatuihin.   
\p
\v 25 Yajoꞌ juu Judas, tsan na tyincyaa cüentahin, taxeeꞌ juu, tso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na ja?  
\p Tꞌa Jesús ꞌndyo juu:  
\p —Aa majoꞌ ro chaꞌxjen na jndë tsuꞌ.   
\p
\v 26 Viochen xjen na tcüaꞌhan, tyꞌoon Jesús cüenta tyooꞌ, sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon na tyincyaa jon na ncya yahin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Jndë joꞌ tyjee jon tanꞌhanꞌ ndoꞌ tyincyaa jonhanꞌ ndë́. Tso jon:  
\p —Cyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ, cüaꞌhoꞌhanꞌ, juuhanꞌ conduihanꞌ sꞌi.   
\p
\v 27 Jndë joꞌ mantyi tyꞌoon jon cüenta ncüii vaso na ñjon ndaa vinon. Sitꞌmaanꞌ jon Tyoꞌtsꞌon na tyincyaa jon na ncya yahin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Tso jon:  
\p —Nanꞌva cüehoꞌhanꞌ. Quinanꞌcüenonhoꞌhanꞌ ndëë ntyjeehoꞌ.  
\v 28 Juu ndaa vinonva conduihanꞌ nꞌeön na ntcüeꞌhanꞌ cüenta jndye jndyi nnꞌan chaꞌ nndëë ntsitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhan jnanhan. Yo juu nꞌeön maquëntyën jñꞌoonxco.  
\v 29 Matsjö ndëëhoꞌ, xuee na tonnonchen tajeꞌcꞌua nntꞌa ndaa vinon ata vi na jndë tentyja xjen na ityentjon Tyëhöꞌ tsoñꞌen. Yajoꞌ ncꞌua xcöhanꞌ yohoꞌ.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na ncüji Pedro  
\r (Mr 14:26-31; Lc 22:31-34; Jn 13:36-38)  
\p
\v 30 Jndë na tá vendye salmos, yajoꞌ jntꞌuí já joꞌ. Sá juu tyoꞌ Olivos.  
\v 31 Juu xjenꞌñeen itso Jesús ndë́:  
\p —Tsjonvahin tsoñꞌenhoꞌ ntjihoꞌ ntyja njan. Ee juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsohanꞌ: “Mancya ja na vanaan na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan nquii tsꞌan na vantyjeeꞌ quinman. Ndoꞌ quinman ntsjuenꞌ jon ntycya oꞌ.”   
\p
\v 32 Ndoꞌ tsontyichen jon ndë́:  
\p —Majoꞌ xjen na jndë vantꞌö xcö na tꞌiö, ja ncjö jndyëë ndyuaa Galilea. Joꞌ quitsantyjahoꞌ.   
\p
\v 33 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Pedro ꞌndyo jon, tso juu:  
\p —Min xe na aa tsoñꞌen nanminꞌ ntjihin ntyja ꞌnanꞌ, majoꞌ ja tyiꞌjon cüji ja.   
\p
\v 34 Itso Jesús nnon juu:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö nnonꞌ, tsjonvahin, vitjachen na ntsixuaa quilꞌö, majoꞌ ꞌuꞌ jndë ndye jnda na jndë tji ꞌuꞌ ntyja njan.   
\p
\v 35 Majoꞌ sentcüeꞌ Pedro jñꞌoon nnon Jesús:  
\p —Min xe na aa ngacjuꞌhanꞌ na cüꞌiö yo ꞌuꞌ, majoꞌ tyiꞌjon cüji ja ntyja ꞌnanꞌ.  
\p Ndoꞌ maninjuuntyi jñꞌoon tꞌá tsoñꞌen já na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús.   
\s1 Itsinin Jesús nnon Tyoꞌtsꞌon naijon min ntjon Getsemaní  
\r (Mr 14:32-42; Lc 22:39-46)  
\p
\v 36 Yajoꞌ sá yo Jesús, squë́ naijon min ntjon na jndyu Getsemaní. Tso jon ndë́:  
\p —Cꞌuhoꞌ ndöhin viochen xjen na jö ndöꞌ na ntsinën nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 37 Yajoꞌ tjantyichen jon, tëyꞌoon jon Pedro yo ve ntsinda Zebedeo. Tyeꞌ na siꞌndaaꞌ jndyihanꞌ ntyjii jon, ndoꞌ na sichjooꞌhanꞌ tsꞌon jon.  
\v 38 Tso jon ndëë nanꞌñeen:  
\p —Juu ꞌnan na ngenön, itsichjooꞌ jndyihanꞌ tsꞌön, juuhanꞌ vayꞌoonhanꞌ ja na ntscueeꞌhanꞌ ja. Quintjohoꞌ ntjoohin. Cꞌoncjehoꞌ, quinanꞌjonhoꞌ yo ja, chito veꞌ ndahoꞌ.   
\p
\v 39 Yajoꞌ tjantyichen jon chjochen. Tëcüangio jon na itsindyiaꞌhin tonnon Tyoꞌtsꞌon. Sꞌaa jon tyꞌoo, tso jon:  
\p —ꞌUꞌ Tyeꞌ, xe aa vaa na nndëë ndui, ncyaꞌ na tyiꞌngenön juu naviꞌ tꞌmanva. Majoꞌ min na nndaꞌ macꞌan, quindui chaꞌxjen na ntꞌue tsonꞌ ncuꞌ, chito chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌön ja.”   
\p
\v 40 Jndë joꞌ jndyo ntcüeꞌ jon na mꞌan joo ndye nanꞌñeen na conanꞌjonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Ntjii jonhan na condahan. Tso jon nnon Pedro:  
\p —¿Cüa ndicüiqui nꞌonhoꞌ na veꞌ ninncüii hora na tyiꞌndahoꞌ, na nnanꞌjonhoꞌ yo ja nanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon?  
\v 41 Tsoñꞌenhoꞌ cꞌoncjehoꞌ na quinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ ya na va ꞌnan na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ ꞌoꞌ, tyiꞌngachuhanꞌ ꞌoꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ. Mayuuꞌ ꞌoꞌ mꞌancjehoꞌ na ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na icanhanꞌ, majoꞌ ngꞌe na nnꞌanhoꞌ, joꞌ ndiquinanhoꞌ.   
