\id JHN  
\h San Juan 
\toc1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Juan 
\toc2 San Juan 
\mt1 Jñꞌoon Naya Ntyja ꞌNaanꞌ Jesucristo Na Tji Juan  
\c 1  
\s1 Nquii jon na conduihin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon tuihin na tsꞌanhin  
\p
\v 1 Xjen na taꞌ Tyoꞌtsꞌon na tquen jon tsoñꞌen, nquii jon na conduihin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, mancüiixjen mꞌaan jon yohin. Ndoꞌ tsoñꞌen na condui nquii Tyoꞌtsꞌon, mantyi juu jon cüajon conduihin.  
\v 2 Xjen na tyeꞌ tsoñꞌen, nquii jon na conduihin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, mancüiixjen mꞌaan jon yo nquii jon.  
\v 3 Tsoñꞌen ꞌnan na min na tquen Tyoꞌtsꞌon, nquii jon na condui jñꞌoonꞌ jon, ñꞌenhin xjen na tquenhan joohanꞌ.  
\v 4 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon tsixuan jon na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ jon. Juu na nndaꞌ tsixuan jon, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon chon na itsixueehanꞌ ndëë nnꞌan.  
\v 5 Ndoꞌ juu naxuee na conduihin, itsiquinaanhanꞌ ncüii cüii nnon na coꞌnanꞌvehanꞌ nacjooꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ tsoñꞌenhanꞌ ndiquindëë na ngitoxenhanꞌ jon.   
\p
\v 6 Nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua jon tsꞌian ncüii tsansꞌa na jndyu Juan na cjancyaa juu jñꞌoonꞌ jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan judíos.  
\v 7 Jndyo tsanꞌñeen na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na cüjiꞌ jndyoyu jon ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo na conduihin naxuee. Tocüjiꞌ jndyoyu Juanꞌñeen chaꞌ tsoñꞌen nnꞌan ngantyja nꞌonhan Cristo.  
\v 8 Majoꞌ chito aa juu Juan na conduihin juu naxueeꞌñeen, xiaꞌntyi jndyo jon na ncüjiꞌ jndyoyu jon ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon na conduihin juu naxuee.  
\v 9 Nquii Cristo na conduihin juu naxuee na mayuuꞌ, tyjeeꞌ jon tsonnangue, ncyaa jon naxuee nnon ncüii cüii tsꞌan.   
\p
\v 10 Tomꞌaan jon yo nquii Tyoꞌtsꞌon xjen na tquenhan tsonnangue, ndoꞌ jndë joꞌ tyjeeꞌ jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na mꞌanhanꞌ. Majoꞌ juu na tui Cristo na tsꞌanhin, tataaꞌ nꞌon nanꞌñeen nin conduihin.  
\v 11 Tui jon ndyuaa ꞌnaan nnꞌan judíos, majoꞌ tyíꞌcyꞌonhan cüenta jon.  
\v 12 Nincüanntyihan tyꞌonhan cüentahin, ndoꞌ tëntyja nꞌonhan jon. Ndëë joo nanꞌñeen tyincyaa jon na conduihan ntsinda nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 13 Majoꞌ chito condui nanꞌñeen ntsinda jon chaꞌxjen na condui nda nnꞌan. Min chito conduihan ntsinda jon ngꞌe na tꞌman vaa na ntꞌue tsꞌon tsꞌan. Xiaꞌntyi icüjiꞌhanꞌ na condui nanꞌñeen ntsinda jon xengꞌe nquii jon ntꞌue tsꞌon.   
\p
\v 14 Nquii jon na conduihin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon jnan jon naijon mꞌaan Tyëëhë Tyoꞌtsꞌon, tuihin na tsꞌanhin. Tꞌman vaa na venchjii jon nnꞌan ndoꞌ na conduihin na mayuuꞌ. Tomꞌaan jon quiiꞌ ntꞌán ndoꞌ jntyꞌiá ndë́ xjen na sitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌonhin. majuuhanꞌ na siquinjon Tyoꞌtsꞌonhin na conduihin jnda jon na ninncüii tsꞌonhin.  
\v 15 Juu tsanꞌñeen na jndyu Juan, tocüjiꞌ jndyoyu jon ntyja ꞌnaanꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon xjen na sue juu jndyeeꞌ juu ndëë nnꞌan. Itso jon: “Mangiohoꞌ na jndë totsjö na ꞌio cha nnintyincyooꞌ ncüii tsꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na minꞌchjo tyiꞌquitsijonhanꞌ ja yohin, ee mancüiixjen mꞌaan jon vitjachen na ndui ja. Majuu jon tsan na ndyovindyooꞌ ndö.”  
\p Ndöꞌ jñꞌoon na tso Juanꞌñeen.   
\p
\v 16 Nquii Cristo tsoñꞌen naya condui jon. Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan tsoñꞌen jaa. Ncüii nnon naya na condui jon na jndë tyꞌön cüenta, ndë mañoon nnon na ndyontyja na ityio jon jnꞌaan jaa.  
\v 17 Nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaa jñꞌoon na coꞌxenhanꞌ nnon Moisés. Juu tsanꞌñeen tyincyaa jonhanꞌ ndëë nnꞌan. Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo scüanon Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui jon, ndoꞌ mantyi yo jñꞌoon na conduihanꞌ mayuuꞌ.  
\v 18 Nquii Tyoꞌtsꞌon, minꞌncüii tsꞌan tacondyiaaꞌhin. Xiaꞌntyi nquii Jnda jon na ninncüii tsꞌonhin na mantyi Tyoꞌtsꞌon conduihin, juu jon manchaꞌxjen mꞌaan jon yo tye jon, juu jon jndë siꞌman jon nchu vaa conduihin.   
\s1 Jñꞌoon na tjiꞌ jndyoyu Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan  
\r (Mt 3:11-12; Mr 1:7-8; Lc 3:15-17)  
\p
\v 19 Nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan Jerusalén, jñonhan ntyee ꞌnaanhan na mꞌaan Juanꞌñeen yo vendye nnꞌan tmaanꞌ levitas na cotyentjonhan quiiꞌ vatsꞌon tsjoonꞌñeen. Tꞌuahan tsꞌian ndëë nanꞌñeen na quitaꞌxeeꞌhan nnon Juan nin conduihin.  
\v 20 Juu tsanꞌñeen tjiꞌ jndyoyu jon, itso jon:  
\p —Ja chito condui ja Mesías na ijñon Tyoꞌtsꞌon na coꞌxen jon ꞌoꞌ nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ.   
\p
\v 21 Ndoꞌ taxeeꞌntyichen nanꞌñeen nnon jon:  
\p —Yajoꞌ ¿Nin tsꞌan condui ꞌuꞌ? ¿Aa condui ꞌuꞌ nquii Elías, tsan na tomꞌaan ndyu na toxenꞌchen na toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa?  
\p Tꞌa jon, itso jon:  
\p —Min chitojoꞌ na condui ja.  
\p Majoꞌ tyíꞌquintjo ngiohan, taxeeꞌ nndaꞌhan nnon jon:  
\p —Tso Moisés na ncꞌoon ncüii tsꞌan na nninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë ntyja nchu vaa ꞌnan na nnguaa. ¿Aa condui ꞌuꞌ juu tsanꞌñeen?  
\p Majoꞌ tꞌa nndaꞌ jon, itso jon:  
\p —Min chito juu tsanꞌñeen condui ja.   
\p
\v 22 Ndoꞌ jndue nndaꞌ nanꞌñeen nnon jon:  
\p —Yajoꞌ ¿Nin tsꞌan condui ꞌuꞌ? Cüa, quitsuꞌ ndë́ chaꞌ ya nnanꞌntcüꞌë́ jñꞌoon ndëë nnꞌan na tꞌuahan tsꞌian ndë́ na quitaꞌxꞌë́ nnonꞌ. ¿Nin matsuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na matsixuanꞌ?   
\p
\v 23 Yajoꞌ sintcüeꞌ jon jñꞌoon ndëëhan, itso jon:  
\p —Ja matsꞌa chaꞌxjen na tso Isaías xjen na toninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen. Tso jon: “Mꞌaan ncüii tsꞌan na itsue jon jndyeeꞌ jon ndyuaa na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Quinanꞌjndaꞌhoꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta nquii jon na tëquintyja na tꞌman conduihin na ntyeꞌntjon jonhoꞌ.”  
\p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na sintcüeꞌ Juan ndëë nanꞌñeen.   
\p
\v 24 Nque nnꞌan na nanꞌxuan tmaanꞌ fariseos, joohan jñonhan nanꞌñeen na mꞌaan Juanꞌñeen.  
\v 25 Yajoꞌ taxeeꞌntyichen nanꞌñeen nnon jon, jnduehan:  
\p —Matsuꞌ na chito condui ꞌuꞌ Cristo, min Elías, ndoꞌ min nquii tsan na itso Moisés na nninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë jaa nnꞌan judíos ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Yajoꞌ ¿Ndu na matsiquindëꞌ nnꞌan?   
\p
\v 26 Xjenꞌñeen tꞌa Juan jndyuehan, itso jon:  
\p —Ja matsiquintꞌë ꞌoꞌ yo ndaatioo, majoꞌ quiiꞌ ntꞌanhoꞌ mꞌaan ncüii tsꞌan na ninjoꞌ tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa conduihin.  
\v 27 Manquii jon ntsꞌaa tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon xjen na jndë jntyꞌiihanꞌ ja, ee mancüiixjen mꞌaan jon vitjachen na tui ja. Ndoꞌ min tsꞌian na tyiꞌnjon tsixuanhanꞌ, min tyiꞌquijntꞌue ja na ntyeꞌntjön nnon jon na ntsꞌahanꞌ.  
\p Ndöꞌ jñꞌoon sintcüeꞌ Juan.   
\p
\v 28 Juu nanꞌvaꞌ tui ncüii joo na jndyu Betábara, ixndyaaꞌ jndaa Jordán naijon totsiquindëëꞌ Juan nnꞌan.   
\s1 Condui Jesús Quitsman tsjuenꞌ Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 29 Tonco ncüiichen xuee, jndyiaaꞌ Juan na ndyovindyooꞌ Jesús na mꞌaan jon. Ndë́ já na tomꞌán yohin joꞌ, itso jon: “Quijntyꞌiahoꞌ, ndöꞌ ndyo nquii tsan na condui Quitsman Chjo tsjuenꞌ Tyoꞌtsꞌon na itsinduuꞌ jon jnan nnꞌan.  
\v 30 Mantyja ꞌnaanꞌ tsanvaꞌ na jndë totsjö ndëëhoꞌ na ꞌio cha nnintyincyooꞌ ncüii tsꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na tꞌmanntyichen conduihin, chichen ja, ee mancüiixjen mꞌaan jon vitjachen na ndui ja.  
\v 31 Xjen na tꞌa na matsiquintꞌë nnꞌan yo ndaa, minꞌchjo tyiꞌcovaaꞌ tsꞌön na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon jon na ntsinduuꞌ jon jnan nnꞌan. Majoꞌ matsꞌa tsꞌianva chaꞌ quitsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëë ꞌoꞌ ntyjë nnꞌan Israel na joꞌ conduihin.”   
\p
\v 32 Ndoꞌ nquii Juanꞌñeen, tjiꞌ jndyoyuntyichen jon ndë́, itso jon: “Jntyꞌia nnön na nquii Espíritu Santo jnan jon quiñoonꞌndue, jndyocue jon na chaꞌvijon quituꞌ, ntjohin yo Jesús.  
\v 33 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen min tyíꞌcovaaꞌ tsꞌön nin juu na ndui na ntsinduuꞌ jnan nnꞌan. Majoꞌ tëñjoonꞌ tsꞌön xjen na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na quitsiquintꞌë nnꞌan, tso jon nnön: Nndyiaꞌ nnonꞌ na nndyocue Espíritu Santo cjooꞌ ncüii tsꞌan, ndoꞌ ntjohin yo jon. Juu tsanꞌñeen jndë tꞌua tsꞌian nnon jon na ntsiquindëëꞌ jon nnꞌan yo Espíritu Santo.”  
\p Ndoꞌ sininntyichen Juan, itso jon:  
\v 34 “Ndoꞌ mancö jndë jntyꞌia nnön na tui na nndaꞌ, mangꞌe joꞌ macüjiꞌ jndyoyu na nquii jon conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon.”   
\s1 Nnꞌan na tꞌman jndyee Jesús na quitsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa jon  
\p
\v 35 Tonco ncüiichen xuee, ventyjeeꞌ nndaꞌ Juan yo ve já na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon.  
\v 36 Ndoꞌ juu xjen na jndyiaaꞌ jon na venon Jesús joꞌ, itso jon ndë́:  
\p —Quijntyꞌiahoꞌ, tsanvaꞌ conduihin juu Quitsman Chjo tsjuenꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 37 Ndoꞌ ve já na tosayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, vi na jndë jndyë́ jñꞌoonvaꞌ, santyjá toxenꞌ Jesús.  
\v 38 Ndoꞌ tequen Jesús, jndyiaaꞌ jon na santyjá na toxenꞌ jon. Yajoꞌ taxeeꞌ jon ndë́, tso jon  
\p —¿Aa vaa ꞌnan na ntꞌahoꞌ ja?  
\p Joꞌ jnduë́ nnon jon:  
\p —Rabí, ¿Yuu vijon vaa vꞌaa na ntjo ꞌuꞌ neinhin? Juu jñꞌoon Rabíꞌñeen itsiquindyihanꞌ tsꞌan na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 39 Ndoꞌ tꞌa jon jndyuë́:  
\p —Ncyohoꞌ na njntyꞌiahoꞌ.  
\p Yajoꞌ sá yohin vꞌaa na tueeꞌ jon. Squë́ yohin joꞌ chaꞌna nenque na matman.   
\p
\v 40 Ja Juan yo ninꞌAndrés, tyje juu Simón Pedro, já jndyë́ jñꞌoonꞌñeen na tso Juan, ndoꞌ sananꞌjö́n yo Jesús.  
\v 41 Jndë joꞌ tëquintꞌue Andrésꞌñeen xio jon Simón. Itso juu nnon jon:  
\p —Jndë jndiö́ nquii jon na conduihin Mesías. (Yo jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan judíos, juu jñꞌoonvaꞌ tsiꞌmanhanꞌ Cristo, nquii jon na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnon na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan.)   
\p
\v 42 Ndoꞌ tëyꞌoon Andrés xio jon na mꞌaan Jesús. Xjen na jndyiaaꞌ Jesús juu, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ jndyuꞌ Simón, tyeꞌ jndyu jon Juan. Ja ntsiquijndyu ꞌuꞌ Cefas. (Jñꞌoonvaꞌ itsiquindyihanꞌ Pedro.)   
\s1 Iqueenꞌ Jesús Felipe yo Natanael  
\p
\v 43 Tonco ncüiichen xuee, sijndaꞌ Jesús na chi ncja jon ndyuaa Galilea. Joꞌ tjonhin Felipe. Tso jon nnon juu:  
\p —Quindyotsijon ꞌuꞌ yo jñꞌoon na mancya.   
\p
\v 44 Ndoꞌ juu Felipeꞌñeen maninncüii tsjoonꞌ jon yo Andrés yo ninꞌPedro. Joohan nnꞌan tsjoon Betsaida.  
\v 45 Ndë joꞌ juu Felipe tëquintꞌue jon Natanael. Tso jon nnon juu:  
\p —Nnon tson na tji Moisés na chuhanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, itsiquindyihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon na conduihin na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan. Jndë jndiö́hin. Mantyi nque nnꞌan na toninncya jñꞌoon nchu vaa ꞌnan na nguaa, vendyehan totjihan jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ tsanvaꞌ, na majuu Jesús, tsan tsjoon Nazaret, na condue nnꞌan jnda Joséhin.   
\p
\v 46 Tso Natanael:  
\p —Chaꞌna juu tsjoon Nazaret, ¿Aa nnintyincyooꞌ ncüii tsꞌan na tꞌman na ntejndei jon nnꞌan?  
\p Tꞌa Felipeꞌñeen, itso juu:  
\p —Quindyoꞌ ndo quindyiaꞌ nnonꞌhin.   
\p
\v 47 Jndyiaaꞌ Jesús na ndyovindyooꞌ Natanael. Itso jon:  
\p —Quijntyꞌiahoꞌ, tsanvaꞌ conduihin tsꞌan tyiꞌquitsiviꞌnnꞌan jon nnꞌan. Juu jon mayuuꞌ conduihin tsꞌan tsjan Israel.   
\p
\v 48 Ndoꞌ taxeeꞌ Natanael nnon Jesús:  
\p —Ta, ¿Nchu saꞌ na taaꞌ tsonꞌ na nndaꞌ tsixuan ja?  
\p Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Vitjachen na ngaquiꞌman Felipe ꞌuꞌ, jntyꞌia na mꞌanꞌ vaꞌ, xꞌee tsꞌoon higuera ꞌnanꞌ.   
\p
\v 49 Ndoꞌ tꞌa Natanael, tso juu:  
\p —Condui ꞌuꞌ tsan na itsiꞌman jñꞌoon naya ndëë nnꞌan, ꞌuꞌ condui jnda Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ taquintyja ꞌuꞌ tꞌman condui ntyja njan jaa nnꞌan Israel.   
\p
\v 50 Tꞌa Jesús:  
\p —Aa veꞌ ngꞌe tsjö na jntyꞌia ꞌuꞌ xꞌee tsꞌoon higuera ꞌnanꞌ, ¿Aa veꞌ joꞌ na mavantyja tsonꞌ ja? ꞌNan na tꞌmanntyichen min ntyja njan na xejnda ndyiaꞌ.   