\p
\v 42 Ndoꞌ tja nndaꞌ jon na jndë ve na ntsininntyichen jon nnon Tyoꞌtsꞌon. Tso jon:  
\p —ꞌUꞌ Tyeꞌ, xe na aa tyiꞌjeꞌquindëë na ngüenoonꞌ juu naviꞌ tꞌman na ngenön, tanin, quindui chaꞌxjen na ntꞌue tsonꞌ ncuꞌ.   
\p
\v 43 Jndë joꞌ tueeꞌ nndaꞌ jon na mꞌanhan, ntjii jonhan na conda jndyihan, ee ta jndyi jndë tyꞌoon tsantsjonhan.  
\v 44 Yajoꞌ jntyꞌii jonhan, tja nndaꞌ jon na jndë ndye na sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ maninjuuntyi jñꞌoon tcan jon.  
\v 45 Tyjeeꞌ nndaꞌ jon na mꞌan nanꞌñeen na totsayꞌonhan jñꞌoon yo jon. Tso jon ndëëhan:  
\p —¿Aa ninvaa condahoꞌ ndoꞌ cotaꞌjndyeehoꞌ? Cüa jeꞌ, cꞌoncjehoꞌ, ngꞌe ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, jndë tentyja xjen na quitꞌuiiviꞌhanꞌ ja na ninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee nnꞌan na nanꞌxuan jnan.  
\v 46 Quinaquintyjahoꞌ, cja, ndö jndë ndyo juu tsꞌan na tancyaa cüenta ja nduee nnꞌan.   
\s1 Tꞌuehan Jesús  
\r (Mr 14:43-50; Lc 22:47-53; Jn 18:2-11)  
\p
\v 47 Ninvaa na itsinin Jesús ndoꞌ nquii Judas, ncüii já nnꞌan na nchoꞌve, tyjeeꞌ juu. Jndyochu juu jndye nnꞌan na conduihan nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaan ntyee na conintque ndëë nnꞌan judíos, ndoꞌ mantyi yo nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaan nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon Jerusalén. Cho nanꞌñeen ncjo espadas yo nonnchꞌio.  
\v 48 Ndoꞌ Judas, tsan na tyincyaa cüenta Jesús, jndë siꞌman juu ndëëhin nchu vaa na nntsꞌaa juu. Tso juu ndëë nanꞌñeen: “Juu tsꞌan na ncꞌua quinchooꞌ na nninncya tsꞌonhin, majuu tsanꞌñeen na cojntꞌuehoꞌ. Ninñoonꞌ quitꞌuehoꞌhin.”  
\v 49 Ndoꞌ tja jndyoyu juu na mꞌaan Jesús. Tso juu:  
\p —¿Aa tijaan ya ꞌuꞌ, ta?  
\p Ndoꞌ tꞌu juu quinchooꞌ jon.  
\v 50 Tso Jesús nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ ntyjë, quitsiquindëꞌ tsꞌian na jndyoꞌ.  
\p Yajoꞌ jnanꞌndyooꞌ nanꞌñeen nnon Jesús. Tyꞌonhan jon, tꞌuetyenhanhin.   
\p
\v 51 Ndoꞌ ncüii já na mꞌán yo Jesús, tjiꞌ juu xjo. Tyjee juu tsöꞌnqui mosooꞌ tyee na conintque.  
\v 52 Ndoꞌ joꞌ tso Jesús nnon juu:  
\p —Quityionꞌ ntcüeꞌ xjoꞌhöꞌ tyquiiꞌ tjanvaaꞌhanꞌ. Ngꞌe juu tsꞌan na itsꞌaa natëꞌ yo xjo, mayo juuhanꞌ ngueꞌ juu.  
\v 53 ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ tsonꞌ na nndëë ntcꞌan nnon Tyëhöꞌ ndoꞌ ninñoonꞌ ncꞌua jon tsꞌian ndëë minchen ntmaanꞌ ángeles na ntejndeihan ja?  
\v 54 Majoꞌ xe na aa ntsꞌa na nndaꞌ, tyiꞌjeꞌquitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ jon na jndui na itsiquindyihanꞌ na tsixuan na quenön nanꞌmin.   
\p
\v 55 Yajoꞌ tso Jesús ndëë tsoñꞌen nanꞌñeen:  
\p —¿Ndu na tyincyohoꞌ na ncyꞌonhoꞌ ja yo ncjo espadas ndoꞌ yo nonnchꞌio? Chaꞌvijon na jndyoquijntꞌuehoꞌ tsanchꞌuee. Ja ꞌio ꞌio tovaquityën quityquiiꞌ vatsꞌon tꞌman na totsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, min tatyꞌonhoꞌ ja.  
\v 56 Majoꞌ maquenön tsoñꞌen nanꞌmin chaꞌ joo jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na toninncya nnꞌan ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, ntsiquindëñꞌenhanꞌ joohanꞌ.  
\p Ndoꞌ juu xjenꞌñeen tsoñꞌen já na conanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, jnannö́n, jntyꞌë́hin na ninnquiintyi jon.   
\s1 Nnꞌan na conintque coyꞌonhan Jesús  
\r (Mr 14:53-65; Lc 22:54-55, 63-71; Jn 18:12-14, 19-24)  
\p
\v 57 Ndoꞌ nque nnꞌan na tyꞌonhan Jesús, tyeyꞌonhan jon vaaꞌ Caifás, nquii tyee na conintque. Joꞌ jndë tëncüi nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoon na tquen Moisés, maninꞌ yo nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon Jerusalén.  
\v 58 Ndoꞌ nquii Pedro, tycya tycya tëntyja jon toxenꞌ Jesús. Ya na tueeꞌ jon vaaꞌ juu tyee na conintqueꞌñeen, tëqueeꞌ jon tochꞌeenꞌ juu vꞌaaꞌñeen. Joꞌ tëcjo jon quiiꞌ ntꞌan nanntꞌi na cotaꞌntyjeeꞌ vatsꞌon tꞌman, na nndyiaaꞌ jon nchu vaa nquii na nninjndaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús.   
\p
\v 59 Ndoꞌ nque ntyee na conintque yo nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon Jerusalén yo tsoñꞌen minndye nnꞌan na mꞌan nꞌian, tojntꞌuehan nnꞌan na quityjiꞌhan jñꞌoon quintu nacjooꞌ Jesús chaꞌ nndëë nninjndaꞌ jnaanꞌ jon na cueꞌ jon.  
\v 60 Majoꞌ min na jndye nnꞌan jnduehan jñꞌoon quintu nacjooꞌ jon na vaa jnaanꞌ jon, majoꞌ jñꞌoonꞌñeen tyíꞌcüiyuuꞌhanꞌ. Jndë joꞌ jnanꞌtjonꞌ ve nanꞌñeen jñꞌoon quintu, jnduehan:   
\p
\v 61 —Juu tsanvaꞌ itso juu na ntsityuiiꞌ juu vatsꞌon tꞌman cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ninndye xuee ntsia xco juu ncüiichenhanꞌ.   
\p
\v 62 Ndoꞌ nquii tyee na conintque, tëcüentyjeeꞌ jon, taxeeꞌ nnon Jesús:  
\p —Juu jnanvaꞌ na cotjiꞌ jndyoyu nanminꞌ cjoꞌ, ¿Aa minꞌncüii ꞌndyo jñꞌoon tyiꞌcüꞌaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ?   
\p
\v 63 Majoꞌ Jesús, minꞌncüii ꞌndyo jñꞌoon tatꞌa jon. Yajoꞌ nquii tyeeꞌñeen tso jon nnon Jesús:  
\p —Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ indyiaaꞌchen jon, joꞌ na macoꞌxën ꞌuꞌ na coꞌtyenꞌ ꞌndyoꞌ na quitsuꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ na ndyë́. ꞌUꞌ, ¿Aa condui ꞌuꞌ Mesías jnda Tyoꞌtsꞌon?   
\p
\v 64 Tꞌa Jesús ꞌndyo jon:  
\p —Majoꞌ ro chaꞌxjen jñꞌoon na matsuꞌ. Ndoꞌ mantyi matsiquindyi ꞌoꞌ na ꞌio cha, xuee na vjantyihanꞌ, ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na coꞌxën tsoñꞌen nnꞌan, njntyꞌiahoꞌ na mꞌan ntcüꞌë naijon na conditꞌmaanꞌ ja ngiaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tontyjaya, nquii jon na tsixuan tsoñꞌen najndei. Ndoꞌ njntyꞌiahoꞌ ja na nnan quiñoonꞌndue na nndyocuë nntꞌa quiiꞌ chincyu.   
\p
\v 65 Ndoꞌ juu tyee na conintqueꞌñeen, jndyiiꞌ jon ndiaaꞌ jon veꞌ ngꞌe quindyaꞌ jndyi nchjii jon. Tso jon:  
\p —Tsanva jndë sinin juu jñꞌoon tsanꞌ cjooꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Min tyiꞌicanntyichenhanꞌ tsꞌan na ncüjiꞌ jndyoyu jñꞌoon nacjooꞌ juu. Nquehoꞌ jndë macondyehoꞌ jñꞌoon tsanꞌ na itsinin juu.  
\v 66 ¿Nin ꞌnan conanꞌtiuhoꞌ na chuhanꞌ na quitjon juu?  
\p Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan nnon jon:  
\p —Majndaꞌ na chuhanꞌ na cueꞌ juu.   
\p
\v 67 Ndoꞌ totjueꞌhan ndaajndyuehan nnon jon. Totyiohan ndaꞌhin, ndoꞌ vendyehan totminꞌhan ndaꞌchcya quinchooꞌ jon.  
\v 68 Ndoꞌ jnduehan nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ na matsaꞌ ncuꞌ na condui ꞌuꞌ Mesías na jñon Tyoꞌtsꞌon, cüa, quitsuꞌ nin tsꞌan tminꞌ ndaꞌ ꞌuꞌ.   
\s1 Icüji Pedro ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\r (Mr 14:66-72; Lc 22:56-62; Jn 18:15-18, 25-27)  
\p
\v 69 Ndoꞌ viochen xjen na condui nanꞌminꞌ, vaquityen Pedro tochꞌen. Ndoꞌ ncüii tsanscu na ityentjon joꞌ, sindyooꞌhin nnon Pedro. Tso juu nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ mantyi toquiñꞌen ꞌuꞌ yo Jesús, tsan na jnan Galilea.   
\p
\v 70 Majoꞌ tjihin tondëë tsoñꞌen nnꞌan na mꞌan joꞌ. Tso jon:  
\p —Minꞌchjo tyiꞌquintji ja jñꞌoon na matsuꞌ ꞌuꞌ.   
\p
\v 71 Jndë joꞌ tja jon naijon na vaa ꞌndyoteon juu vꞌaaꞌñeen ndoꞌ cüiichen tsanscu na mantyi ityentjon joꞌ ntjii juuhin. Tso tsanꞌñeen ndëë nnꞌan na mꞌan ndyo:  
\p —Tsanvahin mancüiixjen toquiñꞌenhin yo Jesús tsan na jnan Nazaret.   
\p
\v 72 Joꞌ cüiichen jon tji Pedro, tcoꞌ jon ꞌndyo jon. Tso jon:  
\p —Ntyjii jndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌcüajnꞌan ja tsanvaꞌ.   
\p
\v 73 Ndoꞌ tyiꞌcovivio xjen ndoꞌ vendye nnꞌan na minntyjeeꞌ joꞌ, tentyjaaꞌhan nnon jon. Jnduehan:  
\p —Mayuuꞌ na ꞌuꞌ ncüii nque nnꞌan na conanꞌjon yo tsanvaꞌ, ngꞌe jñꞌoon na matsininꞌ itsiꞌmanhanꞌ na jnanꞌ Galilea.   
\p
\v 74 Yajoꞌ taꞌ jon na tjuꞌ nquii jon jñꞌoonviꞌ nacjooꞌ jon. Tso jon na nquii Tyoꞌtsꞌon ntyjii jndaꞌ jon na mayuuꞌ jñꞌoon itsinin juu. Tso juu:  
\p —Minꞌchjo tyiꞌcüajnꞌan tsanvaꞌ.  
\p Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen sixuaa ro quilꞌö.  
\v 75 Ndoꞌ na nndaꞌ tui, ninñoonꞌ tëñjoonꞌ tsꞌon Pedro juu jñꞌoon na jndë tso Jesús nnon jon: “Vitjachen na ntsixuaa quilꞌö, ndoꞌ ꞌuꞌ jndë ndye jnda tji ꞌuꞌ ntyja njan.” Ndoꞌ jnduiꞌ jon joꞌ. Tꞌioo jndyi jon.   