\p
\v 51 Ndoꞌ sininntyichen Jesús, tso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, njntyꞌiahoꞌ na nnaan quiñoonꞌndue. Ndoꞌ ja na condui tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, njntyꞌiahoꞌ ncyocue ángeles na mꞌan ndoꞌ na ngova nndaꞌhan.   
\c 2  
\s1 Na toco tsꞌan tsjoon Caná ndyuaa Galilea  
\p
\v 1 Xee na jndë ndye na tui na nndaꞌ, toco tsꞌan tsjoon Caná ndyuaa Galilea. Ndoꞌ joo nanꞌñeen na ntonco, jnanꞌquindyiihan ndyee Jesús na chi ncja jon chjo.  
\v 2 Ndoꞌ mantyi tꞌmanhan nquii Jesús yo já na ncꞌö́n yohan xjen na ntoncohan.  
\v 3 Ndoꞌ xjenꞌñeen, juu vinon na tijntꞌuehan, ntycüiihanꞌ. Joꞌ tso ndyee Jesús nnon jon:  
\p —Tyiꞌcüinon vinon, jndë ntycüiihanꞌ.   
\p
\v 4 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo jon:  
\p —Nndaꞌ ꞌndyoꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na ntsijndaꞌ tsꞌian na ntsꞌa. Tyiꞌcoventyja xjen na ntsꞌa ncüii nnon tsꞌian na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na tsixuan tsꞌan.   
\p
\v 5 Majoꞌ itso ndyee jon ndëë nnꞌan na cotyentjon joꞌ:  
\p —Minꞌcya nnon ꞌnan na ngitso jon ndëëhoꞌ, quitaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ.   
\p
\v 6 Min jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ jaa nnꞌan judíos ntyja nchu vaa na cotquën na jiꞌua ꞌnan na coninjntꞌue jaa na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Juu vꞌaaꞌñeen min yon ntjö tꞌman na jndëhanꞌ yo ntjöꞌ na coninjntꞌuehanꞌ na conanꞌquindë costumbre na cotman ndueehan yo ꞌnan. Ncüii cüii ntjöꞌñeen coninnon chaꞌna ncüii ciento litros ndaahanꞌ.  
\v 7 Joꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan na cotyentjon joꞌ:  
\p —Quinanꞌquitooꞌhoꞌ ntjömin yo ndaa.  
\p Ndoꞌ jnanꞌquitooꞌchenhinhanꞌ.  
\v 8 Jndë joꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Neinhin quitjiꞌhoꞌ chjohanꞌ. Quitsayꞌonhoꞌhanꞌ na mꞌaan tsantque ꞌndyo vꞌaa.  
\p Ndoꞌ tyeyꞌonhan juuhanꞌ na mꞌaan tsanꞌñeen.  
\v 9 Ndoꞌ tꞌu tsanꞌñeen chjoviꞌ ndaaꞌñeen na scüaquen Jesús vinonhanꞌ. Tsanꞌñeen min tyiꞌquintjii jon yuu va jnanhanꞌ, majoꞌ nque nanꞌñeen na cotyentjon joꞌ, ngio yahan yuujon jnduiꞌhanꞌ. Ndoꞌ tꞌman jon juu novio.  
\v 10 Itso jon nnon juu:  
\p —Tyiꞌncüii cüii joo na maca na cotonco nnꞌan, coninncya jndyeehan vinon na yantyichen na ncüe ntyjehan. Ndoꞌ vi na jndë vacjo nanꞌñeen na covehan, yajoꞌ coninncyahan vinon na tyiꞌcüentyjachen na ya. Majoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, sueꞌ vinon na yantyichen na nanein coninjntꞌuehanꞌ.   
\p
\v 11 Juuhanꞌ jnꞌaan tꞌman na vejndyeengue na sꞌaa Jesús na tueeꞌ jon Caná ndyuaa Galilea. Juu tsꞌianꞌñeen siꞌman nquiiꞌhanꞌ na tꞌman jndyi conduihin. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tyeꞌ na vantyja nꞌö́nhin.   
\p
\v 12 Jndë na tui na nndaꞌ, já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, sá yohin tsjoon Capernaum, mantyi tja ndyee jon yo nque ntyje jon. Ndoꞌ ntjo já joꞌ yohin vendye xuee. Jndë joꞌ jntꞌuí ntcüꞌë́ yohin.   
\s1 Yo viꞌ tjiꞌ Jesús nnꞌan quiiꞌ vatsꞌon tꞌman Jerusalén  
\r (Mt 21:12-13; Mr 11:15-18; Lc 19:45-46)  
\p
\v 13 Juu xjenꞌñeen vavindyo na ngueeꞌ nguee pascua xjen jaa nnꞌan judíos conanꞌcüjë quinman na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Yajoꞌ sá Jerusalén yo Jesús.  
\v 14 Ndoꞌ tochꞌeenꞌ vatsꞌon tꞌman njan jaa nnꞌan judíos, joꞌ ntjii jon nnꞌan na condëë ndoro, quinman ndoꞌ yo ninꞌquintuꞌ. Ndoꞌ mantyi joꞌ minndyuaa nnꞌan na conanꞌjndyo sꞌon ꞌnaan nnꞌan na cotsque yahan juu vatsꞌonꞌñeen.  
\v 15 Ndoꞌ ya jndyiaaꞌ jon na nndaꞌ vaa na tontꞌa nanꞌñeen, tijntꞌue jon tsꞌua, sia jon tjantsiꞌ. Ndë joꞌ jntyꞌe jon nanꞌñeen yohanꞌ. Tsoñꞌen nanꞌñeen tjiꞌ jonhan chꞌeenꞌ juu vatsꞌonꞌñeen. Majoꞌntyi sꞌaa jon yo quinman yo ninꞌndoroꞌñeen. Ndoꞌ mesa na conanꞌcho nnꞌan na conanꞌjndyo sꞌon, siquityeeꞌ jonhanꞌ. Iscyaa jon sꞌon ꞌnaanhan.  
\v 16 Ndoꞌ itso jon ndëë nnꞌan na condëë quintuꞌ:  
\p —Quitjiꞌhoꞌ choꞌminꞌ ntjoohin. Juu vaaꞌ Tyëhöꞌ, tantꞌahoꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsꞌua.   
\p
\v 17 Ndoꞌ na sꞌaa jon na nndaꞌ, já nnꞌan na tꞌman jon na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tañjoonꞌ nꞌö́n juu jñꞌoon na chuuꞌ nnon tson Salmos. Itsiquindyihanꞌ: “Mancüiixjen nnanꞌcueeꞌ nnꞌan ja tsojnaanꞌ na ntꞌue tsꞌön na quintꞌa nnꞌan na njon vaaꞌ Tyëhöꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ.”  
\p Manndaꞌ itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 18 Yajoꞌ nnꞌan judíos na conintquehan quiiꞌ ntꞌan ntyjehan, taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Nin tsꞌian ntsaꞌ na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ yo najndei nquii tsꞌan na ntsiꞌmanhanꞌ ndë́ na vaa najndei na condui ꞌuꞌ na matsaꞌ na nndaꞌ?   
\p
\v 19 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Juu vꞌaavahin, quinanꞌtyuiiꞌhoꞌhanꞌ ndoꞌ ja ninndye xuee ntsuë ntcüꞌëhanꞌ.   
\p
\v 20 Nanꞌñeen jnanꞌntcüeꞌhan jñꞌoon nnon jon, jnduehan:  
\p —Tëca vennꞌan vantjoꞌ yon chu na jndë vatsꞌon tꞌman njan, ndoꞌ ꞌuꞌ aa veꞌ ninndye xuee na ntsueꞌ ntcüeꞌhanꞌ.   
\p
\v 21 Majoꞌ sijoonꞌ jon juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon na conduihanꞌ chaꞌvijon vatsꞌon.  
\v 22 Joꞌ vi na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ xco jon na jndë jnanꞌcueeꞌ nnꞌan jon, já nnꞌan na tondyë́ jñꞌoon na toninncyaa jon, tëñjoonꞌ nꞌö́n na tso jon na nndaꞌ. Ndoꞌ mantyi tëntyja nꞌö́n jñꞌoon na sinin jon yo juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ndyu na toxenꞌchen.   
\s1 Ntyjii Jesús nchu vaa na ndyiiꞌ tsꞌon tsꞌan  
\p
\v 23 Viochen xjen na tomꞌaan Jesús Jerusalén na tꞌoon nguee pascüa, juu xjenꞌñeen jaa nnꞌan judíos conanꞌcüjë quinman na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa Tyoꞌtsꞌon. Joo nnꞌan na mꞌan ngueeꞌñeen tojntyꞌiahan jndye nnon tsꞌian na totsꞌaa Jesús na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndei na tsixuan nquii tsꞌan. Ngꞌe joꞌ jndye nanꞌñeen tëntyja nꞌonhan jon.  
\v 24 Majoꞌ Jesús tyiꞌtque ntyjii jon yo joohan, ee ntyjii ya jon nchu vaa ꞌnan na ndyiiꞌ nꞌonhan.  
\v 25 Min tyiꞌicanhanꞌ na ngitso jndyoyu tsꞌan nnon jon nchu vaa nanꞌxuan nnꞌan, ee ntyjii ya jon nchu min quiiꞌ nꞌonhan.   
\c 3  
\s1 Tyjeeꞌnon Nicodemo na mꞌaan Jesús  
\p
\v 1 Quiiꞌ juu tmaanꞌ nnꞌan fariseos, tomꞌaan ncüii tsꞌan jndyu Nicodemo. Tonintquehin quiiꞌ ntꞌan ntyje jon nnꞌan judíos.  
\v 2 Tja jon na mꞌaan Jesús ncüii tijaan. Itso jon nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, mangiö́ na condui ꞌuꞌ tsꞌan na jñon Tyoꞌtsꞌon na quitsiꞌmanꞌ jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndë́. Ee xe na aa tyiꞌcꞌoonhin yo ꞌuꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë ntsaꞌ tsꞌianminꞌ.   
\p
\v 3 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö nnonꞌ, xe na aa tyiꞌndui xcohoꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë ntsaqueꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan.   
\p
\v 4 Ndoꞌ joꞌ taxeeꞌ Nicodemo nnon jon, itso juu:  
\p —Juu tsꞌan na jndë tque, ¿Nchu vaa nquii ntsꞌaa jon na nndui nndaꞌhin? Ee tyiꞌxeꞌquindëë ngua nndaꞌ jon tsiaaꞌ ndyee jon ndoꞌ na nndui nndaꞌhin.   
\p
\v 5 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö nnonꞌ, xe na aa tyiꞌndui tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ ndaa yo ntyja ꞌnaanꞌ Espíritu, tyiꞌxeꞌquindëë ntsijonhin yo juu na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon nnꞌan.  
\v 6 Ngꞌe na condui jaa nnꞌan, joꞌ mantyi nda mannꞌanhan. Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ tsꞌan na nnduihin ntyja ꞌnaanꞌ Espíritu. Tsꞌan na tui ntyja ꞌnaanꞌ jon condui tsanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 7 Tyiꞌninncyaꞌ na ntsiquijñꞌeenhanꞌ ꞌuꞌ yo juu jñꞌoon na matsjö: “Chuhanꞌ na quindui xcohoꞌ.”  
\v 8 Juu xjen na mꞌan jndye, nndyiꞌ na cꞌuaa na camꞌaanhanꞌ, majoꞌ tyiꞌquintjiꞌ yuu jon jnanhanꞌ, min yuuva na vjahanꞌ. Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ na ndicüaaꞌ tsꞌon tsꞌan nchu vaa na nndui ncüiichen tyje juu ntyja ꞌnaanꞌ Espíritu.   
\p
\v 9 Tꞌa nndaꞌ Nicodemo, itso juu nnon Jesús:  
\p —Ja ninjoꞌ ndicüaaꞌ tsꞌön.   
\p
\v 10 Itso Jesús:  
\p —Cüa joꞌ, ndoꞌ tꞌman tsꞌan condui ꞌuꞌ na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë ntyjëëhë nnꞌan Israel. Ngꞌe joꞌ tyiꞌquitsitiu na ndicüaaꞌ tsonꞌ jñꞌoonminꞌ.  
\v 11 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö nnonꞌ. Matsinën ntyja ꞌnaan ꞌnan na ntyji ndoꞌ macüjiꞌ jndyoyu ꞌnan jndë jntyꞌia nnön, majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na macüjiꞌ jndyoyu.  
\v 12 Jndë matsinën ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaan ꞌnan na min nnon tsonnangue chaꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ, majoꞌ tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ya joꞌ ¿Nchu vaa nquii ntsꞌa chaꞌ ngantyja nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na mancya ntyja ꞌnaanꞌ quiñoonꞌndue?   
\p
\v 13 “Taꞌnan ncüii tsꞌan tsonnangue na jndë tëva quiñoonꞌndue chaꞌ nndëë ntsiquindyi juu nnꞌan nin ꞌnan na quintꞌahan chaꞌ ntjo ya ntyjii Tyoꞌtsꞌon yohan. Xiaꞌntyi ncö na condui tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, mavaaꞌ ya tsꞌön nchu vaa ꞌnan ntyjii jon.  
\v 14 Xjen na tomꞌan nnꞌan judíos ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan, cjooꞌ ncüii tsꞌoon tꞌion Moisés ncüii xjo na sia jonhanꞌ chaꞌ vaa quitsu. Ja na condui tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, manndaꞌ vaa ntꞌion nnꞌan ja tsonjnꞌaan.  
\v 15 Nndaꞌ ngenön chaꞌ minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon juu ja, nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquintycüii na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu.   
\s1 Venchjii Tyoꞌtsꞌon nnꞌan tsonnangue  
\p
\v 16 “Nquii Tyoꞌtson tꞌman jndyi vaa na viꞌnchjii jon nnꞌan tsonnangue, joꞌ nquii Jnda jon na nincüii tsꞌonhin, tyincyaa jonhin na ndyion jon jnan nnꞌan. Ndöꞌ vaa na itsꞌaa jon, chaꞌ minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon juuhin, tyiꞌxeꞌquitsu ñuaanꞌ juu, tsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ juu.  
\v 17 Ee chito jñon Tyoꞌtsꞌon Jnda jon ndëë nnꞌan tsonnangue, chaꞌ quitꞌuiiviꞌhanꞌhin tsojnaanꞌ jnanhan. Iꞌua Tyoꞌtson tsꞌianꞌñeen nnon Jnda jon na ntsinꞌman jon ñuaan nnꞌan.   
\p
\v 18 “Minꞌninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon juuhin, xeꞌquitꞌuii Tyoꞌtsꞌon tsanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ jnaanꞌ juu. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌninꞌcantyja tsꞌon juuhin, itsijndaꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na itꞌuiiviꞌhanꞌhin ngꞌe nquii Jnda Tyoꞌtsꞌon na ninꞌncüii tsꞌonhin, tyiꞌninꞌcantyja tsꞌon juuhin.  
\v 19 Ndö vaa jñꞌoon na itꞌuiiviꞌhanꞌ nnꞌan: Nquii jon na conduihin naxuee, tyjeeꞌnon jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue, majoꞌ njonntyichen ngiohan ꞌnan natyia na contꞌahan, chichen nquii jon na conduihin naxuee. Nndaꞌ vaa ngꞌe joo ꞌnan na contꞌahan, tyia jndyi nanꞌxuanhanꞌ.  
\v 20 Ncüii cüii tsꞌan na itsꞌaa ꞌnan tyia, jndooꞌ jndyi tsanꞌñeen nquii jon na conduihin na naxuee. Tyiꞌninꞌquitsijonhin ntyja ꞌnaan jon ee ncyaaꞌ juu na ntsiquinan jon ntyja ꞌnaanꞌ natyia na itsꞌaa juu.  
\v 21 Majoꞌ juu tsꞌan na itsijonhin yo ntyja ꞌnaanꞌ na mayuuꞌ, itsijon tsanꞌñeen yo nquii jon na conduihin naxuee. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, covityincyooꞌ ya na tsoñꞌen ꞌnan na itsꞌaa tsanꞌñeen, itsꞌaa jonhanꞌ ngꞌe na itsiquindëë jon tonnon Tyoꞌtsꞌon.”   
\s1 Juan, tsan na totsiquindëëꞌ nnꞌan, itsininntyichen jon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\p
\v 22 Jndë na tui na nndaꞌ, jnduiꞌ Jesús Jerusalén, ndoꞌ já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin, mantyi sá yohin. Tomantyꞌí yohin ndyuaa Judea. Joꞌ ntjo já vendye xuee, ndoꞌ jndye nnꞌan squenon na mꞌaan jon na ninꞌquintꞌëhan.  
\v 23 Mantyi juu Juan totsiquindëëꞌ jon nnꞌan ncüii joo na jndyu Enón, ndyo Salim, ee joꞌ jndye ndaa mꞌaan. Ndoꞌ toꞌo nnꞌan na mꞌaan jon na totsiquindëëꞌ jonhan.  
\v 24 Ee juu xjenꞌñeen tacotyiiꞌ Herodes jon vancjo.   
\p
\v 25 Nque nnꞌan na tonanꞌjonhan yo juu jñꞌoon na toninncyaa Juan, jnanꞌjndyehan jndyuehan yo ncüii ntyjehan tsꞌan judío. Conanꞌneinhan yuu vaa tsꞌian na yantyi na ntquenhanꞌ tsꞌan na jiꞌua conduihin tonnon Tyoꞌtsꞌon. ¿Aa ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, ndoꞌ aa ntyja ꞌnaanꞌ Juan?  