\c 27  
\s1 Tyencyahan Jesús ntꞌö Pilato  
\r (Mr 15:1; Lc 23:1-2; Jn 18:28-32)  
\p
\v 1 Vi na jndë tixuee, tsoñꞌen ntyeeꞌñeen yo nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon Jerusalén, nincüajon tjooꞌ jñꞌoonhan nchu vaa nguaa chaꞌ cueꞌ Jesús.  
\v 2 Jnanꞌtyenhan jon, tyeyꞌonhanhin. Tyencyahan cüentahin ntꞌö Pilato, tsan na condui gobernado juu ndyuaaꞌñeen.   
\s1 Iscueeꞌ nquii Judas  
\p
\v 3 Ndoꞌ juu Judas, tsan na jndëë Jesús ndëë nanꞌñeen, vi na jndë tquen ya juu cüenta na jndë tijndaꞌtyen na cueꞌ Jesús, tyioo na siꞌndaaꞌ jndyihanꞌ ntyjii juu ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na sꞌaa juu. Joꞌ tëtsintcüeꞌ juu ntcyu nchoꞌnqui sꞌon xueeꞌñeen ndëë ntyee na conintqueꞌñeen yo ndëë nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon Jerusalén.  
\v 4 Tso juu ndëëhan:  
\p —Minꞌchjo tatëquinjonꞌ sꞌa. Tꞌman jndyi jnan chö na juu tsꞌan na tajnan tsixuan, jndë isquiöhin ndueehoꞌ.  
\p Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen, jnduehan nnon juu:  
\p —Minꞌchjo taꞌnan itsꞌaahanꞌ já. ꞌUꞌ ntyjiꞌ nin ꞌnan saꞌ.   
\p
\v 5 Joꞌ tyqueꞌto Judas joo sꞌon xueeꞌñeen quiiꞌ vatsꞌon tꞌman. Mana jnduiꞌ juu joꞌ, tja juu, tëtsintyjahin na iscueeꞌ nquiihin.   
\p
\v 6 Ndoꞌ joo ntyeeꞌñeen jñenꞌ ntcüeꞌhan joo sꞌonꞌñeen. Jnduehan:  
\p —Sꞌonmin jndë tyionhanꞌ na cueꞌ tsꞌan. Mangꞌe na nndaꞌ, tyiꞌchuhanꞌ na nnanꞌtjönꞌ ntcüꞌëhanꞌ yo sꞌon na coninncya nnꞌan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 7 Mangꞌe joꞌ tjooꞌ jñꞌoonhan yo ntyjeehan. Jnanꞌquitsuhinhanꞌ na tyionhan cüii tanꞌ tyuaa naijon na min tsꞌoquichu na condëë nguaa. Juu tyuaaꞌñeen, maninꞌtsꞌiaanꞌ na tijntꞌuehinhanꞌ na ngatyꞌiu ntꞌoo, nnꞌan na chito nnꞌan tsjoonhan.  
\v 8 Mangꞌe na nndaꞌ, ata xee nein juu tyuaaꞌñeen jndyuhanꞌ Tyuaa Neonꞌ.  
\v 9 Ndoꞌ na tyꞌon ntcüeꞌhan juu xoquituꞌñeen, siquindëhanꞌ jñꞌoon ꞌndyo Jeremías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Tso tsanꞌñeen: “Nnꞌan Israel jnanꞌjndaꞌhan na ndyionhan ntcyu nchoꞌnqui sꞌon xuee ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan. Jndë joꞌ tyꞌon ntcüeꞌhan cüentahanꞌ.  
\v 10 Ndoꞌ yo juuhanꞌ jnanꞌjndahan ncüii tanꞌ tyuaa nnon tsꞌan na itsia juu nguaa chaꞌxjen na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na mancüiixjen quindui.”  
\p Manndaꞌ jñꞌoon tji Jeremías.   
\s1 Ivajndo Pilato Jesús  
\r (Mr 15:2-5; Lc 23:3-5; Jn 18:33-38)  
\p
\v 11 Tyeyꞌonhan Jesús na mꞌaan gobernado Pilato. Taxeeꞌ tsanꞌñeen nnon jon:  
\p —¿Aa ꞌuꞌ condui nquii tsꞌan na taquintyja na tꞌman conduihin na coꞌxenꞌ ntyꞌiuꞌ nnꞌan judíos?  
\p Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Majoꞌ ro chaꞌxjen na matsuꞌ.   
\p
\v 12 Ndoꞌ nque ntyee na conintque yo nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon, tyincyahan jnaanꞌ Jesús nnon Pilato. Totquenhan jñꞌoon cjooꞌ jon, majoꞌ minꞌncüii jñꞌoon tatꞌa jon.  
\v 13 Mangꞌe joꞌ itso Pilato nnon jon:  
\p —¿Aa tyiꞌmandyiꞌ jñꞌoon na conanꞌtjaꞌhan nacjoꞌ?   
\p
\v 14 Majoꞌ minꞌncüii jñꞌoon tatꞌa Jesús ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na jnanꞌtjaꞌhan cjooꞌ jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, sꞌaahanꞌ na ndicüaaꞌ tsꞌon Pilato ndu na sꞌaa Jesús na nndaꞌ.   
\s1 Tijndaꞌtyen na cueꞌ Jesús  
\r (Mr 15:6-20; Lc 23:13-25; Jn 18:38-19:16)  
\p
\v 15 Tyincüii cüii chu, juu xjen na coveeꞌ nguee pascua, tovaa costumbre na nquii gobernado itsiquindyaa jon minꞌcya ro preso na ngitan nnꞌan judíos nnon jon.  
\v 16 Ndoꞌ majuu xjenꞌñeen tomꞌaan ncüii preso na jndyu juu Barrabás, na tꞌman jnaanꞌ juu vaa.  
\v 17 Ndoꞌ juu xjen ya na jndë tencüii nnꞌan tonnon Pilato, taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —Quinduehoꞌ nndyi, ¿Nin juu na ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitsiquindya? ¿Aa juu Jesús Barabás, oo aa juu Jesús na condue nnꞌan na conduihin Mesías?   
\p
\v 18 Nndaꞌ tso Pilato ndëëhan ngꞌe taaꞌ tsꞌon jon na joo ntyeeꞌñeen veꞌ jndohan Jesús, joꞌ na jnanꞌquioohanhin ntꞌö jon, chito aa ngꞌe mayuuꞌ sitjahin.   
\p
\v 19 Ndoꞌ viochen xjen na vequityen Pilato naijon na icoꞌxen jon jñꞌoon, nquii scuuꞌ jon scüenon juu cüii jñꞌoon na mꞌaan jon. Tso juu: “Tyiꞌntyiꞌ ꞌuꞌ xquenꞌ jñꞌoonvaꞌ ee condui tsanvaꞌ tsꞌan na tajnan tsixuan tonnon Tyoꞌtsꞌon. Ee tsjon toncoquiuuꞌ jen vaa jndyi sichju tsantsjon ja ntyja ꞌnaanꞌ jon.”   
\p
\v 20 Majoꞌ nque ntyee na conintque yo nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon, tyiꞌhan jndyuehan nnꞌan na quitanhan na quindyaa juu Barrabás, ndoꞌ Jesús jeꞌ, cueꞌ jon.  
\v 21 Yajoꞌ nquii Pilato taxeeꞌ nndaꞌ jon ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tso jon:  
\p —Cüa, quinduehoꞌ nnön, ¿Nin ncüii na ve nanminꞌ ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitsiquindya?  
\p Ndoꞌ joꞌ tꞌahan, jnduehan:  
\p —Juu Barrabás, quitsiquindyaꞌ.   
\p
\v 22 Yajoꞌ ncüiichen jon taxeeꞌ Pilato ndëëhan, tso jon:  
\p —Xe na aa nndyaa Barrabás, yajoꞌ ¿Nin ꞌnan quitsꞌa yo Jesús na conduehoꞌ na conduihin Mesías?  
\p Tsoñꞌenhan tꞌahan, jnduehan nnon Pilato:  
\p —Quijñonꞌhin tsonjnꞌaan.   
\p
\v 23 Yajoꞌ taxeeꞌ nndaꞌ Pilato ndëëhan, tso jon:  
\p —¿Nin jnaanꞌ juu vaa na ngiohoꞌ?  
\p Majoꞌ jndeintyichen jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —Quijñonꞌhin tsonjnꞌaan.   
\p
\v 24 Ndoꞌ Pilato, vi jndë jndyiaaꞌ jon na ndiquinan jon jndyue nanꞌñeen, ata manndyo na nnanꞌvehan nacjooꞌ jon, joꞌ tcan jon ndaatioo, tman jon ntꞌö jon tondëëhan, tso jon:  
\p —Maman ntꞌö chaꞌ cüjiꞌ jndyoyuhanꞌ ndëëhoꞌ na tajnan quichö xe na aa nnanꞌcueeꞌhoꞌ tsanvaꞌ. Ntyja ꞌnaan nquehoꞌhanꞌ.   
\p
\v 25 Ndoꞌ tsoñꞌen nanꞌñeen tꞌahan, jnduehan:  
\p —¿Nin itsꞌaahanꞌ já? Nquë́ chö́ jnan ndoꞌ mantyi ndá ntyja ꞌnaanꞌ na ngueꞌ tsanvaꞌ.   
\p
\v 26 Ndoꞌ sꞌaa Pilato chaꞌxjen na tan nanꞌñeen, siquindyaa ntcüeꞌ jon Barrabás. Ndoꞌ tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaro ꞌnaanꞌ jon na quitjaꞌhan Jesús. Jndë joꞌ tyincyaa jonhin ndueehan na quijñonhanhin tsonjnꞌaan.   
\s1 Jnanꞌcüejnaanꞌ sondaro Jesús  
\p
\v 27 Ndoꞌ nque sondaroꞌñeen, tyeyꞌonhan Jesús quityquiiꞌ vatsꞌian. Joꞌ jnanꞌncüihan tsoñꞌen ntyje sondarohin na xiꞌjndio ngiaaꞌ Jesús.  
\v 28 Tjiꞌhan ndiaaꞌ jon ndoꞌ jnanꞌcüehan ncüiichen ndiaahin, ndiaatco colo ve.  
\v 29 Jndë joꞌ jnanꞌcüetyjohan neon, jntꞌahan tseihanꞌ, tyionhinhanꞌ xquen jon chaꞌvijon corona. Ndoꞌ tyiꞌhan ncüii tsman ntꞌö jon ntyjaya chaꞌvijon tsonjntꞌei ꞌnaanꞌ tsanmꞌaantsꞌian tꞌman. Jndë joꞌ totongityehan tonnon jon na veꞌ toncohin jon. Tonduehan:  
\p —ꞌUꞌ tsan na matyentjonꞌ joo nnꞌan judíos, vaa tꞌman condui ꞌuꞌ.   
\p
\v 30 Mantyi totjueꞌhan ndaa jndyuehan cjooꞌ jon. Ndoꞌ tjiꞌ ntcüeꞌhan tsman na ndyiiꞌ ntꞌö jon, totueinꞌhinhanꞌ xquen jon.  
\v 31 Vi na jndë tëcjooꞌchen nꞌonhan na concohan jon, yajoꞌ tjiꞌ ntcüeꞌhan juu ndiaatcoꞌñeen, jnanꞌcüe nndaꞌhan ndiaaꞌ jon, jndë joꞌ tyeyꞌonhan jon na njñonhin jon tsonjnꞌaan.   
\s1 Cojñonhan Jesús tsonjnꞌaan  
\r (Mr 15:21-32; Lc 23:26-43; Jn 19:17-27)  
\p
\v 32 Xjen na tyenduiꞌhan quiiꞌ tsjoon, tjonhin ncüii tsꞌan tsjoon Cirene na jndyu Simón. Yo naijndeiꞌhanꞌ, jntꞌahan na cayꞌoon juu tsonjnꞌaan ꞌnaanꞌ Jesús.   
\p
\v 33 Joꞌ squehan ncüii joo na jndyu Gólgota. Jñꞌoonvaꞌ tsiꞌmanhanꞌ Tyoꞌ Tsiꞌxquen Tsꞌoo.  