\v 26 Ndoꞌ joo nnꞌan na totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Juan, squenonhan na mꞌaan jon. Jnduehan nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, juu tsan na toquiñꞌen yo ꞌuꞌ ixndya jndaa Jordán, manquiintyi juu tsan na tjiꞌ jndyoyuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon ndë́, quindyiaꞌ, contꞌë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan cotsantyja toxenꞌ jon.   
\p
\v 27 Ndoꞌ tꞌa Juan jndyuehan, itso jon:  
\p —Taꞌnan ncüii nnon tsꞌian na nndëë ntsꞌaa tsꞌan xe chito nquii Tyoꞌtsꞌon itsijndaꞌ jon na ntsixuan juuhanꞌ.  
\v 28 Manquehoꞌ ngiohoꞌ na tsjö ntyja njan na chito Mesías condui ja. Tyoꞌtsꞌon tꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö jndyë na tonnon nquii Mesías, chaꞌ joo nnꞌan ncyꞌonhan cüenta nquii jon.  
\v 29 ꞌOꞌ covaaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsansꞌa na ncyꞌoon juu cüenta yuscu yo na ngoco jon. Majoꞌ juu tsan na itsijonhin yo juu tsansꞌaꞌñeen, tyiꞌvajndyiꞌ tsꞌon juu tyje juu na ncyꞌoon tsanꞌñeen cüenta juu yuscuꞌñeen. Coquioo na neiinꞌ juu na ndyii juu jñꞌoon na itsinin tyje juu na ngoco tsanꞌñeen yo yuscuꞌñeen. Manndaꞌ ro incyaahanꞌ na nën na mantyꞌia na conanꞌjon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 30 Ngꞌe na nndaꞌ, ꞌio ꞌio chuhanꞌ na nquii jon nganditꞌman ngio nnꞌan yohin, majoꞌ ja cantycüii ntyja na condui ja.   
\s1 Ndö vaa tsixuan nquii jon na jnan quiñoonꞌndue  
\p
\v 31 Ndoꞌ tsontyichen Juan: Tsanvaꞌ jnan jon quiñoonꞌndue, ngꞌe joꞌ njonntyichen conduihin, chito tsoñꞌen nnꞌan. Ja na veꞌ tsꞌan ja, matsixuan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue ndoꞌ matsinën ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Majoꞌ nquii tsanvaꞌ na jnan jon quiñoonꞌndue, njonntyichen conduihin na tsoñꞌen.  
\v 32 Ndoꞌ ntsinin jndyoyu jon ꞌnan na jndë jndyiaaꞌ jon yo na jndë jndyii jon, majoꞌ tanin juu ninꞌcyꞌoon cüenta juu jñꞌoon na icüjiꞌ jndyoyu jon.  
\v 33 Minninchen tsꞌan na iyꞌoon juu cüenta jñꞌoon na icüjiꞌ jndyoyu jon ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, mantyi icüjiꞌ jndyoyu tsanꞌñeen na joo jñꞌoon itsiquindyii Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tsoñꞌenhanꞌ conduihanꞌ na mayuuꞌhanꞌ.  
\v 34 Ee nquii tsan na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, itsinin juu jñꞌoonꞌ jon, tyiꞌcacuaa xjen incyaa jon Espíritu cüentaaꞌ jon quiiꞌ tsꞌon jnda jon.  
\v 35 Nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihin Tyëëhë, venchjii jon nquii juu na conduihin jnda jon. Tsoñꞌen nnon na min, jndë tyincyaa jonhanꞌ ntꞌö juu.  
\v 36 Minninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon juu jnda Tyoꞌtsꞌon, itsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌquitsijñꞌoonꞌ na ngantyja tsꞌon jnda Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌjeꞌquindaaꞌ tsanꞌñeen na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu. Ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntꞌuiiviꞌ jonhin.   
\c 4  
\s1 Jesús yo tsanscu tsjoon Samaria  
\p
\v 1 Nnꞌan tmaanꞌ fariseos tondyehan na majndyentyi nnꞌan totsayꞌonhan yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús ndoꞌ na jntꞌëhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, chintyi joo nnꞌan na tonanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ Juan.  
\v 2 Majoꞌ chito nquii Jesús totsiquindëëꞌ jon nanꞌñeen. Xiaꞌntyi já nnꞌan na tꞌman jon na conanꞌjö́n yohin, já tontꞌá tsꞌianꞌñeen.  
\v 3 Vi na jndë jndyii Jesús na nndaꞌ tondue fariseosꞌñeen, jnduiꞌ jon ndyuaa Judea, tja ntcüeꞌ jon Galilea, sá yohin.   
\p
\v 4 Ndoꞌ na sá joꞌ, tcanhanꞌ na ngüenö́n ndyuaa Samaria.  
\v 5 Joꞌ squë́ ncüii tsjoon na jndyu Sicar na mꞌaanhanꞌ juu ndyuaaꞌñeen. Tsjoonꞌñeen ndyo mꞌaanhanꞌ naijon na vaa tyuaa na jndaaꞌ José nnon tsotye jon Jacob.  
\v 6 Joꞌ vaa tsuiꞌ na sia nquii Jacobꞌñeen. Ngꞌe na tejndyaaꞌ Jesús na jndyo jon nato, joꞌ tëcjo jon naijon vaa juu tsuiꞌñeen. Xjenꞌñeen mandyo ngueeꞌ yajminꞌhanꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen ncüii tsanscu Samaria tyjeeꞌnon juu na tacüjiꞌ juu ndaatioo. Itso jon nnon juu:  
\p —Ncyaꞌ chjo ndaa ncꞌua.  
\v 8 Juu xjenꞌñeen, já nnꞌan na tꞌman jon na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jndë sá tsjoonꞌñeen, sananꞌjndá chjo ꞌnan na chi ntcüꞌá yohin.   
\p
\v 9 Ndoꞌ tsanscuꞌñeen sintcüeꞌ juu jñꞌoon, itso juu:  
\p —ꞌUꞌ condui tsꞌan judío ndoꞌ ja condui tsꞌan ndyuaa Samaria. Joꞌ ndicüaaꞌ tsꞌön ndu nnön macanꞌ ndaa. Nndaꞌ jñꞌoon tso tsanscuꞌñeen ngꞌe joo nnꞌan judíos tyiꞌquijndooꞌhan nnꞌan Samaria.   
\p
\v 10 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo juu, itso jon:  
\p —Xe mavaaꞌ tsonꞌ na njon jndyi tsixuan juu naya na ninꞌquitsiquindaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌuꞌ, ndoꞌ nin condui ja na macꞌan ndaatioo nnonꞌ, yajoꞌ ꞌuꞌ ntcanꞌ nnön na ninncya ndaa na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngüandoꞌ ñuan ꞌnanꞌ.   
\p
\v 11 Joꞌ tꞌa tsanscuꞌñeen, itso juu nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, taꞌnan ꞌnan cyonꞌ na ncüjiꞌhanꞌ ndoꞌ juu tsuivaꞌ njoon jndyihanꞌ. Yajoꞌ ¿Yuu va ngyonꞌ juu ndaatioo na nnincyaahanꞌ na ngüandoꞌ ñuan njan?  
\v 12 Nquii tsotachí Jacob, jntyꞌii jon tsuiꞌva ndë́. Nquii jon toꞌu ndaatioo juuhanꞌ, majoꞌntyi ntsinda jon yo ninꞌquiooꞌ ntsjuenꞌ jon. ꞌUꞌ jeꞌ, ¿Aa njonntyichen condui ꞌuꞌ, chichen nquii jon?   
\p
\v 13 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Tsoñꞌen nnꞌan na cove ndaatioomin, ngioo na ninꞌcüe nndaꞌhinhanꞌ.  
\v 14 Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na nninncyaahin ntꞌö, ngioo na tein quiiꞌ tsꞌon juu. Ntsꞌaahanꞌ quiiꞌ tsꞌon juu chaꞌvijon yuu na conduiꞌ tꞌman xtyoꞌ ndaa na tyiꞌjeꞌcanhanꞌ. Naya na matsixuan ja ntsꞌaahanꞌ na tyiꞌjon quintycüii na ngüandoꞌ ñuaanꞌ tsꞌan.   
\p
\v 15 Tꞌa tsanscuꞌñeen, tso juu:  
\p —Ta, quitsaꞌ vi nayaꞌñeen, ncyaꞌ ndaatioova chaꞌ tancüjeeꞌ na ninꞌcꞌuantyëchënhanꞌ min tantsichju na ninnquiiꞌchen ndyocüjiꞌhanꞌ.   
\p
\v 16 Ndoꞌ itso Jesús nnon juu:  
\p —Cjaꞌ, cüanꞌ saꞌ, ndë ncyohoꞌ ntjoohin.   
\p
\v 17 Tꞌa tsanscuꞌñeen ꞌndyo jon:  
\p —Ja taꞌnan sꞌa.  
\p Joꞌ tso Jesús ꞌndyo juu:  
\p —Mayuuꞌ jñꞌoon na tsuꞌ na taꞌnan saꞌ.  
\v 18 Ee jndë ꞌon nannon na jndë tomꞌanꞌ yohan, ndoꞌ juu tsꞌan na mꞌaan yo ꞌuꞌ neinhin, chito aa saꞌhin. Jñꞌoon mayuuꞌ na tsuꞌ na nndaꞌ.   
\p
\v 19 Xjen na jndyii tsanscuꞌñeen jñꞌoonvaꞌ, itso juu:  
\p —ꞌUꞌ ta, mavaaꞌ tsꞌön na condui ꞌuꞌ tsꞌan na matsininꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nndui.  
\v 20 Nque ndochí já nnꞌan samaritanos tonanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon juu tyoꞌva. Majoꞌ ꞌoꞌ nnꞌan judíos conduehoꞌ na juu tsjoon Jerusalén, joꞌ chuꞌhanꞌ na quitsitꞌmaanꞌ tsꞌan jon.   
\p
\v 21 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo tsanscuꞌñeen, tso jon:  
\p —ꞌUꞌ tsanscu, cantyja tsonꞌ jñꞌoon matsjö nnonꞌ na mangüentyja xjen na nnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan tyëhöꞌ minꞌcya ro yuu jon, chito veꞌ xiaꞌntyi tyoꞌva ndoꞌ min aa Jerusalén.  
\v 22 ꞌOꞌ nnꞌan Samaria tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ. Majoꞌ já nnꞌan judíos conanꞌtꞌmánꞌ Tyoꞌtsꞌon yo na covaaꞌ nꞌö́n. Ee ntyja nján já nnꞌan judíos, joꞌ itsinꞌman jon ñuaan nnꞌan.  
\v 23 Majoꞌ ngüentyja xjen, ndoꞌ nein jndë coventyjahanꞌ, na joo nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan nquii tyëhöꞌ, quintꞌahinhanꞌ na cꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ Espíritu ndoꞌ yo na xoncüeeꞌ nꞌonhan. Ee ntꞌue jon nnꞌan na nanꞌxuan na nndaꞌ.  
\v 24 Nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin Espíritu. Mangꞌe joꞌ nque nnꞌan na ninꞌquinanꞌtꞌmaanꞌhan jon, icanhanꞌ na cꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ Espíritu Santo, ndoꞌ mantyi quinanꞌtꞌmaanꞌhan jon yo na manchaꞌchen nꞌonhan.   
\p
\v 25 Ndoꞌ juu tsanscuꞌñeen, tꞌa juu, tso juu:  
\p —Ja mavaaꞌ ya tsꞌön na mancüjeeꞌ juu Mesías, nquii jon na conduihin Cristo. Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ jon, tsoñꞌen jñꞌoonminꞌ ntsinchuꞌ jonhanꞌ ndëë.   
\p
\v 26 Sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon nnon juu:  
\p —Maja na matsinën yo ꞌuꞌ ndö, condui ja nquii tsanꞌñeen na matsuꞌ.   
\s1 Nnꞌan na tꞌman Jesús, sque ntcüeꞌhan na mꞌaan jon  
\p
\v 27 Majuu xjenꞌñeen, já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, squë́ ntcüꞌë na mꞌaan jon. Vacue tꞌoonꞌ nꞌö́n na tsinin jon yo cüii tsanscu. Majoꞌ min na nndaꞌ, tataꞌxꞌë́ nnon juu nin ꞌnan ntꞌue tsꞌon juu. Min taꞌnan jnduë́ nnon ta Jesús ndu na tsinin jon yo tsanscuvaꞌ.  
\v 28 Juu xjenꞌñeen jntyꞌii tsanscuꞌñeen tsjööꞌ juu, tja ntcüeꞌ juu tsjoonꞌ juu. Tëquitso juu ndëë nnꞌan na mꞌan joꞌ:   
\p
\v 29 —Ncyohoꞌ na ntsaquijntyꞌiahoꞌ ncüii tsansꞌa na jndë tso jon nnön tsoñꞌen nnon ꞌnan na tyiꞌya na matsꞌa. ¿Aa xeꞌquitsꞌaahanꞌ na conduihin Cristo?   
\p
\v 30 Ndoꞌ joo nanꞌñeen jnduiꞌhan, tyꞌehan naijon na mꞌán yo Jesús.  
\v 31 Ndoꞌ vitjachen na ntsquehan, já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, jnduë́ nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ ndë́, cüa, cüaꞌ.   
\p
\v 32 Majoꞌ tꞌa jon jndyuë, tso jon:  
\p —Ja yꞌön ꞌnan na ntcüꞌa na tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\p
\v 33 Yajoꞌ já na tondyë́ jñꞌoon na tso jon, taꞌxꞌë́ nquë́ ndëë ntyjë́, jnduë́:  
\p —¿Aa ntsꞌaahanꞌ na jndyoyꞌoon tsꞌan ꞌnan na tcüaꞌ jon?   
\p
\v 34 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyuë́, itso jon:  
\p —Xjen na matsꞌa ꞌnan na ntꞌue tsꞌon nquii jon na jñon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan ndoꞌ na mavancꞌuë tsꞌian na iꞌua jon nnön, juu tsꞌianꞌñeen incyaahanꞌ najndö chaꞌxjen na incyaahanꞌ najndei tsꞌan na icüaꞌ.  
\v 35 Vaa jñꞌoon itsiꞌmanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ. Ee conduehoꞌ na nenque chiꞌ vitja ndoꞌ ntyje nnꞌan ꞌnan na coveꞌ. Majoꞌ ja matsjö ndëëhoꞌ, quinanꞌvehoꞌ nquenhoꞌ, ndoꞌ quijntyꞌia ndëëhoꞌ xeꞌjndio na mꞌan nnꞌan na conduihan chaꞌvijon ntjon na jndë tman na ngüantjon tsꞌan joohan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ntjon na jndë tueeꞌ xjen na ntyjee tsꞌan.  
\v 36 Ee chaꞌxjen tsꞌan na ityjee ntjon na tueꞌ, vantjon juu na itsꞌaa juu tsꞌian, mantyi juu tsꞌan na itsiꞌman juu ndëë nnꞌan na ntycyaahan ntꞌö Tyoꞌtsꞌon, cotantjon nanꞌñeen na nanꞌxuanhan na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhan. Ndoꞌ na nndaꞌ, juu tsꞌan na itsiꞌman juu jñꞌoonꞌ jon ndëë nnꞌan, itsicüajonhanꞌ na neiinꞌ tsanꞌñeen chaꞌxjen na neiinꞌ juu tsꞌan na vantjon nanꞌñeen na conduihan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 37 Ndoꞌ na nndaꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ juu jñꞌoon na condue nnꞌan na ncüii tsꞌan inonꞌ juu, majoꞌ mañoon tsꞌan ityjeehanꞌ.  
\v 38 Na majñön ja ꞌoꞌ quiiꞌ tsꞌian njan, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon na cotsaquityjehoꞌ yuu vijon na tajntꞌahoꞌ jndyaaꞌ. Mañoon nnꞌan jntꞌa jndyaaꞌ na ncꞌoon tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ ꞌoꞌ jndë tyequeꞌhoꞌ quiiꞌ juu tsꞌianꞌñeen.   
\s1 Jndye nnꞌan Samaria tëntyja nꞌonhan Jesús  
\p
\v 39 Ndoꞌ nque nnꞌan samaritanos na mꞌanhan juu tsjoonꞌñeen, jndyehan tëntyja nꞌonhan Jesús ngꞌe jñꞌoon ꞌndyo juu tsanscuꞌñeen na sinin jndyoyu juu ndëëhan na itso juu: “Jndë siꞌman jon nnön tsoñꞌen ꞌnan na tyiꞌya na jndë totsꞌa.”  
\v 40 Nnꞌan Samariaꞌñeen xjen na squehan naijon mꞌaan Jesús, tanhan nnon jon na quintjohin yohan, ndoꞌ ntjohin yo nanꞌñeen chaꞌ ve xuee.  
\v 41 Ndoꞌ xjen na tondye nanꞌñeen jñꞌoon na toninncyaa jon, jndyentyichenhan tëntyja nꞌonhan jon.  
\v 42 Ndoꞌ tonduehan nnon tsanscuꞌñeen:  
\p —Nanein chito veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tsuꞌ ndë́, joꞌ na vantyja nꞌö́n. Ee nquë́ntyë́ jndë jndyë́ jñꞌoon ꞌndyo jon. Ndoꞌ neinhin, covaaꞌ nꞌö́n na mayuuꞌ conduihin Cristo na itsinꞌman jon ñuaan nnꞌan tsonnangue.   
\s1 Sinꞌman Jesús jnda tsꞌan na tꞌman condui  
\p
\v 43 Jndë na tenon joo ve xueeꞌñeen, jnduiꞌ Jesús joꞌ, sá ntcüꞌë́ yohin ndyuaa Galilea.  