\v 34 Joꞌ tyincyahan vinon na ncꞌu jon na tjonꞌhanꞌ yo ncüii nasi ja. Majoꞌ vi na jndë ntjiiꞌ ꞌndyo jon na tjonꞌ nasiꞌñeenhanꞌ, tatꞌu jonhanꞌ.   
\p
\v 35 Ndoꞌ sondaroꞌñeen jeꞌ, vi na jndë jñonhan jon tsonjnꞌaan, tyꞌehan xꞌiaaꞌ na njntyꞌiahan nin ncüii joohan ndijnoonꞌ ncüii cüii ndiaaꞌ jon. Ndoꞌ na tui na nndaꞌ, siquindëhanꞌ juu jñꞌoon na tji tsꞌan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Itsohanꞌ: “Tyꞌehan xꞌiaaꞌ na njntyꞌiahan nin joohan ndijnoonꞌ ncüii cüii ndia.” Nndaꞌ vaa na tso juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 36 Jndë joꞌ tyecüendyuaa sondaroꞌñeen na ntquenhan cüenta Jesús.  
\v 37 Ndoꞌ tondye xquen Jesús, tꞌionhan tscaaꞌ na chuuꞌ ntji na siꞌmanhanꞌ nin jnaanꞌ jon. Tsohanꞌ: “Ndöhin juu Jesús, tsan na taquintyja na tꞌman conduihin na icoꞌxen jon nnꞌan judíos.”   
\p
\v 38 Mantyi joꞌ jñonhan ve nanntyꞌuee ndëë nonjnꞌaan. Ncüii tsanꞌñeen ñoon juu tsonjnꞌaan na minntyjeeꞌ ngiaaꞌ Jesús tontyjaya. Ndoꞌ ncüiichenhin ñoon juu tsonjnꞌaan na minntyjeeꞌ tontyjatymaanꞌ.  
\v 39 Ndoꞌ nnꞌan na tovenon joꞌ, totjueꞌhan jñꞌoonviꞌ cjooꞌ Jesús. Tonanꞌcahan nquenhan.  
\v 40 Tonduehan:  
\p —ꞌUꞌ tsꞌan na matsuꞌ na ntsityuiꞌ vatsꞌon tꞌman ndoꞌ ninndye xuee ntsiaꞌ xcoꞌhanꞌ, cüa jeꞌ, quitsinꞌman nquii ꞌuꞌ. Xe na aa mayuuꞌ condui ꞌuꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon, cüa, quindyocueeꞌ tsonjnꞌaanvaꞌ.   
\p
\v 41 Ndoꞌ nque ntyee na conintque yo nnꞌan na conanꞌman nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na tquen Moisés, yo ninꞌnnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoon Jerusalén, mantyi manndaꞌ vaa tonanꞌcüejnaanꞌhan Jesús. Tonduehan ndëë ntyjehan:   
\p
\v 42 —Vaa jñꞌoon na totsinꞌman tsanvaꞌ nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ naviꞌ na coquenonhan. Majoꞌ min ndiquindëë ntsinꞌman nquiihin naviꞌ na iquenon juu. Condue nnꞌan na conduihin nquii tsꞌan na taquintyja na tꞌman conduihin na icoꞌxen juu jaa nnꞌan Israel. Xe na aa mayuuꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ quindyocue juu na ñoon juu tsonjnꞌaanvaꞌ. Xe na aa ntsꞌaa juu na nndaꞌ, yajoꞌ chi ngantyja nnꞌönhin.  
\v 43 Tꞌman quii tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon ee tso juu ndëë na nquii juu conduihin Jnda Tyoꞌtsꞌon. Xe na aa mayuuꞌ njonhin ntyjii Tyoꞌtsꞌon, cüa, cüjiꞌ jonhin quiiꞌ naviꞌvahin.   
\p
\v 44 Ndoꞌ mantyi nque nanntyꞌueeꞌñeen na ñoon nonjnꞌaan tongiaaꞌ Jesús, manincüajon jnanꞌcüejnaanꞌhin jon.   
\s1 Tyincyaa ya Jesús na tueꞌ jon  
\r (Mr 15:33-41; Lc 23:44-49; Jn 19:28-30)  
\p
\v 45 Xjen na tueeꞌ yajminꞌ, ninvaa tsonnangue tijaanhanꞌ ata na ndye na matman.  
\v 46 Ndoꞌ chaꞌna ndye na matman jndei sixuaa Jesús, tso jon: “Elí, Elí, ¿Lama sabactani?” Juu jñꞌoonvaꞌ itsiquindyihanꞌ: “ꞌUꞌ Tyoꞌtsꞌon na matsitmanꞌ, ¿Ndu na jndë jntyꞌiꞌ ja?”   
\p
\v 47 Ndoꞌ vendye nnꞌan na mꞌan ndyo, xjen na jndyehan jñꞌoonminꞌ, jnduehan:  
\p —Tsanvaꞌ itsixuaa juu Elías, tsan na tomꞌaan ndyu na toxenꞌchen na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 48 Ndoꞌ ncüii tsanꞌñeen jeꞌ, ninñoonꞌ jnannon juu, tëcyꞌoon juu ncüii ꞌnan na nchjaꞌ na ya ncüꞌaahanꞌ ndaa. Nchje juuhanꞌ quiiꞌ vinon të, tyio juuhanꞌ nnon tsman chaꞌ ya ngueeꞌhanꞌ ꞌndyo Jesús na ngitei jonhanꞌ.  
\v 49 Majoꞌ vendyechen nanꞌñeen jndyuehan:  
\p —Quiꞌndyiꞌ. Cüa, njntyꞌiá na aa ncüjeeꞌ Elías na ncüjiꞌ jonhin.   
\p
\v 50 Ndoꞌ jndei sixuaa nndaꞌ Jesús, juu na ndyiiꞌ na vandoꞌ jon, tyincyaa jon cüentahanꞌ, ndoꞌ tueꞌ jon.  
\v 51 Ndoꞌ majuuto xjenꞌñeen, juu ndiaatco na ntyjatꞌio quityquiiꞌchen vatsꞌon tꞌman, tꞌio ninvaa tcohanꞌ ata xjen nnontyuaachen. Mantyi jndei sꞌii tsonnangue, ndoꞌ tiuu ntjöꞌ.  
\v 52 Mantyi jnaan ndiꞌntꞌua ndoꞌ jndye nnꞌan na jndë tjë na tovantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon, tandoꞌ xcohan.  