\v 44 Ee nquiintyi jon tjiꞌ jndyoyu jon jñꞌoon na tyiꞌnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan ncüii tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na ninncüii tsjan tuihin yohan.  
\v 45 Ndoꞌ juu xjen na squë́ ntcüꞌë́ Galilea yohin, nnꞌan na mꞌan joꞌ nein jndyihan jon, jnanꞌntjooꞌhan jon. Ee juu xjen na tueeꞌ nguee pascua Jerusalén, mantyi tyꞌe nanꞌñeen joꞌ, ee jndë jntyꞌia ndëëhan tsoñꞌen jnꞌaan tꞌman na totsꞌaa jon joꞌ.   
\p
\v 46 Jndë joꞌ sꞌá nntꞌá yohin Caná ndyuaa Galilea, naijon scüaquen jon ndaa na sꞌaahanꞌ vinonhanꞌ. Ndoꞌ juu tsjoon Capernaum tomꞌaan ncüii tsꞌan na tꞌman tonduihin ntyja ꞌnaanꞌ gobernado. Juu lu, jnda tsanꞌñeen, mꞌaan juu na viiꞌ juu.  
\v 47 Ndoꞌ xjen na jndyii tsanꞌñeen na jndë squë́ ntcüꞌë́ ndyuaa Galilea yo Jesús na jnán ndyuaa Judea, yajoꞌ tja tsanꞌñeen na mꞌán. Tcan juu vi nayaꞌñeen nnon Jesús na cja jon vaaꞌ juu na quitsinꞌman jon lu chjoꞌñeen ee ninꞌcueꞌ juu.  
\v 48 Ndoꞌ itso Jesús nnon tsanꞌñeen:  
\p —ꞌOꞌ mancüiixjen tyiꞌxeꞌcantyja nꞌonhoꞌ na vaa najndö na condui ja xe na aa tyiꞌjntyꞌia ndëëhoꞌ ncüii nnon ꞌnan na matsꞌa na ndiquindëë na nduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ naijndei nquii tsꞌan, ꞌnan na ndicüaaꞌ tsꞌon tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\p
\v 49 Tꞌa tsanꞌñeen ꞌndyo Jesús, itso jon:  
\p —Nndaꞌ ta, maninñoonꞌ cjaꞌ vꞌa vitjachen na ngueꞌ jnda.   
\p
\v 50 Tso Jesús nnon jon:  
\p —Cjaꞌ, ee ntcoꞌ ya ntcüeꞌhanꞌhin.  
\p Ndoꞌ juu tsansꞌaꞌñeen, tëntyja tsꞌon jon jñꞌoon na tso Jesús. Tëntcüeꞌ jon vaaꞌ jon.  
\v 51 Ndoꞌ viochen xjen na vja ntcüeꞌ jon tsjoonꞌ jon Capernaum, nque mosooꞌ jon saquitjonhin jon. Jnanꞌquindyiihanhin, jnduehan nnon jon:  
\p —Jndë vacoꞌ yahanꞌ lu jndaꞌ.   
\p
\v 52 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndëë nanꞌñeen yuu xjen tyeꞌ na tëcoꞌ yahanꞌhin. Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Vja vi na tenon chjo yajminꞌ jndya tjuenꞌhin.   
\p
\v 53 Ndoꞌ juu tye luꞌñeen taaꞌ tsꞌon jon na maninjuu xjenꞌñeen na tso Jesús nnon jon na ntcoꞌ yantcüeꞌhanꞌ lu jnda jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, tëntyja tsꞌon jon Jesús, juu jon ndoꞌ mantyi tsoñꞌen nnꞌan vaaꞌ jon.   
\p
\v 54 Joꞌ tsꞌian na jndë ve na sꞌaa Jesús na tueeꞌ jon Galilea na jnan jon Judea, na tyiꞌxeꞌquinduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndei nquii tsꞌan.   
\c 5  
\s1 Sinꞌman Jesús tsꞌan naijon na vaa pila  
\p
\v 1 Jndë na tui nanꞌvaꞌ, santcüꞌë́ Jerusalén yo Jesús ee juu tsjoonꞌñeen tueeꞌ nguee ntyja njan jaa nnꞌan judíos.  
\v 2 ꞌNdyo tsjoon Jerusalén tovaa ncüii ꞌndyovꞌaa tꞌman na jnanꞌquijndyuhan juuhanꞌ ꞌNdyovꞌaa Quinman. Ndyo joꞌ tovaa ncüii pila tꞌman. Juu pilaꞌñeen, yo jñꞌoon hebreo, conanꞌquijndyu nnꞌanhanꞌ Betzata. Xiꞌjndio ngiaaꞌhanꞌ, joꞌ min ꞌon ntꞌaa na xiaꞌntyi nꞌoon ntꞌeiiꞌhanꞌ min.  
\v 3 Quiiꞌ joo ntꞌaaꞌñeen manꞌ ncüii tmaanꞌ nnꞌan vꞌi, nnꞌan nchjan yo nnꞌan na jndë tatei nduee, yo ngꞌe, yo ninꞌnnꞌan na ndiquitsacaꞌ. Tominndooꞌhan na ntsijndei ndaa na ñjon pilaꞌñeen.  
\v 4 Ee tcya tcya xjen tondyocue ncüii ángel na totsitsꞌii jon juu ndaaꞌñeen. Ndoꞌ vi na jndë tui na nndaꞌ, juu tsꞌan na ngua jndyee quiiꞌ ndaaꞌñeen, nꞌman juu minꞌcya ro nnon tycu na iquenon juu.  
\v 5 Juu vꞌaaꞌñeen tomꞌaan ncüii tsansꞌa na jndë ntcyu nchoꞌnqui vantjoꞌ nen chu na viiꞌ juu.  
\v 6 Joꞌ jndyiaaꞌ Jesús juu na vaa juu joꞌ. Ndoꞌ ngꞌe na ntyjii jon na jndë tijndye xuee na nndaꞌ vaa iquenon juu, joꞌ itso jon nnon juu:  
\p —¿Aa ninꞌquinꞌmanꞌ?   
\p
\v 7 Ndoꞌ tꞌa tsanviiꞌñeen, itso juu:  
\p —Nndaꞌ ta, taꞌnan tsꞌan nchje ja quiiꞌ ndaahaꞌ xjen na tsijndeihanꞌ, joꞌ viochen xjen na matsichön na ngua, ncüiichen tsꞌan matyuaaꞌntyi venoonꞌ juu ja.   
\p
\v 8 Ndoꞌ itso Jesús nnon juu:  
\p —Quinaquintyjaꞌ, quitsintcüiꞌ tsueꞌ, ndë cjaꞌ vaꞌ.   
\p
\v 9 Xjenꞌñeen ninꞌñoonꞌ tcoꞌyahanꞌ tsanꞌñeen, jnꞌman juu, jndë joꞌ sintcüi juu tsue ꞌnaanꞌ juu, taꞌ juu na tëca juu. Ndoꞌ juu xuee na sꞌaa Jesús na nndaꞌ, xuee na já nnꞌan judíos cotajndyë́.   
\p
\v 10 Ngꞌe na nndaꞌ, vendye ntyjë nnꞌan judíos jnduehan nnon juu tsanꞌñeen:  
\p —Nanein xuee na cotajndyëë. Juu ntji na coꞌxenhanꞌ itsiquindyihanꞌ na tyiꞌcüanaan na ngayonꞌ tsue ꞌnanꞌ.   
\p
\v 11 Majoꞌ tꞌa juu, itso juu:  
\p —Nquii tsan na sinꞌman ja itso jon nnön na quitsintcüihanꞌ ndoꞌ na quindyoyꞌönhanꞌ.   
\p
\v 12 Ndoꞌ taxeeꞌ nanꞌñeen nnon juu, jnduehan:  
\p —¿Nin nquii tsꞌan tsanꞌñeen na nndaꞌ vaa tso juu nnonꞌ?   
\p
\v 13 Majoꞌ juu tsanꞌñeen na jndë jnꞌman, tyiꞌquintjii juu nin tsꞌan sinꞌmanhin, ngꞌe jndye nnꞌan na tomꞌan joꞌ. Ndoꞌ jndë jnduiꞌ ndyaꞌ Jesús joꞌ.  
\v 14 Ndoꞌ vi na jndë tui na nndaꞌ, ntjii nndaꞌ Jesús juu quiiꞌ vatsꞌon tꞌman. Itso jon nnon juu:  
\p —Ndyeeꞌ ra, quenꞌ cüenta, jndë jnꞌmanꞌ, cacüentyjeꞌ na matsitja ꞌuꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌ tyiꞌntjonꞌ ncüii nnon na majantyichen.   
\p
\v 15 Ndoꞌ taquitso tsanꞌñeen ndëë nnꞌan judíos na nquii Jesús sinꞌman jonhin.  
\v 16 Ngꞌe na nndaꞌ sꞌaa Jesús, joꞌ tentyja nnꞌan judíosꞌñeenhin. Tojooꞌ yantyi nꞌonhan na nnanꞌcueeꞌhanhin ee juu tsꞌianꞌñeen sꞌaa jonhanꞌ juu xuee na cotaꞌjndyeehan.  
\v 17 Majoꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Nquii Tyëhöꞌ ninvaa itsꞌaa jon ncüii cüii nnon na itejndeihanꞌ tsꞌan, ndoꞌ mantyi ja, majoꞌ matsꞌa.   
\p
\v 18 Ndoꞌ tsojnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ, nque nnꞌan judíosꞌñeen tojooꞌ yantyi nꞌonhan na ninꞌquinanꞌcueeꞌhan jon. Ee na cotjiꞌhan cüenta, sitjahin ntyja ꞌnaanꞌ juu xuee na cotaꞌjndyeehan ndoꞌ tꞌmanntyichen sitjahin na tso jon na nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin Tye jon, ndoꞌ na nndaꞌ, itsꞌaahanꞌ na cüajon conduihin yo nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\s1 Najndei na itsixuan jnda Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 19 Ndoꞌ itso Jesús ndëë nanꞌñeen:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsinën ndëëhoꞌ. Ja na condui jnda Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na matsꞌa ꞌnan na ntꞌue tsꞌön ncö. Ee xiaꞌntyi ꞌnan na mantyꞌia na itsꞌaa Tyëhöꞌ, majoo rohanꞌ matsꞌa. Ee ja na condui jnda jon, tsoñꞌen matsꞌa chaꞌxjen na mantyꞌia na itsꞌaa nquii jon.  
\v 20 Tyëhöꞌ na condui ja jnda jon, mꞌaan jon na venchjii jon ja. Itsiꞌman jon nnön tsoñꞌen na itsꞌaa jon. Ndoꞌ tsꞌian na njonntyichen ntsiꞌman jonhanꞌ nnön na quitsꞌa chaꞌ ninncyaahanꞌ tꞌmanntyichen ncꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ.  
\v 21 Nquii Tyëhöꞌ itsintcüi nndaꞌ jon nnꞌan na jndë tjë ndoꞌ incyaa jon na cotandoꞌ xcohan. Ndoꞌ chaꞌxjen na itsꞌaa jon, mantyi ncö na condui ja jnda jon, minꞌcya ro tsꞌan na ntꞌue tsꞌön, ninncya na ntsixuan tsanꞌñeen na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 22 Nquii Tyëhöꞌ minꞌncüii tsꞌan tyiꞌcoꞌxen jon jnaanꞌ juu. Majoꞌ ncö na condui ja jnda jon, jndë tyincyaa jon na vaa najndö na ntcoꞌxën tsoñꞌen nnꞌan tsojnaanꞌ na conanꞌtjahan.  
\v 23 Jndë itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ja na condui jnda jon, tsoñꞌen nnꞌan nnanꞌtꞌmaanꞌhan ja chaꞌxjen na conanꞌtꞌmaanꞌhan nquii jon. Ee minꞌninchen tsꞌan na tyiꞌninꞌquitsitꞌmaanꞌ juu ja na condui ja jnda jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, min nquii jon tyiꞌninꞌquitsitꞌmaanꞌ juuhin.   
\p
\v 24 “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na indyii jñꞌoon ꞌndyö ndoꞌ vantyja tsꞌon juu yo nquii jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, juu tsanꞌñeen tsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu, min tyiꞌxeꞌquitꞌuii Tyoꞌtsꞌonhin ntyja ꞌnaanꞌ jnaanꞌ juu. Totsixuan juu chaꞌvijon tsꞌoo, majoꞌ nein tsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 25 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsiquindyi ꞌoꞌ, ngüentyja xjen ndoꞌ naneinhin iventyjahanꞌ, na joo nnꞌan na jndë tjë, nndyehan jndyëë na condui ja jnda Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌonhan ja, ninncya na ntandoꞌ ñuaanhan ntyja njan.  
\v 26 Ee chaꞌxjen nquii Tyëhöꞌ tsixuan jon na vandoꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, ja na condui ja jnda jon, manndaꞌ ro jndë tyincyaa jon na matsixuan na mavantꞌö ntyja njan.  
\v 27 Ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na itsixuan nquii jon, jndë tyincyaa jon na ja ntcoꞌxën nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan ngꞌe na condui ja tsansꞌa na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 28 Tantꞌahoꞌ na jen caveeꞌ ngiohoꞌ na nndaꞌ tsjö, ee ngüentyja xjen na tsoñꞌen ntꞌoo na tooꞌ ndiꞌntꞌua nndyehan jndyëë.  
\v 29 Nque nnꞌan na jndyoyu conduihan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ntcüi nndaꞌhan yo siꞌtsꞌo ꞌnaanhan na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhan. Majoꞌ ntyjehan na tontꞌa ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ, ntcüi nndaꞌhan yo na ntꞌuiityenhanꞌhin.   
\s1 Jñꞌoon na icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\p
\v 30 “Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na matsꞌa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌön ncö. Ntyjantyi na incyaa Tyoꞌtsꞌon na mavaaꞌ tsꞌön, ntyjantyi joꞌ na macoꞌxën chaꞌxjen na itsohanꞌ. Ee chito mantꞌuë na ndui ꞌnan na ntꞌue tsꞌön ncö. Mantꞌuë na ntsꞌa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii Tyëhöꞌ na tꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö na mꞌanhoꞌ.  
\v 31 Xe na aa macüjiꞌ jndyoyu ntyja njan ncö, ninncyaahanꞌ na vanaan na nduehoꞌ na joo jñꞌoonminꞌ tyiꞌquinanꞌxuanhanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ.  
\v 32 Majoꞌ mꞌaan ncüiichen na icüjiꞌ jndyoyu jon ntyja njan, manquii Juan. Ndoꞌ ntyji ja na juu jñꞌoon na tocüjiꞌ jndyoyu jon, conduihanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ.  
\v 33 Manquehoꞌ jñonhoꞌ nnꞌan na mꞌaan jon, ndoꞌ tjiꞌ jndyoyu tsanꞌñeen jñꞌoon na mayuuꞌ ntyja njan.  
\v 34 Juu jñꞌoon na icüjiꞌ jndyoyuhanꞌ ntyja njan na mayꞌön cüentahanꞌ, chito conduihanꞌ jñꞌoon na cotjiꞌjndyoyu nnꞌanhanꞌ. Majoꞌ matsjö jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ cha ndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhoꞌ.  
\v 35 Nquii Juanꞌñeen tonduihin chaꞌvijon lámpara na itsixueehanꞌ chon tondëë nnꞌan. Ndoꞌ ꞌoꞌ viochen xjen na tomꞌaan jon, tꞌonhoꞌ na neinhoꞌ ngꞌe ngiohoꞌ jñꞌoon na toninncyaa jon totsijndaꞌhanꞌ nquenhoꞌ nchu vaa na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon yohoꞌ.  
\v 36 Majoꞌ vaa jñꞌoon na icüjiꞌ jndyoyuntyichenhanꞌ ntyja njan na tꞌmanntyichen conduihanꞌ, chito juu jñꞌoon na tjiꞌjndyoyu Juanꞌñeen. Joo tsꞌian na tyincyaa Tyëhöꞌ na quitsiquindëëhanꞌ, joohanꞌ cotjiꞌ jndyoyuhanꞌ na nquii jon tꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 37 Nquii Tyëhöꞌ na iꞌua jon tsꞌian nnön, juu jon icüjiꞌ jndyoyu jon ntyja njan quiiꞌ jñꞌoon ꞌnaanꞌ jon. ꞌOꞌ minjon tyiꞌcondyehoꞌ jndyeeꞌ jon, min na jntyꞌia ndëëhoꞌ nchu vaahin.  
\v 38 Min tyiꞌcyꞌonhoꞌ cüenta jñꞌoon ꞌnaanꞌ jon quiiꞌ ñuan ꞌnaanhoꞌ ngꞌe tyiꞌcovantyja nꞌonhoꞌ ja na iꞌua jon tsꞌian na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 39 Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ndyu na toxenꞌchen, chen jndyi conanꞌjnꞌaanhoꞌhanꞌ, ndoꞌ conanꞌtiuhoꞌ ngꞌe na nndaꞌ contꞌahoꞌ, joꞌ nndahoꞌ na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ꞌoꞌ na tonnon jon. Joo jñꞌoonꞌñeen conanꞌnein jndyoyuhanꞌ ntyja njan.  
\v 40 Majoꞌ min na nndaꞌ, tyiꞌninꞌquitsayꞌonhoꞌ jñꞌoon yo ja chaꞌ nndëë nnanꞌxuanhoꞌ na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhoꞌ.   
\p
\v 41 “Ja tyiꞌcotsichön na quinanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan ja.  
\v 42 Nchji na tyiꞌqui nꞌonhoꞌ ja ee tyiꞌvengiohoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 43 Mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ yo juu naijndei na itsixuan nquii Tyëhöꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌninꞌcyꞌonhoꞌ cüenta ja. Majoꞌ xe na aa ncüjeeꞌ ncüiichen tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu, juu tsanꞌñeen ncyꞌonhoꞌ cüentahin.  
\v 44 ꞌOꞌ cotquenhoꞌ na nque ntyjehoꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌoꞌ, majoꞌ tyiꞌquitquenhoꞌ na ntꞌahoꞌ ꞌnan na ntꞌue tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon chaꞌ nndëë ntsitꞌmaanꞌ jonhoꞌ. Ndoꞌ na contꞌahoꞌ na nndaꞌ, ¿Yuu xjen ninncyaahanꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌ nquii jon?  
\v 45 Majoꞌ tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na mancöntyë na ninncya jnanhoꞌ nnon Tyëhöꞌ. Mꞌaan ncüiichen na ncyaa jon jnanhoꞌ, manquiintyi Moisés, nquii tsanꞌñeen na tꞌman conanꞌqui nꞌonhoꞌhin.  
\v 46 Majoꞌ ngꞌe na tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na tji jon na itsininhanꞌ ntyja njan, mangꞌe joꞌ tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 47 Ndoꞌ ngꞌe na tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na tji jon, yajoꞌ ¿Nchu ya ntꞌahoꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na mancya?”   
\c 6  
\s1 Tyincyaa Jesús na tcüaꞌ ꞌon min nnꞌan  
\r (Mt 14:13-21; Mr 6:30-44; Lc 9:10-17)  
\p
\v 1 Jndë tenon nanꞌminꞌ, tetꞌiö́ nntꞌá ndaandue Galilea yo Jesús. Xueeꞌhanꞌ na vjave jndyuhanꞌ ndaandue Tiberias.  
\v 2 Ndoꞌ ncüii tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin tentyjahan toxenꞌ jon ngꞌe tovaveeꞌ ngiohan na tojntyꞌiahan na sinꞌman jon nnꞌan vꞌi.  
\v 3 Yajoꞌ já nnꞌan na tꞌman jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin, savá ncüii tyoꞌ yo jon. Joꞌ sacüendyuá.  
\v 4 Juu xjenꞌñeen mandyo ngueeꞌ nguee pascua xjen na jaa nnꞌan judíos conanꞌcüjëëhë quinman na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 5 Ndoꞌ tꞌion Jesús nnon jon, jndyiaaꞌ jon concyo ncüii tmaanꞌ nnꞌan na jndye jndyi. Ndoꞌ tso jon nnon Felipe:  
\p —¿Yuu vijon nninjndaꞌ ꞌnan na ntcüaꞌ tsoñꞌen nanminꞌ?   
\p
\v 6 Majoꞌ nndaꞌ vaa na tso jon ngꞌe ninꞌquindyii jon nin jñꞌoon ntsintcüeꞌ Felipe, ee ntyjii jndaꞌ jon nchu vaa ntsꞌaa jon.  
\v 7 Tꞌa Felipeꞌñeen, itso jon:  
\p —Min xe na aa nanꞌquitsu jaa ve ciento sꞌon denarios na nnanꞌjnda ꞌnan na ntcüaꞌ nanminꞌ, majoꞌ tyiꞌjeꞌcüinonhanꞌ min na veꞌ chjohanꞌ na ngacüjaꞌhanꞌhin.   
\p
\v 8 Joꞌ mꞌaan Andrés, jon tyje nquii Simón Pedro, conduihin ncüii ntyjë́ nquë́ já nnꞌan na totsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús. Tso tsanꞌñeen nnon jon:   
\p
\v 9 —Ntjoo mꞌaan ncüii lu na yꞌoon ꞌon tyooꞌ na jndëhanꞌ yo jndë tyooꞌ ntquen cebada. Ndoꞌ mantyi yꞌoon juu ve quitscaa chjo na jndë jnein, majoꞌ ¿Yuxjenꞌñeen nninnonhanꞌ na jndye jndyi nnꞌan?   
\p
\v 10 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuë́, tso jon:  
\p —Quinduehoꞌ ndëë nnꞌan na quitsacüendyuaahan. Ndoꞌ naijon na tꞌö́n, joꞌ jndye jndë quijndë min. Yajoꞌ tyecüendyuaahan. Ndoꞌ joo nanꞌñeen tueeꞌ chaꞌna ꞌon min nannon.  
\v 11 Yajoꞌ tyꞌoon Jesús cüenta joo tyooꞌñeen. Tyincyaa jon na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ndë joꞌ tocꞌon jonhanꞌ ndë́ já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin. Ndoꞌ já totꞌö́nhanꞌ ndëë nanꞌñeen. Majoꞌntyi sꞌaa jon yo quintca quijndëꞌñeen, chuntyi xjen na ninꞌquitquiihan na ncüii cüiihan.  
\v 12 Ndoꞌ vi na jndë tacjohan, yajoꞌ itso jon ndë́:  
\p —Quinanꞌtjonhoꞌ ntanꞌ quijndë na jntyꞌiihanꞌ, cüan na tyiꞌntsꞌaahanꞌ na veꞌ jnꞌaan ntjoohanꞌ.   
\p
\v 13 Ndoꞌ jnanꞌtjö́n joo ntanꞌ quijndë na jntyꞌiihanꞌ na tcüaꞌ nanꞌñeen na jndëhanꞌ yo jndë tyooꞌ cebada.  
\v 14 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, vi na jndë jntyꞌiahan jnꞌaan tꞌmanꞌñeen na sꞌaa Jesús na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ na veꞌ naijndei nquii tsꞌan, jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ juu tsanvaꞌ conduihin nquii tsꞌan na itsiquindyi ntji na ncüjeeꞌ jon tsonnangue na ninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 15 Majoꞌ taaꞌ tsꞌon Jesús na mavaa xjen na ndyocyꞌon nanꞌñeenhin ndoꞌ yo naijndeiꞌhanꞌ na ntꞌionhan tsꞌian jon na nduihin rey na coꞌxen jon joohan. Ngꞌe na nndaꞌ, tja nndaꞌ jon jndëë naijon na ninnquii jon.   
\s1 Tjaca Jesús nnon ndaandue  
\r (Mt 14:22-27; Mr 6:45-52)  
\p
\v 16 Ndoꞌ vi na jndë tuatëꞌ ndoꞌcüjioonꞌ, já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin, sacuë́ ꞌndyo ndaandue.  
\v 17 Joꞌ tuá ncüii vꞌaandaa, na ngüetꞌiö́ ndaandueꞌñeen na ntsquë́ Capernaum. Majoꞌ ya tueeꞌ na tijaan, ninjoꞌ tacocüjeeꞌ jon ndë́.  
\v 18 Ndoꞌ ngꞌe na tꞌman jndye tyioo, totsuehanꞌ juu ndaandueꞌñeen.  
\v 19 Ngꞌe joꞌ na ninꞌon ninꞌyon kilómetros xejnda tëca juu vꞌaandaaꞌñeen na contyjá nꞌoon pala ꞌnaanꞌhanꞌ. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jntyꞌiá na ndyoca Jesús nnon ndaandue na ndyovindyooꞌ jon na mꞌán. Tyuë́ jndyí.  
\v 20 Majoꞌ itso jon ndë́:  
\p —Maja ndö, tyiꞌndyuehoꞌ.   
\p
\v 21 Joꞌ tyioo na në́n jndyí na tyꞌö́n nntꞌa cüentahin quityquiiꞌ vꞌaandaa. Ndoꞌ quintyjachen tueeꞌhanꞌ naijon na cotsá.   
\s1 Cojntꞌue nnꞌan Jesús  
\p
\v 22 Tonco ncüiichen xuee, nque nanꞌñeen na jndye jndyiꞌhin na ntjohan ixndya ndaandue naijon na tyincyaa Jesús na tcüaꞌhan, tquenhan cüenta na ninncüii vꞌaandaa chjo nintuaa. Ndoꞌ tëñjoonꞌ nꞌonhan na tyíꞌcua jon juu vꞌaandaaꞌñeen yo já nnꞌan na totsayꞌö́n jñꞌoon yohin.  
\v 23 Ndoꞌ viochen xjen na nndaꞌ vaa, squenon vendye ntꞌaandaa quijndë na jnan Tiberias naijon na tcüaꞌ nanꞌñeen tyooꞌ na tyincyaa Jesús na ncya ya Tye jon.  
\v 24 Ndoꞌ tua nanꞌñeen joo ntꞌaandaa quijndëꞌñeen. Tyꞌehan, squehan Capernaum na tyequijntꞌuehan Jesús. Ee taaꞌ nꞌonhan na tacꞌoonhin yuu vijon na tyincyaa jon na tcüaꞌhan, min nquë́ nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin.   
\s1 Condui Jesús tyooꞌ na incyaahanꞌ na cotaꞌndoꞌ ñuaan nnꞌan  
\p
\v 25 Ndoꞌ vi na jndë jndiohan Jesús ncüiichen ixndya ndaandue, jnduehan nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ¿Yuu xjen jndyoꞌ ntjoohin?   
\p
\v 26 Tꞌa jon jndyuehan, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, ꞌoꞌ chito cojntꞌuehoꞌ ja ngꞌe na jntyꞌiahoꞌ tsꞌian na sꞌa na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ na veꞌ yo naijndei nquii tsꞌan. ꞌOꞌ cojntꞌuehoꞌ ja xengꞌe na tcüaꞌ tacjohoꞌ tyooꞌñeen.  
\v 27 ꞌOꞌ conanꞌchonhoꞌ na ninjndaꞌ ꞌnan na ntcüaꞌhoꞌ, ndoꞌ joohanꞌ ꞌnan na contycüiihanꞌ. Majoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na nndaꞌ contꞌahoꞌ. Quinanꞌchonhoꞌ na nndiohoꞌ ncüii na chaꞌvijon na ntcüaꞌ tsꞌan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nnanꞌxuanhoꞌ na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhoꞌ. Ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ninncya quiiꞌ ñuan ꞌnaanhoꞌ juu na itsijonhanꞌ juuhanꞌ na ntcüaꞌ tsꞌan ee itsiꞌman tyëhöꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndë tꞌua jon tsꞌianꞌñeen nnön.   
\p
\v 28 Yajoꞌ taxeeꞌ nanꞌñeen nnon jon:  
\p —¿Nin ꞌnan icanhanꞌ na quintꞌá chaꞌ ngaveeꞌ nchjii Tyoꞌtsꞌon yo já?   
\p
\v 29 Joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Ndö vaa na ntꞌue tsꞌon jon, na cantyja nꞌonhoꞌ ja na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.   
\p
\v 30 Ndoꞌ tꞌahan, jnduehan:  
\p —¿Nin ncüii nnon ꞌnan na ntsaꞌ na njntyꞌiá ndë́ na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ naijndei nquii tsꞌan na ntsiꞌmanhanꞌ ndë́ na vaa na condui ꞌuꞌ, chaꞌ ntejndeihanꞌ na ngantyja nꞌö́n ꞌuꞌ?  
\v 31 Ndochiihi tocüaꞌhan maná xjen na tomꞌanhan ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan tomꞌan chaꞌxjen itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui ndyu na toxenꞌchen: “Tyincyaa Moisés tyooꞌ na tocüaꞌhan na jnanhanꞌ quiñoonꞌndue.”   
\p
\v 32 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, juu maná na tyincyaa tsanꞌñeen, chito conduihanꞌ tyooꞌ na jnan na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ nquii Tyëhöꞌ incyaa jon juu na mayuuꞌ na jnan na mꞌaan jon quiñoonꞌndue na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tyooꞌ.  
\v 33 Juu na condui tyooꞌ na incyaa Tyoꞌtsꞌon, jnan jon quiñoonꞌndue na jndyocue jon. Nquii jon incyaa jon na nanꞌxuan nnꞌan na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhan.   
\p
\v 34 Ndoꞌ jndue nanꞌñeen nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, ninnquiiꞌchen ncyaꞌ tyooꞌminꞌ ndë́, riiꞌ.   
\p
\v 35 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Ja condui tyooꞌ na mancya na nanꞌxuan nnꞌan na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan. Minꞌcya ro tsꞌan na ninncyaahin ntꞌö, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na jndë tacjooꞌ na icüaꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, ngioo na tein quiiꞌ ñuaanꞌ juu chaꞌxjen ya na iꞌu tsꞌan ndaa.  
\v 36 Majoꞌ chaꞌna jñꞌoon na jndë tsjö ndëëhoꞌ, min na jndë jntyꞌia ndëëhoꞌ joo tsꞌian na matsꞌa, majoꞌ tyiꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 37 Majoꞌ min na nndaꞌ vaa, tsoñꞌen nnꞌan na incyaa Tyëhöꞌ ntꞌö, nndye nanꞌñeen ntyja njan. Min tyiꞌjeꞌquitsꞌa na jeꞌcyꞌön cüenta tsꞌan na nincyaahin ntyja njan.  
\v 38 Ee ja na jnan quiñoonꞌndue, chito na jndyö na ntsꞌa ꞌnan na ntꞌue tsꞌön ncö. Ja jndyö na ntsꞌa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 39 Nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndö vaa na ntꞌue tsꞌon jon na quitsꞌa, na juu tsꞌan na jndë tyincyaa jon ntꞌö, tyiꞌninncya na ngitsu ñuaanꞌ tsanꞌñeen. Ndoꞌ xuee na matsꞌiañꞌen, ninncya na ntaꞌndoꞌ xco tsoñꞌen nnꞌan na nanꞌxuanhan na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan.  
\v 40 Ee nquii Tyëhöꞌ ntꞌue tsꞌon jon na tsoñꞌen nnꞌan na cojntyꞌia ja na condui ja jnda jon, na cantyja nꞌonhan ja, cyꞌonhan cüenta na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan. Ndoꞌ xuee na matsꞌiañꞌen majantyë ninncya na ntaꞌndoꞌ xco joo nnꞌan na jndë tjë.   
\p
\v 41 Ndoꞌ nque nnꞌan judíosꞌñeen, jnanꞌmanhan na tatëveeꞌ ngiohan yo Jesús jnaanꞌ jñꞌoon na tso jon: “Ja condui tyooꞌ na jnan quiñoonꞌndue.”  
\v 42 Ndoꞌ jnduehan:  
\p —Jesúsvaꞌ, ¿Aa chi jnda Joséhin? Cotaꞌjnꞌaan nnꞌan na ndahin. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ¿Ndu na itso jon na jndë jndyocue jon na jnan jon quiñoonꞌndue?   
\p
\v 43 Tꞌa Jesús, itso jon ndëë nanꞌñeen:  
\p —Tananꞌncꞌuaaꞌhoꞌ yo ntyjehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 44 Chaꞌ na nndëë ngiooꞌ tsꞌon tsꞌan yo ntyja njan, icanhanꞌ na nquii tyëhöꞌ na iꞌua jon tsꞌianvahin nnön, ndyoyꞌoon jon tsanꞌñeen. Xe chito na nndaꞌ vaa, minncüii tsꞌan jeꞌquindëë ntsijonhin yo ja.  
\v 45 Ee vaa jñꞌoon na jndui na sinin Isaías, tsan na toninncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Juu jñꞌoonꞌñeen, ndö vaa na itsohanꞌ: “Ntsiꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëë tsoñꞌen nnꞌan.” Juu jñꞌoonvaꞌ ninꞌquitsiquindyihanꞌ na ncüii cüii tsꞌan na jndë jndyii jñꞌoon na coninncya nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ jndë taaꞌ tsꞌon juuhanꞌ, ntsijon tsanꞌñeen yo ja.   
\p
\v 46 “Jñꞌoonvaꞌ tyiꞌtsiꞌmanhanꞌ na jndë jndyiaaꞌ tsꞌan Tyëhöꞌ Tyoꞌtsꞌon, xiaꞌntyi ja na iꞌua jon tsꞌian na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ja jndë jntyꞌia nnönhin.  
\v 47 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsjö ndëëhoꞌ, nin juu na vantyja tsꞌon ja, itsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 48 Ja na condui tyooꞌ, tsꞌian na iꞌua Tyoꞌtsꞌon nnön na ncya na cotaꞌndoꞌ nnꞌan.  
\v 49 Nque ndochihoꞌ tocüaꞌhan maná ndyuꞌñeen xjen na tomꞌanhan ndyuaa na xjen ro covaꞌ, ndoꞌ tjëhan.  
\v 50 Majoꞌ ja matsinën ntyja ꞌnaanꞌ juu tyooꞌ na jnan quiñoonꞌndue na majoꞌ condui ja. Tsꞌan na ntcüaꞌ juu tyooꞌva, tyiꞌjeꞌquitsu ñuaanꞌ juu.  
\v 51 Ja na jnan quiñoonꞌndue, condui ja tyooꞌ na mancya na cotaꞌndoꞌ ñuaan nnꞌan. Tsꞌan na ntcüaꞌ juu tyooꞌva itsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Ndoꞌ juu tyooꞌ na mancya chaꞌ nnanꞌxuan nnꞌan na ntaꞌndoꞌhan tonnon Tyoꞌtsꞌon, conduihanꞌ sꞌei.   
\p
\v 52 Ndoꞌ joo nnꞌan judíosꞌñeen, vi na jndë jndyehan jñꞌoonvaꞌ, jntꞌuehan jñꞌoon yo ntyjehan. Jnduehan:  
\p —Jaa mangiö tyiꞌjeꞌquindëë ninncyaa tsanvaꞌ seiiꞌ jon na ntquë.   