\v 53 Ndoꞌ vi na jndë na vandoꞌ xco Jesús, mantyi joo nanꞌñeen jnduiꞌhan quityquiiꞌ ndiꞌntꞌuahan, ndoꞌ tyequeꞌhan quiiꞌ tsjoon Jerusalén. Ndoꞌ jndye nnꞌan jntyꞌiahin nanꞌñeen joꞌ.   
\p
\v 54 Nquii capitán yo sondaro ꞌnaanꞌ jon na cotaꞌntyjeeꞌhan Jesús, xjen na ticjehan na sꞌii ndoꞌ yo tsoñꞌen ꞌnan na tui, tyue jndyihan. Jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Jñꞌoon mayuuꞌ, juu tsanvaꞌ conduihin Jnda Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 55 Ndoꞌ jndye nanntcu mꞌan naijon jñon sondaroꞌñeen Jesús tsonjnꞌaan. Joohan veꞌ jntyꞌia tycyahan ꞌnan na tui. Jnanhan ndyuaa Galilea, santyjahan toxenꞌ Jesús na totixeeꞌhan jon.  
\v 56 Quiiꞌ ntꞌan nanntcuꞌñeen mꞌaan María, tsan tsjoon Magadán, yo María ndyee Santiago yo José, ndoꞌ mantyi yo juu tsꞌan na condui ndyee ntsinda Zebedeo.   
\s1 Tyꞌiuhan Jesús  
\r (Mr 15:42-47; Lc 23:50-56; Jn 19:38-42)  
\p
\v 57 Ndoꞌ tomꞌaan ncüii tsantya na jndyu José, tsꞌan tsjoon Arimateahin. Itsijonhin yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús.  
\v 58 Xjen na tueeꞌ na tman juu xueeꞌñeen, tja tsanꞌñeen na mꞌaan Pilato, tëcan jon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús. Ndoꞌ Pilato, tꞌua jon tsꞌian ndëë sondaroꞌñeen na nncyahan cüenta juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús ntꞌö juu Joséꞌñeen.  
\v 59 Joꞌ tyꞌoon José cüenta nquii tsꞌoo Jesús. Ndoꞌ ndiaa sábana na ntjuꞌ na jndë yo tsan lino, scüetyjo jonhanꞌ tsoJesús.  
\v 60 Jndë joꞌ tyiiꞌ jon tsꞌooꞌñeen quityquiiꞌ tsiꞌtsꞌua ꞌnaanꞌ nquii jon. Juuhanꞌ tsëꞌtsjöꞌ xcohanꞌ na jndë jnanꞌya nnꞌan. Jndë joꞌ iscuꞌ jon ꞌndyo juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen yo ncüii tsjöꞌ tꞌman. Jndë joꞌ tja jon.  
\v 61 Ndoꞌ juu María, tsan tsjoon Magadán, yo ncüiichen Maríaꞌñeen, jntyꞌiahan na sꞌaa jon na nndaꞌ. Tyecüendyuaahan tonnon juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen.   
\s1 Totaꞌntyjeeꞌ sondaro tsiꞌtsꞌua  
\p
\v 62 Xuee na tantyꞌiu Jesús, majuu xuee na conanꞌjndaꞌ nnꞌan judíos ꞌnan na icanhanꞌhin, ngꞌe xuee saroꞌ xuee na cotaꞌjndyeehan. Ndoꞌ juu xuee saroꞌñeen, nque ntyee na conintque yo nnꞌan fariseos, ninncüii tmaanꞌ tyꞌehan na mꞌaan Pilato.  
\v 63 Jnduehan nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, vañjoonꞌ nꞌö́n jñꞌoon na totso tsanquintuꞌñeen xjen na ninvandoꞌ juu. Tso juu xuee jndë ndye ngüandoꞌ xco juu na tueꞌ juu.  
\v 64 Mangꞌe joꞌ ntꞌue nꞌö́n na cꞌuaꞌ tsꞌian na cꞌo sondaro ꞌnanꞌ, na ngoquitquenhan cüenta tsiꞌtsꞌua ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen ata xjen na jndë tenon ndye xuee. Tja ndoꞌ ntsꞌaahanꞌ na joo nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa juu, ntsquehan ndoꞌ ntyꞌueehan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, ndoꞌ nnduehan ndëë nnꞌan na jndë vandoꞌ xco juu. Ndoꞌ quintuvaꞌ tꞌmanntyichen ntsiviꞌnnꞌanhanꞌ nnꞌan, chito jñꞌoon na toninncyaa juu xjen na tovandoꞌ juu.   
\p
\v 65 Tꞌa Pilato, tso jon ndëëhan:  
\p —Sondaromin mancya na nninjntꞌuehoꞌ. Cüa, cꞌohoꞌ yohan. Ya ya quitaꞌntyjeeꞌhoꞌ juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen.   
\p
\v 66 Ndoꞌ joꞌ jnduiꞌhan. Tyequitëꞌtyenhinhanꞌ. Tꞌionhan sello xoncüe na ntjon ꞌndyo tsëꞌtsjöꞌ yo tsjöꞌ tꞌman chaꞌ ntsiꞌmanhanꞌ xe na aa ntsiquinaan tsꞌanhanꞌ. Jndë joꞌ jntyꞌehan sondaroꞌñeen na quitquenhan cüenta juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen.   
\c 28  
\s1 Na vandoꞌ xco Jesús  
\r (Mr 16:1-8; Lc 24:1-12; Jn 20:1-10)  
\p
\v 1 Jndë tenon xuee saroꞌñeen na cotaꞌjndyee nnꞌan judíos ndoꞌ jndë tavixuee xuee nuincoꞌ, xee na vejndyee soana. Juu xjenꞌñeen, tja María tsan tsjoon Magadán yo ncüiichen Maríaꞌñeen, tyequijntyꞌiahan juu tsiꞌtsꞌua.  
\v 2 Ndoꞌ jndei jndë sꞌii ngꞌe ncüii ángel cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon jnan jon quiñoonꞌndue, jndyocue jon naijon vaa juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Tendyaaꞌ jon tsjöꞌ na tëꞌ ꞌndyohanꞌ, tëcjo jon cjooꞌhanꞌ.  