\p
\v 53 Joꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, ja na condui tsꞌan na jnan quiñoonꞌndue, chaꞌ na ntsixuan tsꞌan na tyiꞌquintycüii vandoꞌ ñuaanꞌ juu, chuhanꞌ na quii juu sꞌei ndoꞌ cꞌu juu nꞌeön. Xe tyiꞌntꞌahoꞌ na nndaꞌ, jeꞌquindëë nanꞌxuanhoꞌ na vandoꞌ ñuaanhoꞌ.  
\v 54 Nquii tsꞌan na iquii sꞌei ndoꞌ na iꞌu juu nꞌeön, tsixuan juu na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Ndoꞌ min na cueꞌ juu, majoꞌ xee na matsꞌiañꞌen ninncya na ngüandoꞌ xco juu.  
\v 55 Ee juu na ntcüaꞌ tsꞌan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na nninncyaahanꞌ na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu na tonnon Tyoꞌtsꞌon, juuhanꞌ conduihanꞌ sꞌei. Ndoꞌ juu na ncꞌu tsꞌan na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ncꞌon tsꞌan na tein quiiꞌ ñuaanꞌ juu, joꞌ nꞌeön.  
\v 56 Minꞌcya ro tsꞌan na iquii sꞌei ndoꞌ na iꞌu nꞌeön, contjo tsanꞌñeen ntyja njan, ndoꞌ mantyi contjo ja yohin.  
\v 57 Nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, vandoꞌ jon ndoꞌ mantyi ja vantꞌö ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌan na iquii sꞌei, ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu ntyja njan.  
\v 58 Ja condui juu tyooꞌ na jnan quiñoonꞌndue. Ndochihoꞌ tocüaꞌhan maná ndoꞌ tjëhan. Majoꞌ tyiꞌitsijonhanꞌ ntyja njan chaꞌna juu manáꞌñeen. Ee minꞌcya ro tsꞌan na icüaꞌ juu tyooꞌ na condui ja, tyiꞌjon cueꞌ juu, mꞌaan juu xe mꞌaan juu na vandoꞌ juu ntyja njan.  
\v 59 Jñꞌoonminꞌ sinin Jesús viochen xjen na siꞌman jon ndëë nnꞌan quiiꞌ vatsꞌon ꞌnaan nnꞌan judíos tsjoon Capernaum.   
\s1 Jñꞌoon na conanꞌjndaꞌhanꞌ na itsixuan tsꞌan na tyiꞌquintcüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu  
\p
\v 60 Ndoꞌ majndye nnꞌan na tovaveeꞌ nꞌonhan jñꞌoon na toninncyaa Jesús, majoꞌ xjen na jndyehan jñꞌoonminꞌ jnduehan:  
\p —Tsanꞌ jñꞌoon itsinin tsanvaꞌ. Tyiꞌjeꞌquindëë ntsayꞌönntyëchën yo jñꞌoon na itsinin jon.   
\p
\v 61 Majoꞌ ntyjii tsꞌon Jesús, na jnanꞌncꞌuaaꞌ nꞌon nanꞌñeen yo ntyjehan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na sinin jon ndëëhan. Mangꞌe joꞌ itso jon:  
\p —Jñꞌoonminꞌ, ¿Aa itsquioohanꞌ ꞌoꞌ?  
\v 62 Yajoꞌ quinanꞌtiu yahoꞌ nchu vaa ntsꞌaahanꞌ ꞌoꞌ juu xjen na njntyꞌiahoꞌ ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na ncjöva nntꞌa na tondye naijon na tomꞌan jndyëë.  
\v 63 Nquii Espíritu Santo conduihin na incyaa jon na nanꞌxuan nnꞌan na cotaꞌndoꞌ ñuaanhan tonnon Tyoꞌtsꞌon. Seiiꞌ tsꞌan ndincyaahanꞌ na ntsixuan tsꞌan na nndaꞌ. Jñꞌoon na mancya ndëëhoꞌ tsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu. Ndoꞌ ninnquiiꞌchen ntsixuan tsꞌan na vandoꞌ xco juu xengꞌe itsijonhin yo jñꞌoonmin.  
\v 64 Majoꞌ tyiꞌtsoñꞌenhoꞌ vantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\p Nndaꞌ ro jñꞌoon tso jon ndëë nanꞌñeen ee ntyjantyi xjen na taꞌ jon na toninncyaa jon jñꞌoon, ntyjii jndaꞌ jon nin joo na tyiꞌcantyja nꞌon jon, ndoꞌ nin juu na ninncyaa cüentahin.  
\v 65 Yajoꞌ tsontyichen jon:  
\p —Mangꞌe joꞌ na jndë tsjö ndëëhoꞌ, ninnquiiꞌ nndëë ntsijon tsꞌan yo ntyja njan xe na aa nquii Tyëhöꞌ Tyoꞌtsꞌon incyaa jon na ndui na nndaꞌ.   
\p
\v 66 Ndoꞌ ngꞌe jñꞌoonvaꞌ, jndye nnꞌan na tondye jndyee jñꞌoon na toninncyaa jon, tyentcüeꞌhan, tji ntcüeꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, tavijnanꞌjonntyichenhan yohin.  
\v 67 Mangꞌe joꞌ, taxeeꞌ jon ndë́ já nnꞌan na nchoꞌve na tꞌman jon, itso jon:  
\p —Ndoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, ¿Aa mantyi ninꞌquiꞌndyehoꞌ ja?   
\p
\v 68 Ndoꞌ tꞌa Simón Pedro, tso jon:  
\p —Tyiꞌntsuꞌ na nndaꞌ vaa, ta, tyiꞌquichuhanꞌ na ntsayꞌö́n jñꞌoon yo ncüiichen tsꞌan. Ee xiaꞌntyi juu jñꞌoon na matsininꞌ incyaahanꞌ na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuan nján.  
\v 69 Ee já jndë vantyja nꞌö́n ꞌuꞌ ndoꞌ covaaꞌ nꞌö́n na condui ꞌuꞌ Cristo, jnda nquii Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ.   
\p
\v 70 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Ja tji ꞌoꞌ na nchoꞌvehoꞌ, majoꞌ ncüiihoꞌ mꞌaan juu ntyja ꞌnaanꞌ juu yutyia.   
\p
\v 71 Jñꞌoonvaꞌ itso jon na itsiꞌman jon Judas Iscariote, jnda ncüiichen Simón. Ee juu Judasꞌñeen na tyincyaa juu cüenta Jesús nduee nnꞌan. Mantyi juu conduihin ncüii já na nchoꞌve.   
\c 7  
\s1 Ntyje Jesús tyíꞌcantyja nꞌonhan jon  
\p
\v 1 Jndë na tui nanꞌminꞌ, tomantyꞌí yo Jesús ndyuaa Galilea. Ee nque nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan judíos, jnaanꞌ na tojooꞌ nꞌonhan na ninꞌquinanꞌcueeꞌhan jon, joꞌ na tavininꞌcja nndaꞌ jon ndyuaa Judea.  
\v 2 Ndoꞌ vavindyo na ngueeꞌ nguee na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan judíos xjen na conanꞌyahan xqueꞌncüanꞌ cüenta jndye na covañjoonꞌ nꞌonhan nchu vaa tomꞌan ndochiihan ndyuꞌñeenchen.  
\v 3 Ndoꞌ vi na mavaa xjen na ngueeꞌ juu ngueeꞌñeen, tondue ntyje nquii jon nnon jon:  
\p —Cüa, quinduiꞌ ntjoohin. Cjaꞌ ndyuaa Judea chaꞌ joo nnꞌan na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na mancyaꞌ na mꞌanhan joꞌ, mantyi ndëë njntyꞌia ndëëhan tsꞌian na matsaꞌ.  
\v 4 Ee tsꞌan na mantyja tsꞌon na cantyja nꞌon nnꞌan yohin, tyiꞌquichuhanꞌ na ntjohin na ninnquii juu. Tsoñꞌen nnꞌan ncyaꞌ jndyoyu na quindiohan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na matsaꞌ.   
\p
\v 5 Ndöꞌ jñꞌoon na jnduehan nnon jon ngꞌe min nquehin tyíꞌcantyja nꞌonhan jon.  
\v 6 Ndoꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Tyiꞌcoventyja xjen na ntsiꞌman ja ndëë nnꞌan na condui ja nquii jon na itsinꞌman ñuaan nnꞌan. Majoꞌ ꞌoꞌ minꞌcya ro xjen na ninꞌcondyiꞌhoꞌ, taꞌnan na toncuuꞌ.  
\v 7 Joo nnꞌan tsonnangue, tyiꞌcꞌonhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ꞌoꞌ. Majoꞌ ninnquiiꞌchen mꞌanhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ja, ngꞌe na macüjiꞌ jndyoyu ntyja ꞌnaanꞌ natyia na contꞌahan.  
\v 8 Cüa, cꞌo nquehoꞌ ngueevaꞌ, ja yandëcya yajoꞌ chi ncjö. Ee tyiꞌcoventyja xjen na ntsiꞌman na condui ja nquii jon na itsinꞌman ñuaan nnꞌan.   
\p
\v 9 Vi jndë na tso jon na nndaꞌ ndëëhan, ntjontyichenhin ndyuaa Galilea vendye xuee.   
\s1 Tja Jesús na tueeꞌ nguee xqueꞌncüanꞌ cüenta jndye  
\p
\v 10 Majoꞌ ya na jndë tyꞌe ntyje jon na ngueeꞌ juu ngueeꞌñeen, yajoꞌ mantyi tantyja jon, majoꞌ tasiꞌman jndyoyuhin ndëë nnꞌan. Tja jon chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌquintꞌue tsꞌon na njntyꞌia nnꞌanhin.  
\v 11 Ndoꞌ nnꞌan judíos na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan jon, tojntꞌuehan jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyꞌe nguee. Totaꞌxeeꞌhan, tonduehan:  
\p —¿Yuu jon mꞌaan tsanꞌñeen?   
\p
\v 12 Ndoꞌ nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tꞌman vaa na tyiꞌcüijon na jnanꞌneinhan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ee ñꞌen joohan na jnduehan: “Juu tsanvaꞌ, ya tsꞌanhin.” Majoꞌ mañoon ntyjehan jnduehan: “Tyiꞌyuuꞌhanꞌ ee itsiviꞌnnꞌan jon nnꞌan.”   
\p
\v 13 Majoꞌ tajnanꞌnein jndyoyuhan ntyja ꞌnaanꞌ jon ngꞌe ncyaahan ntyjehan nnꞌan judíos na conintque ndëëhan.   
\s1 Jñꞌoon na siꞌman Jesús xjen na tꞌoon nguee  
\p
\v 14 Ya na tixoncüe na mꞌaan juu ngueeꞌñeen, yajoꞌ taqueeꞌ Jesús quiiꞌ vatsꞌon tꞌman ꞌnaan nnꞌan judíos ndoꞌ joꞌ totsiꞌman jon ndëë nnꞌan.  
\v 15 Majoꞌ nque nnꞌan judíos na conintque, tomꞌaanꞌ jndyi nꞌonhin ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na toninncyaa jon. Tonduehan:  
\p —Tsanvahin tatja juu scuela naijon na jnanꞌjnꞌaan. Yajoꞌ ¿Nchu vaa na condëë na itsitjonꞌ juu jñꞌoon?   
\p
\v 16 Ndoꞌ na nndaꞌ jnduehan, tso Jesús ndëëhan:  
\p —Chito ncö sijntꞌa jñꞌoon na matsiꞌman. Nquii jon na iꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, juu jon itsijndaꞌ joo jñꞌoonmin na matsiꞌman ndëëhoꞌ.  
\v 17 Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na ninꞌquitsꞌaa juu ꞌnan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, ncüaaꞌ tsꞌon juu na aa nquii jon sijndaꞌ jñꞌoon na matsiꞌman, ndoꞌ aa veꞌ jñꞌoon na sitiu ncö na mancya.  
\v 18 Ee minꞌcya ro tsꞌan na icüjiꞌ jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ nquii, itsichon tsanꞌñeen na quindui tꞌmanhin ndëë ntyje juu. Majoꞌ minninchen tsꞌan na itsichon na cüitꞌmaanꞌ nquii jon na jñonhin, jñꞌoon na itsinin tsanꞌñeen, conduihanꞌ na mayuuꞌ, tyiꞌquitsꞌaa juu ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ.   
\p
\v 19 “Tji Moisés jñꞌoon na tquen jon ndëëhoꞌ na icoꞌxenhanꞌ ꞌoꞌ. Majoꞌ min na nndaꞌ vaa, taꞌnan ncüiihoꞌ na ivangueeꞌ juuhanꞌ. Ee xe na aa cotaꞌngueeꞌhoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, tyiꞌjeꞌcjooꞌ nꞌonhoꞌ na ninꞌquinanꞌcueeꞌhoꞌ ja.   
\p
\v 20 Ndoꞌ tꞌa nanꞌñeen, jnduehan nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ tsixuanꞌ yutyia. ¿Nin tsꞌan na ijooꞌ tsꞌon na ninꞌquitscueeꞌ ꞌuꞌ?   
\p
\v 21 Ndoꞌ sintcüeꞌ Jesús jñꞌoon ndëëhan, itso jon:  
\p —Juu xuee na cotaꞌjndyëëhë, sinꞌman tsꞌan na ndicaca, ndoꞌ ngꞌe joꞌ tjonꞌ jñꞌoonhoꞌ na tyiꞌcaveeꞌ ngiohoꞌ yo ja.  
\v 22 Majoꞌ cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon matsjö. Nquii Moisés tquen jon jñꞌoon na quintꞌahoꞌ yo yononꞌndaa ndahoꞌ chaꞌxjen na tontꞌa ndochihoꞌ na tomꞌan ndyu na toxenꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌianꞌñeen conanꞌquindëhoꞌhanꞌ min juu xuee na cotaꞌjndyëëhë. Nque ndochiihoꞌ jnanꞌquitaꞌhin na contꞌahoꞌ na nndaꞌ.  
\v 23 Ndoꞌ mangiohoꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés incyaahanꞌ na vanaan na quinanꞌquindëhoꞌ costumbreꞌñeen xee na cotaꞌjndyëëhë. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa ¿Ndu na conanꞌvjeehoꞌ ja jnaanꞌ juu xuee na cotaꞌjndyëëhë na sinꞌman ncüii tsꞌan viiꞌ?  
\v 24 Joꞌ chito veꞌ xiaꞌntyi ntjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnan na covityincyo. Quitjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na chuhanꞌ.   
\s1 Jesús ¿Aa conduihin nquii Cristo?  
\p
\v 25 Juu xjenꞌñeen, vendye nnꞌan Jerusalén taꞌhan taxeeꞌhan ndëë ntyjehan, jnduehan:  
\p —Tsansꞌava, ¿Aa chito jon tsꞌan na cojntꞌue nanmꞌannꞌian njanhan na nnanꞌcueeꞌhanhin?  
\v 26 Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta, itsinin tyincyo jon ndëë nnꞌan, min tajñꞌoon quindue nanmꞌannꞌian nnon jon. ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na nquehan conanꞌtiuhan na condui tsanvaꞌ nquii Mesías?  
\v 27 Majoꞌ nquii tsanꞌñeen, xjen na ncüjeeꞌ jon, tanin tsꞌan quintjii yuu jon na nnan jon. Majoꞌ tsanvaꞌ jeꞌ, ngiö ya yuu jon jnan jon.   
\p
\v 28 Xjenꞌñeen siꞌman Jesús quiiꞌ vatsꞌon tꞌman ꞌnaan nnꞌan judíos. Ndoꞌ vi na jndë jndyii jon na nndaꞌ jndue nanꞌñeen, sue jon jndyeeꞌ jon. Itso jon:  
\p —ꞌOꞌ conduehoꞌ na cotaꞌjnꞌaanhoꞌ ja ndoꞌ ngiohoꞌ yuu jon jnan. Majoꞌ chito jndyö ntyja njan ncö, nquii jon na conduihin jñꞌoon na mayuuꞌ, iꞌua jon tsꞌian nnön na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhoꞌhin.  
\v 29 Ja mancüiixjen mavajnꞌanhin, ee na mꞌaan jon jnan, ndoꞌ nquii jon iꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö na mꞌanhoꞌ.   
\p
\v 30 Ndoꞌ ngꞌe juu jñꞌoonvaꞌ na tso Jesús, tojooꞌ yantyi nꞌon nanmꞌannꞌianꞌñeen na ntꞌueviꞌhan jon. Majoꞌ ngꞌe na tyíꞌcoventyja xjen na ntyjii Tyoꞌtsꞌon na ngenon jon juu naviꞌ tꞌman, joꞌ minncüiihan tatꞌuehan jon.  
\v 31 Ndoꞌ nnꞌan na tomꞌan joꞌ, jndyehan tëntyja nꞌonhan jon. Tonduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Nquii Cristo, xjen na ncüjeeꞌ jon, ¿Aa jndyentyichen tsꞌian na ntsꞌaa jon na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ ntyja najndei nquii tsꞌan, chintyi na itsꞌaa tsanvaꞌ?   
\s1 Tyequijntꞌue cominsión Jesús  
\p
\v 32 Nque nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos tondyehan na tonanꞌnein nnꞌan jñꞌoonminꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesús. Yajoꞌ jnanꞌjonhan jñꞌoon yo ntyee na conintque ndëë ntyjehan nnꞌan judíos na tꞌuahan tsꞌian ndëë cominsión na quitsacyꞌon nanꞌñeen jon.  
\v 33 Veꞌ jnaanꞌ joꞌ itso Jesús ndëë nnꞌan na jndye jndyiꞌhin:  
\p —Jndë titsiaaꞌviꞌ xuee na vi mꞌan yo ꞌoꞌ. Ndoꞌ ndë joꞌ ncjö ntcüꞌë na mꞌaan nquii jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 34 Juu xjenꞌñeen njntꞌuehoꞌ ja, majoꞌ taxeꞌquindiohoꞌ ja ee yuu jon na nguë, ꞌoꞌ jeꞌquindëë ntsquehoꞌ joꞌ.   