\v 3 Ninvaañꞌenhin quixuee chaꞌvijon chontsuee. Ndoꞌ quichiꞌ ndiaaꞌ jon chaꞌvijon tein quichiꞌ jndyi.  
\v 4 Ndoꞌ joo sondaroꞌñeen na totquenhin cüenta tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, ya na jntyꞌiahan juu ángelꞌñeen, toviquijntyꞌehan na ncyaahan, tycyaahan tyuaa chaꞌvijon ntꞌoo.  
\v 5 Ndoꞌ juu ángelꞌñeen, sinin jon ndëë nanntcuꞌñeen, tso jon:  
\p —Tyiꞌntyuehoꞌ. Ja mantyji na juu Jesús cojntꞌuehoꞌ, manquii jon na jñon nnꞌanhin tsonjnꞌaan.  
\v 6 Tacꞌoonhin ntjoohin ngꞌe jndë vandoꞌ xco jon na tueꞌ jon, chaꞌxjen jñꞌoon na totso jon. Quindyoquijntyꞌiahoꞌ naijon na tquen nnꞌanhin.  
\v 7 Ndë joꞌ quinanꞌcjehoꞌ na quitsananꞌquindyiihoꞌ nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na toninncyaa jon, na jndë vandoꞌ xco jon na tueꞌ jon. Ndoꞌ quinduehoꞌ ndëëhan na juu jon vjajndyee ndyuaa Galilea, ndë joꞌ jntyꞌiahoꞌhin. Ndö vaa jñꞌoon na jndyoquitsjö ndëëhoꞌ.   
\p
\v 8 Yajoꞌ quintyja quintyja jnduiꞌ ntcüeꞌ nanntcuꞌñeen naijon na vaa juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Tyue jndyihan ndoꞌ neinhan. Jnanꞌnonhan na tyenanꞌquindyiihan nque nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús na nndaꞌ vaa ꞌnan na tso juu ángelꞌñeen ndëëhan.  
\v 9 Ndoꞌ ninjonto nquii Jesús tjon jon joohan. Tso jon ndëëhan:  
\p —¿Aa tonco ya ꞌoꞌ? Toquityehan nnon jon, tꞌuehan quityoꞌ ngꞌee jon na jnanꞌtꞌmaanꞌhan jon.  
\v 10 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Tyiꞌndyuehoꞌ. Cüa, cꞌohoꞌ, quitsananꞌquindyiihoꞌ joo ntyjë na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncya, na cꞌohan ndyuaa Galilea, joꞌ njntyꞌiahan ja.   
\s1 Jñꞌoon na jnanꞌnein joo sondaroꞌñeen  
\p
\v 11 Viochen xjen na tyꞌe joo nanntcuꞌñeen, ve ndye sondaroꞌñeen na totquen cüenta juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, tyequeꞌ ntcüeꞌhan Jerusalén, tyenanꞌquindyiihan ntyee na conintque tsoñꞌen ꞌnan na tui.  
\v 12 Ndoꞌ joo ntyeeꞌñeen tetjonhan yo joo nnꞌan na conintque quiiꞌ tsjoonꞌñeen. Ndoꞌ jnanꞌtjonꞌhan jñꞌoon yo nanꞌñeen, maya xoquituꞌ tyincyahan ndëë sondaroꞌñeen.  
\v 13 Ndoꞌ jnduehan ndëë nanꞌñeen:  
\p —Quinduehoꞌ ndëë nnꞌan na nque nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo Jesús, natsjon squehan. Ndoꞌ xjen na jndahoꞌ, tequitjiꞌhan siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu quiiꞌ tsiꞌtsꞌuaꞌñeen.  
\v 14 Minꞌchjo jñꞌoontiu tyiꞌncꞌonhoꞌ, taꞌnan ntquenonhoꞌ. Ee xe na aa ncüaaꞌ tsꞌon gobernado juu jñꞌoonvaꞌ, nquë́ ngiö́ nchu vaa ntꞌa chaꞌ na tyiꞌntꞌuiihanꞌ ꞌoꞌ.   
\p
\v 15 Ndoꞌ tyꞌon sondaroꞌñeen cüenta xoquituꞌñeen. Taꞌhan tonanꞌcyahan jñꞌoon chaꞌxjen na jndue ntyeeꞌñeen na quinduehan. Veꞌ ngꞌe joꞌ, ata xjen nein conanꞌnein nnꞌan judíos na nque nnꞌan na totsayꞌonhan jñꞌoon yo Jesús, tyequintyꞌueehan juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon.   
\s1 Tsꞌian na tꞌua Jesús ndëë nnꞌan cüentaaꞌ jon  
\r (Mr 16:14-18; Lc 24:36-49; Jn 20:19-23)  
\p
\v 16 Ndoꞌ nquë́ na nqui nchoꞌncüii já sá Galilea, naijon na mꞌaan juu tyoꞌ na siquindyi Jesús na ngitsá.  
\v 17 Ndoꞌ xjen na jntyꞌiáhin, tonanꞌtꞌmánꞌhin. Majoꞌ ñꞌen vendye ntyjë́ na ve vaa na tomꞌaanꞌ nꞌonhan na aa mayuuꞌ na juu jon.  
\v 18 Yajoꞌ sindyooꞌ Jesús na tondë́. Tso jon:  
\p —Nquii Tyoꞌtsꞌon jndë tyincyaa jon na vaa najndö na condui ja na coꞌxën tsoñꞌen na mꞌaan quiñoonꞌndue yo nnon tsonnangue.  
\v 19 Mangꞌe na nndaꞌ, cꞌohoꞌ na mꞌan nnꞌan ncüii cüii tyuaa na ninvaa tsonnangue. Nninncyahoꞌ juu jñꞌoon naya ndëëhan chaꞌ ngantyja nꞌonhan ja. Quinanꞌquindëëꞌhoꞌhan yo xueeꞌ Tyëhöꞌ yo xuë na condui ja Jnda nquii jon, ndoꞌ yo xueeꞌ nquii Espíritu Santo.  
\v 20 Quinanꞌmanhoꞌ ndëë nanꞌñeen na quitaꞌngueeꞌhan tsoñꞌen jñꞌoon na jndë tquën ndëëhoꞌ. Ndoꞌ cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ninvito na mꞌan ja yohoꞌ ata xjen na ntycüii tsonnangue, tyiꞌxeꞌquiꞌndyi ja ꞌoꞌ.