\p
\v 35 Ndoꞌ vendye nnꞌan judíosꞌñeen tonduehan ndëë ntyjehan:  
\p —¿Yuu vijon ncja tsanvaꞌ na tajeꞌquindëë ndiöhin? ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na ncja jon quiiꞌ ntꞌan ntyjëëhë judíos na jndë tycyahan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na conanꞌnein jñꞌoon griego, chaꞌ ntsiꞌman jon ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon?  
\v 36 ¿Nin ninꞌquitsiquindyi juu jñꞌoonvaꞌ na itsinin jon na njntꞌuëhin, majoꞌ jeꞌquindiöhin? Ndoꞌ na itso jon yuu jon na vja jon, tyiꞌjeꞌquindëë ntsquë na mꞌaan jon.   
\s1 Nquii Espíritu Santo itsijonhanꞌhin chaꞌvijon ndaa jndaa cüenta jndye  
\p
\v 37 Juu xuee na matsꞌiañꞌen na mꞌaan juu ngueeꞌñeen, nque nnꞌan judíos contꞌahan na tꞌmanntyichenhanꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhan. Juu xueeꞌñeen tëcüentyjeeꞌ Jesús, sue jon jndyeeꞌ jon. Itso jon:  
\p —Minꞌcya ro tsꞌan na ninꞌcꞌoon jndyi juu nacje ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, quindyotsijonhin yo ja ndoꞌ cantyja tsꞌon juu ja.  
\v 38 Na ntsꞌaa tsꞌan na nndaꞌ, ntsꞌaahanꞌ yohin chaꞌxjen na tso jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndë jndui. Juu jñꞌoonꞌñeen itsiquindyihanꞌ na quityquiiꞌ tsꞌon tsꞌan nnanꞌ chaꞌvijon ndaa jndaa cüenta jndye na coninncyahanꞌ na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuaan nnꞌan.   
\p
\v 39 Jñꞌoonvaꞌ sinin jon na itsiꞌman jon ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo na joo nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon ncyꞌonhan cüentahin. Ee juu xjenꞌñeen tyíꞌcojñon Tyoꞌtsꞌon jon quiiꞌ ñuaan nnꞌan ngꞌe vitjachen na ngüentyja xjen na ntsitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon juu Jesús.   
\s1 Tyiꞌninncüii na tondue nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\p
\v 40 Ndoꞌ vendye nnꞌan na mꞌan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na jndye jndyiꞌhin, tondyehan jñꞌoonminꞌ na sinin jon. Joꞌ tonduehan:  
\p —Tsansꞌavaꞌ mayuuꞌ conduihin nquii tsꞌan na vaa jñꞌoon na ncüjeeꞌ jon tsonnangue na ninncyaa jon jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa.   
\p
\v 41 Ndoꞌ ñꞌen vendye nnꞌan jnduehan:  
\p —Conduihin nquii Mesías.  
\p Majoꞌ vendyechen ntyjehan jnduehan:  
\p —Nchu tajnꞌaanhoꞌ, juu tsꞌan na conduihin Mesías chito conduihin tsꞌan ndyuaa Galilea.  
\v 42 Ee juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio itsiquindyihanꞌ na juu Mesías conduihin tsjaan David na ndyocahanꞌ. Ndoꞌ mantyi tsꞌan tsjoon chjo Belénhin naijon na jnan nquii David.   
\p
\v 43 Tsojnaanꞌ jñꞌoonminꞌ sꞌaahanꞌ na tyiꞌninncüii tondyiiꞌ nꞌon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 44 Ee ñꞌenhan na ninꞌcyꞌonhan jon, majoꞌ minꞌncüii tsꞌan tyíꞌquitsꞌaahanꞌ.   
\s1 Nanmꞌannꞌian tyiꞌcantyja nꞌonhan na juu Jesús conduihin Cristo  
\p
\v 45 Yajoꞌ joo cominsiónꞌñeen na cotyentjonhan vatsꞌon, tyꞌe ntcüeꞌhan na mꞌaan ntyee na conintque yo nnꞌan tmaanꞌ fariseos. Ndoꞌ taxeeꞌ nanꞌñeen ndëëhan. Jnduehan:  
\p —¿Ndu na tajndyoyꞌonhoꞌhin?   
\p
\v 46 Yajoꞌ nque cominsiónꞌñeen tꞌahan. Jnduehan:  
\p —Minꞌjon tacondyë́ na ntsinin ncüii tsꞌan chaꞌxjen juu jñꞌoon na njon jndyi na incyaa tsanvaꞌ.   
\p
\v 47 Ndoꞌ joo nnꞌan tmaanꞌ fariseoꞌñeen tꞌahan, jnduehan:  
\p —¿Aa mantyi itsiviꞌnnꞌanhanꞌ ꞌoꞌ?  
\v 48 Quitquenhoꞌ cüenta. Taꞌnan ncüii tsꞌan na mꞌaan tsꞌian na vantyja tsꞌon jon juu, ndoꞌ min nquë́ fariseos.  
\v 49 Majoꞌ joo nnꞌan na jndye jndyiꞌhin na tyiꞌjndaꞌ nquenhan, juu ntji na tquen Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhinhanꞌ. Mangꞌe joꞌ nanꞌxuanhan na quitsu ñuaanhan.   
\p
\v 50 Majoꞌ tꞌa Nicodemo, tsan na tja na mꞌaan Jesús ncüii tijaan, jon ncüii nque nanmꞌannꞌianꞌñeen. Tꞌa jon,   
\p
\v 51 Itso jon ndëë nanꞌñeen:  
\p —Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na icoꞌxenhanꞌ jaa, mangiö na itsiquindyihanꞌ na tyiꞌquichuhanꞌ na ngitoxën ncüii tsꞌan vitjachen na ndyëë jnaanꞌ juu, ndoꞌ na ninjndaꞌ nin ꞌnan sꞌaa juu.   
\p
\v 52 Ndoꞌ nanꞌñeen jeꞌ, tꞌahan ꞌndyo jon, jnduehan:  
\p —Aa xe ꞌuꞌ, ¿Aa mantyi condui ꞌuꞌ tsꞌan Galilea? Cüa, chen chen quitsijnanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui, yajoꞌ ngavaaꞌ ya tsonꞌ na taꞌnan ncüii tsꞌan na nnan Galilea na ninncyaa juu jñꞌoonꞌ jon.   
\s1 Tsanscu na sitjahin  
\p
\v 53 Ndoꞌ ncüii cüii joo nanꞌñeen tyꞌehan ntꞌaahan.   
\c 8  
\p
\v 1 Majoꞌ Jesús tja jon tyoꞌ Olivos.  
\v 2 Ndoꞌ tonco ncüiichen xuee jndyo ntcüeꞌ jon, taqueeꞌ nndaꞌ jon vatsꞌon tꞌman ꞌnaanꞌ nnꞌan judíos. Xjenꞌñeen jndye jndyi nnꞌan squenon na mꞌaan jon. Ndoꞌ vi na jndë tëcjo jon na ntsiꞌman jon ndëëhan,  
\v 3 Yajoꞌ joo nnꞌan na conanꞌman jñꞌoon na tquen Moisés na coꞌxenhanꞌ yo ninꞌjoo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ fariseos, sayꞌonhan ncüii tsanscu na mꞌaan jon. Juu tsanꞌñeen tyꞌonhan juu maninꞌ juu xjen na itsitjahin yo ncüii tsansꞌa na veꞌ tjon yahin. Yajoꞌ taꞌhanhin xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan.  
\v 4 Ndoꞌ jnduehan nnon Jesús:  
\p —ꞌUꞌ na matsiꞌmanꞌ ndë́ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, juu tsanscuva tyꞌönhin maninꞌ juu xjen na itsitjahin yo ncüii tsansꞌa.  
\v 5 Ndoꞌ juu ntji na tquen Moisés, icoꞌxenhanꞌ na quitmënꞌ ntjöꞌ nanntcu na contꞌa na nndaꞌ. Majoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, ¿Nchu vaa matsuꞌ?   
\p
\v 6 Ndöꞌ vaa na jnduehan nnon jon ngꞌe ntꞌue nꞌonhan na quitꞌuiihanꞌhin. Majoꞌ tëcjo tyosu Jesús, taꞌ jon na icüji jon quiiꞌ tsꞌojndë yo nonntꞌö jon.  
\v 7 Ndoꞌ ngꞌe na tyíꞌcotsacüentyjeeꞌhan na cotaxeeꞌhan jñꞌoonvaꞌ nnon jon, tëcüentyjeeꞌ jon. Itso jon ndëëhan:  
\p —Nin ncüiihoꞌ na tajnan tsixuan, juu quiminꞌ jndyee tsjöꞌ tsanscuva.   
\p
\v 8 Jndë joꞌ, tacjo tyosu nndaꞌ jon, tjintyichen jon.  
\v 9 Majoꞌ vi na jndë jndye nanꞌñeen jñꞌoonvaꞌ, sꞌaahanꞌ na tejnꞌaanhin. Yajoꞌ ncüii cüiihan tyeꞌ jnduiꞌhan joꞌ. Nque nantque, joohan jnduiꞌ jndyee, jndë joꞌ nnꞌan na cotsantyja. Matsꞌiañꞌen xiaꞌntyi ninnquii Jesús ntjohin yo juu tsanscuꞌñeen na minntyjeeꞌ juu tonnon jon.  
\v 10 Yajoꞌ tacüentyjeeꞌ nndaꞌ Jesús. Ndoꞌ ngꞌe minꞌncüii joo nanꞌñeen na taviꞌcꞌon, ninnquii tsanscuꞌñeen vi mꞌaan, yajoꞌ itso jon nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ tsanscu, joo nnꞌan na contꞌa jnanꞌ, ¿Yuu mꞌanhan? ¿Aa tyiꞌquitmeinꞌhan ntjöꞌ ꞌuꞌ?   
\p
\v 11 Tꞌa tsanscuꞌñeen, tso juu:  
\p —Taꞌnan yu ro, ta.  
\p Itso Jesús nnon juu:  
\p —Min ja, jeꞌquitsꞌa na quitꞌuiihanꞌ ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnanꞌ. Nanein cjaꞌ, tavintsaꞌtoꞌ na vaa nndaꞌ.   
\s1 Jesús conduihin naxuee ndëë nnꞌan  
\p
\v 12 Ndoꞌ sinin nndaꞌ Jesús ndëë nnꞌan, itso jon:  
\p —Ja condui naxuee ndëë nnꞌan tsonnangue. Minninchen tsꞌan na itsijonhin yo ja, xeꞌcꞌoon juu nacje ꞌnaanꞌ najaan na conduihanꞌ natyia. Juu tsanꞌñeen ncꞌoon juu nacje njan na condui ja naxuee na mancya na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ tsꞌan.   
\p
\v 13 Majoꞌ nnꞌan tmaanꞌ fariseos jnduehan nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ macüjiꞌ jndyoyu nquii ꞌuꞌ ntyja ꞌnanꞌ. Ndoꞌ jñꞌoonꞌñeen min tyiꞌyuuꞌhanꞌ.   
\p
\v 14 Yajoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan:  
\p —Min na macüjiꞌ jndyoyu ntyja njan, majoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ tsixuanhanꞌ, ngꞌe ntyji yuu jon jnan, ndoꞌ nchji yuu jon jö. Majoꞌ ꞌoꞌ min tyiꞌquindiohoꞌ yuu jnan, min yuu na jö.  
\v 15 ꞌOꞌ veꞌ xiaꞌntyi yo ꞌnan na covaaꞌ nꞌon nnꞌan, joꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaan ntyjehoꞌ, majoꞌ ja minꞌncüii tsꞌan tyiꞌquitꞌui jahin yo jnaanꞌ juu.  
\v 16 Majoꞌ ya na ngüentyja xjen na ntcoꞌxën nnꞌan, ntcoꞌxënhan chaꞌxjen na chuhanꞌ ee chito mꞌan na ninncö na ntsꞌahanꞌ. Nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja ntjoohin, mꞌaan jon yo ja.  
\v 17 Conanꞌyꞌonhoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na coꞌxenhanꞌ. Quiiꞌ jñꞌoonꞌñeen itsohanꞌ na cantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na cotjiꞌ jndyoyu ve nnꞌan.  
\v 18 Ja condui ncüii tsꞌan na macüjiꞌ jndyoyu ntyja njan, ndoꞌ nquii Tyëhöꞌ conduihin ncüiichen na ndë ve.   
\p
\v 19 Ndoꞌ na nndaꞌ tso jon, jndue nanꞌñeen nnon jon:  
\p —¿Yuu vijon mꞌaan juu tyeꞌ?  
\p Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —ꞌOꞌ tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja njan min ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon. Ee xe covaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja njan, yajoꞌ mantyi ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon.   
\p
\v 20 Jñꞌoonminꞌ sinin Jesús viochen xjen na totsiꞌman jon quiiꞌ vatsꞌon tꞌman ꞌnaan nnꞌan judíos, ndyo naijon na cotjueꞌ nnꞌan sꞌon cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ min tanin tsꞌan na tꞌuiihin ee tyiꞌcoventyja xjen na ngenon jon naviꞌ tꞌman.   
\s1 Tyiꞌjeꞌquindëë ntsquehoꞌ naijon na jö  
\p
\v 21 Ndoꞌ itsontyichen Jesús ndëëhan:  
\p —Ja jö, ndoꞌ ꞌoꞌ njntꞌuehoꞌ ja, majoꞌ ninvaa chohoꞌ jnanhoꞌ ndoꞌ ncüjehoꞌ. Ee naijon na jö, ꞌoꞌ jeꞌquindëë ntsquehoꞌhanꞌ.   
\p
\v 22 Ngꞌe na tso jon jñꞌoonvaꞌ, taxeeꞌ nnꞌan judíos:  
\p —¿Aa ntsꞌaahanꞌ na ntscueeꞌ nquiihin, na itso juu yuu na vja juu jeꞌquindëë ntsquëhanꞌ?   
\p
\v 23 Joꞌ tꞌa jon jndyuehan, itso jon:  
\p —ꞌOꞌ tyiꞌquinanꞌxuanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ quiñoonꞌndue, majoꞌ ja mꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. ꞌOꞌ mꞌanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu tsonnangue, majoꞌ ja tyiꞌquitsixuan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 24 Mangꞌe joꞌ jndë tsjö jñꞌoonvaꞌ ndëëhoꞌ na ninvaa chohoꞌ jnanhoꞌ ndoꞌ ncüjehoꞌ. Ee xe na aa tyiꞌcovantyja nꞌonhoꞌ na condui ja nquii jon na tꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, yajoꞌ ninvaa chohoꞌ jnanhoꞌ ndoꞌ ncüjehoꞌ.   
\p
\v 25 Yajoꞌ taxeeꞌ nndaꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Nin condui ꞌuꞌ?  
\p Tꞌa Jesús jndyuehan:  
\p —Maninjuuntyi jñꞌoon chaꞌxjen na jndë totsjö ndëëhoꞌ ntyjantyi xjen na tꞌa na mancya jñꞌoon naya.  
\v 26 Nquii jon na conduihin na mayuuꞌ jñon jon ja na mꞌanhoꞌ, jndye jñꞌoon tso jon nnön na quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ. Ja ninnquiiꞌchen matscüenön joo jñꞌoonꞌñeen ndëë nnꞌan. Ndoꞌ jndye jñꞌoon min na ntyjii jon na chuhanꞌ na coꞌxën.   
\p
\v 27 Majoꞌ joo nanꞌñeen, tataaꞌ nꞌonhan na itsiꞌman jon na nquii Tyoꞌtsꞌon condui tye jon.  
\v 28 Ndoꞌ tsontyichen Jesús ndëëhan:  
\p —Condui ja nquii tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Ndoꞌ vi na jndë tꞌionhoꞌ ja tsonjnꞌaan, juu xjenꞌñeen ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ na juu jon condui ja ndoꞌ mantyi na taꞌnan ncüii nnon na matsꞌa ntyja nchu vaa na matsixuan ncö. Ntyjantyi na siꞌman Tyëhöꞌ nnön, xiaꞌntyi joohanꞌ na matsiꞌman ndëë nnꞌan.  
\v 29 Ndoꞌ nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, mꞌaan jon yo ja. Tyiꞌcoꞌndyii jon ja na ninncö, ngꞌe ninnquiiꞌchen matsꞌa ncüii cüii nnon na caveeꞌ ntyjii jon yo ja.   
\p
\v 30 Ndoꞌ vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, jndye nnꞌan tëntyja nꞌonhan jon.   
\s1 Juu jñꞌoon na mayuuꞌ, ntsiquindyaahanꞌ ꞌoꞌ  
\p
\v 31 Ndoꞌ tso Jesús ndëë nnꞌan judíos na jndë vantyja nꞌonhan jon:  
\p —Xe na aa ntjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na mancya ndëëhoꞌ, yajoꞌ mayuuꞌ conduihoꞌ nnꞌan na cotsayꞌon yo jñꞌoon na mancya.  
\v 32 Ndoꞌ mantyi ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ nin jñꞌoon conduihanꞌ na mayuuꞌ, ndoꞌ na nndaꞌ, ja na condui jñꞌoon na mayuuꞌ, ntsiquindya ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnanhoꞌ.   
\p
\v 33 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Nquë́ condui já tsjaan ꞌnaanꞌ Abraham na jndyocahanꞌ. Minꞌjon tacondui já nnꞌan na totyeꞌntjontyen ndëë mañoon nnꞌan. ¿Ndu na matsuꞌ na ntsiquindyaꞌ já na mꞌán nacje ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan?   
\p
\v 34 Ndoꞌ tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minꞌcya ro tsꞌan na itsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, juu jnaanꞌ tsanꞌñeen ityeꞌntjontyenhanꞌhin. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na ityentjontyen nnon ncüiichen tsꞌan.  
\v 35 Juu tsan na conduihin tsꞌan na ityeꞌntjontyen juu nnon patrón ꞌnaanꞌ juu, tyiꞌjndaꞌ na aa ntjotyenhin nacje ꞌnaanꞌ jon. Majoꞌ nquii jnda jon, manchaꞌ xjen mꞌaan juu yo jon.  
\v 36 Ja na condui jnda Tyoꞌtsꞌon, ntsiquindyahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jnanhoꞌ, ndoꞌ ngꞌe joꞌ, nanꞌxuanhoꞌ na mayuuꞌ conduihoꞌ nnꞌan na jndë jndyaahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 37 Ndoꞌ mantyji ya na conduihoꞌ tsjaan Abraham na jndyocahanꞌ, majoꞌ tsojnaanꞌ na ndiquioo jñꞌoon njan quiiꞌ ñuaanhoꞌ, joꞌ na cojooꞌ nꞌonhoꞌ na ninꞌquinanꞌcueeꞌhoꞌ ja.  
\v 38 Ja matsinën ndëëhoꞌ ꞌnan na jndë jntyꞌia nnön xjen na tomꞌan yo Tyëhöꞌ. Majoꞌ ꞌoꞌ contꞌahoꞌ ꞌnan na jndë jndyehoꞌ na tso nquii juu na conduihin tyehoꞌ.   
\p
\v 39 Tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Nquii Abraham conduihin tyë́.  
\p Ndoꞌ tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan:  
\p —Xe na aa mayuuꞌ conduihoꞌ tsjaan ꞌnaanꞌ Abraham na jndyocahanꞌ, yajoꞌ ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na totsꞌaa nquii jon.  
\v 40 Majoꞌ ꞌoꞌ cojooꞌ nꞌonhoꞌ na ninꞌquinanꞌcueeꞌhoꞌ ja na condui ja tsꞌan na matsinën jñꞌoon mayuuꞌ ndëëhoꞌ, ndoꞌ joo jñꞌoonꞌñeen ninnquiiꞌchen jñꞌoon ꞌndyo Tyoꞌtsꞌonhanꞌ na jndyi ja. Nquii Abraham tyíꞌquitsꞌaa jon chaꞌxjen ꞌnan na contꞌahoꞌ.  
\v 41 Majoꞌ ꞌoꞌ contꞌahoꞌ chaꞌxjen na itsꞌaa nquii tyehoꞌ.  
\p Tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Já chito na tui já na tyiꞌjndaꞌ nin tsꞌan tyë́. Ninncüii tyë́ mꞌaan, nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 42 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Xe na aa mayuuꞌ Tyoꞌtsꞌon conduihin tyehoꞌ, yajoꞌ mantyi nnanꞌvengiohoꞌ ja, ngꞌe ja na mꞌaan jon jnan ndoꞌ jndyö na mꞌanhoꞌ. Majoꞌ chito aa jndyö ntyja njan ncö, nquii jon iꞌua jon tsꞌian nnön na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 43 ¿Ndu na ndicüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon matsinën? Ndöꞌ va na coquenonhoꞌ ngꞌe tyiꞌninꞌquindyehoꞌ jñꞌoon na mancya.  
\v 44 ꞌOꞌ nanꞌxuanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tyehoꞌ nquii yutyia, ndoꞌ ninꞌquinanꞌquindëhoꞌ ꞌnan na ntꞌue tsꞌon juu yohoꞌ. Ntyjantyi xjen na tui tsonnangue, juu conduihin na itscüje juu nnꞌan. Tyiꞌcꞌoon juu ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ ee ndiquitsixuan juuhanꞌ. Ya na itsinin juu quintu, itsinin juu ntyjantyi ꞌnan na itsixuan nquii juu ngꞌe tsanquintuhin ndoꞌ conduihin tye joo jñꞌoon quintu.  
\v 45 Majoꞌ ngꞌe na matsinën jñꞌoon na mayuuꞌ ntyja njan, joꞌ tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 46 Tanin ncüiihoꞌ na nndëë ntsiꞌman juu na matsitja ja nnon Tyoꞌtsꞌon. Jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ conduihanꞌ jñꞌoon mayuuꞌ. Ngꞌe na nndaꞌ, ¿Ndu na tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja?  
\v 47 Minꞌcya ro tsꞌan na mꞌaan juu ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, nndyii juu jñꞌoon ꞌndyo jon. Majoꞌ ngꞌe na tyiꞌconduihoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon, joꞌ na tyiꞌninꞌquindyehoꞌ jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon.   
\s1 Mancüiixjen mꞌaan Jesús vitjachen na ndui Abraham  
\p
\v 48 Yajoꞌ nnꞌan judíosꞌñeen tꞌahan ꞌndyo jon, jnduehan:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ conduë́ na condui ꞌuꞌ tsꞌan ndyuaa Samaria. Mantyi tsixuanꞌ yutyia, joꞌ na tsitsanꞌhanꞌ xquenꞌ.   
\p
\v 49 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Ja tyiꞌtsixuan yutyia. Ja nquii Tyëhöꞌ matsitꞌmanꞌ, majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌquinjon ja ngiohoꞌ.  
\v 50 Ja chito mantꞌuë na quinanꞌquinjon ꞌoꞌ ja. Mꞌaan ncüiichen na itsiquinjon jon ja ndoꞌ nquii jon ntcoꞌxen jon na aa conduihanꞌ.  
\v 51 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minꞌcya ro tsꞌan na tsijñꞌoonꞌ yo jñꞌoon na mancya, tyiꞌjeꞌquitsu ñuaanꞌ juu.   
\p
\v 52 Nque nnꞌan judíosꞌñeen, tꞌahan ꞌndyo jon, jnduehan:  
\p —Nanein covaaꞌ nꞌö́n na matsixuanꞌ yutyia. Abrahan tueꞌ jon, ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen na toninncyahan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa. Majoꞌ ꞌuꞌ matsuꞌ: “Minꞌninchen tsꞌan na itsijñꞌoonꞌ yo jñꞌoon ꞌnanꞌ, tyiꞌjeꞌquitsuhin.”  
\v 53 ¿Aa matsaꞌ na tꞌmanntyi condui ꞌuꞌ, chichen tsochiihi Abraham, tsan na tueꞌ ndyu na toxenꞌchen? Ndoꞌ mantyi nnꞌan na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndyu na toxenꞌchen ntyja nchu vaa ꞌnan na nguaa, jndë tjëhan. ꞌUꞌ jeꞌ, ¿Nin tsꞌan na macüjiꞌ nquii ꞌu cüenta na condui ꞌuꞌ?   
\p
\v 54 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Tyiꞌxeꞌcüijntꞌue xe na aa matsiquinjon nquii ja. Nquii Tyëhöꞌ conduihin na itsiquinjon jon ja, manquii jon na conduehoꞌ na conduihin Tyoꞌtsꞌon cüentahoꞌ.  
\v 55 ꞌOꞌ tyiꞌcotajnꞌaanhoꞌ jon. Ja mayuuꞌ mavajnꞌanhin, ndoꞌ xe na aa matsjö na tyiꞌcüajnꞌanhin, yajoꞌ ntsꞌa na quintu ja chaꞌxjen ꞌoꞌ mꞌanhoꞌ na quintuhoꞌ. Majoꞌ ja mayuuꞌ mavajnꞌanhin, ndoꞌ matsuë jñꞌoon ꞌndyo jon.  
\v 56 Nquii tsochiihoꞌ Abraham tyioo na neiinꞌ jon na taaꞌ tsꞌon jon na ngueeꞌ xjen na ndui ja na tsꞌan ja. Jndyiaaꞌ jon na nndaꞌ, ndoꞌ tyioo na neiinꞌ jndyi jon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.   
\p
\v 57 Ndoꞌ tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ min na tacondë vennꞌan nchoꞌnqui nchuꞌ. Tyiꞌya matsuꞌ na jndë jndyiaꞌ Abraham.   
\p
\v 58 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús jndyuehan:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, vitjachen na nndui Abraham, majoꞌ ja macüiixjen mꞌan.   
\p
\v 59 Yajoꞌ nanꞌñeen jnanꞌncüihan ntjöꞌ na ntmeinꞌhan jon. Majoꞌ tyiꞌquitquenhan cüenta na tenon jon xoncüe quiiꞌ ntꞌanhan. Jnduiꞌ jon vatsꞌon tꞌman.   
\c 9  
\s1 Tsan na tuihin na nchjaanꞌ juu, sinꞌman Jesús juu  
\p
\v 1 Já nnꞌan na nchoꞌve na tqueenꞌ Jesús na quinanꞌjö́n yo tsꞌian na totsꞌaa jon, tomantyꞌí yohin. Xjen na sacüenö́n ncüii joo, jntyꞌiá ncüii tsansꞌa na mancüiixjen nchjaanꞌ juu xjen na tuihin.  
\v 2 Taxꞌë́ nnon Jesús, jnduë́:  
\p —ꞌUꞌ ta, na matsiꞌmanꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, ¿Nin juu sitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon na tui tsanvaꞌ na nchjaanꞌ juu? ¿Aa nquii juu ndoꞌ aa nnꞌan na ndahin?   
\p
\v 3 Joꞌ tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Min chito jnaanꞌ nquii tsanvaꞌ na tuihin na nchjaanꞌ juu, min chito jnan nque nnꞌan na ndahin. Nndaꞌ vaa na iquenon juu chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsiꞌmanhanꞌ juu najndei na tsixuan nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 4 Nquii jon na jñon jon ja, iꞌua jon tsꞌian nnön na quitsꞌa. Ndoꞌ tsixuan na quitsꞌa tsꞌianꞌñeen viochen xjen na ninvantꞌö. Majoꞌ mangüentyja xjen na ncüjë, yajoꞌ tajeꞌquindëë ntꞌantyëchën tsꞌian ꞌnaanꞌ jon.  
\v 5 Viochen xjen na mꞌan ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, itsijonhanꞌ ja chaꞌvijon chon na mancya naxuee ndëëhan.   
\p
\v 6 Vi jndë tso Jesús na nndaꞌ, tjuꞌ jon ndaa ꞌndyo jon tyuaa. Sꞌaa jon ndooꞌ yohanꞌ, ndë joꞌ tyu jonhanꞌ ndöꞌnnon juu tsannchjaanꞌñeen.  
\v 7 Jndë joꞌ itso jon nnon tsanꞌñeen:  
\p —Cjaꞌ pila Siloé, quimanꞌ ndöꞌnnonꞌ. (Jñꞌoon Siloé itsiquindyihanꞌ na jñon tsꞌan tyje juu ncüii ntꞌaa.)  
\p Ndoꞌ tsannchjaanꞌñeen tja juu joꞌ, tman juu ndöꞌnnon juu. Ndoꞌ ya na jndyo ntcüeꞌ juu, xuee jndyiaaꞌ juu.  
\v 8 Ndoꞌ nnꞌan na mꞌan ndyo vaaꞌ tsanꞌñeen yo nnꞌan na tojntyꞌia na tocan juu ꞌnan na totsitjahanꞌhin, jntyꞌiahan na ndyo ntcüeꞌ juu. Yajoꞌ taxeeꞌhan ndëë ntyjehan:  
\p —Tsanvaꞌ, ¿Aa chito majuu tsannchjaanꞌ na tovequityen na tocan ꞌnan na itsitjahanꞌhin ndëë?   
\p
\v 9 Jndue vendyehan:  
\p —Majuu ndöꞌ.  
\p Majoꞌ mañoon ntyjehan jndue:  
\p —Chito juu, veꞌ manndaꞌ vaahin.  
\p Majoꞌ itso nquii juu:  
\p —Maja ndö.   
\p
\v 10 Yajoꞌ taxeeꞌhan nnon juu:  
\p —¿Nchu tui na ya mandyiaꞌ?   
\p
\v 11 Tꞌa juu jndyuehan, itso juu:  
\p —Juu tsan na jndyu Jesús sꞌaa jon ndooꞌ, tyu jonhanꞌ ndöꞌnnön. Jndë joꞌ tso jon na cjö Siloé quiman nnön. Ndoꞌ tyjë joꞌ, tman nnön, ndoꞌ tyincyaahanꞌ na ya mantyꞌia.   
\p
\v 12 Ndoꞌ taxeeꞌntyichenhan nnon juu, jnduehan:  
\p —¿Yuu jon mꞌaan tsanꞌñeen?  
\p Tꞌa juu jndyuehan:  
\p —Tyiꞌquintji yuu jon mꞌaan jon.   
\s1 Ninꞌcüaaꞌ nꞌon nnꞌan fariseos nchu vaa tui na jnꞌman tsannchjaanꞌ  
\p
\v 13 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen na tomꞌaan juu na nchjaanꞌ, tyeyꞌon nnꞌanhin na tondëë ntyjehin nnꞌan judíos na conduihin tmaanꞌ fariseos.  
\v 14 Ndoꞌ juu xjen na sꞌaa Jesús ndooꞌ na tyincyaa jon na ya jndyiaaꞌ tsanꞌñeen, joꞌ xuee na cotajndyee nnꞌan judíos.  
\v 15 Ndoꞌ nque nnꞌan fariseosꞌñeen taxeeꞌntyihin nnon juu, jnduehan:  
\p —¿Nchu vaa ꞌnan na tui na ya mandyiaꞌ?  
\p Tꞌa juu, itso juu:  
\p —Tyu tsanꞌñeen ndooꞌ ndöꞌnnön, jndë joꞌ tmanhanꞌ, ndoꞌ nanein xuee mantyꞌia.   
\p
\v 16 Ndoꞌ vendye fariseosꞌñeen, jnduehan:  
\p —Tsan na sinꞌman ꞌuꞌ, tacꞌoon juu ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ee tyiꞌcueeꞌ tsꞌon juu juu xuee na cotajndyëë.  
\p Majoꞌ vendye ntyjehan tꞌahan, jnduehan:  
\p —Tsꞌan na tsixuan jnan, tyiꞌjeꞌquindëë ntsꞌaa juu ncüii tsꞌian tꞌman chaꞌna tui ndöꞌ.  
\p Ndoꞌ na nndaꞌ jnanꞌtiuhan, tyiꞌcüijon jñꞌoon na jnanꞌneinhan.  
\v 17 Ndoꞌ taxeeꞌ nndaꞌhan nnon juu tsanꞌñeen na tomꞌaan na nchjaanꞌ, jnduehan:  
\p —Ndoꞌ ꞌuꞌ jeꞌ, ¿Nin ꞌnan matsuꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ya mandyiaꞌ na sꞌaa juu?  
\p Tꞌa tsanꞌñeen:  
\p —Condui jon tsꞌan na incyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 18 Majoꞌ joo nanꞌñeen na conintque ndëë jaa nnꞌan judíos, mancüiixjen tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhan na tomꞌaan tsanꞌñeen na nchjaanꞌ juu, ndoꞌ naneinhin jndë ntjo ya ndyiaaꞌ juu. Ngꞌe joꞌ tqueenꞌhan nnꞌan na ndahin.  
\v 19 Ndoꞌ taxeeꞌhan ndëë nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Tsanvaꞌ, ¿Aa ndahoꞌhin? Nin jñꞌoon conduehoꞌ, ¿Aa mayuuꞌ na tuihin na nchjaanꞌ juu? Xe na aa mayuuꞌ na nndaꞌ, nchu tui na ya ndyiaaꞌ juu?   
\p
\v 20 Ndoꞌ nque nanꞌñeen na ndahin, tꞌahan, jnduehan:  
\p —Mangiö́ na ndahin ndoꞌ mantyi mangiö́ na tuihin na nchjaanꞌ juu.  
\v 21 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na nchu vaa ꞌnan tui na ya ndyiaaꞌ juu, joꞌ tyiꞌquindiö́. Ndoꞌ min tyiꞌquindiö́ nin tsꞌan sꞌaa na ya ndyiaaꞌ juu. Majoꞌ jndë tueeꞌ ndyuuꞌ juu, ngꞌe joꞌ quitaxeeꞌ nquehoꞌ nnon juu nchu vaa ꞌnan tui. Nquii juu ngitso.   
\p
\v 22 Nndaꞌ vaa jñꞌoon na jnanꞌntcüeꞌ nanꞌñeen ngꞌe ncyaahan ntyjehan nnꞌan judíos na conintque ndëëhan. Ee nanꞌñeen jndë jnanꞌjonhan jñꞌoon yo ntyjehan xe na aa minꞌcya ro tsꞌan na ncüjiꞌ jndyoyu na juu Jesús conduihin nquii Mesías, tyiꞌjeꞌncyahan na ngacantyichen na ntsijon tsanꞌñeen xjen na covancüihan vatsꞌon na nnanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon.  
\v 23 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, joꞌ na jndue nnꞌan na ndahin: “Jndë tueeꞌ ndyuuꞌ juu. Quitaxeeꞌ nquehoꞌ nnon juu nchu vaa ꞌnan na tui.”   
\p
\v 24 Ndoꞌ juu tsanꞌñeen na tomꞌaan na nchjaanꞌ, tqueenꞌ nndaꞌ nnꞌan fariseoꞌñeenhin. Jnduehan nnon juu:  
\p —Quitsaꞌ na njon nquii Tyoꞌtsꞌon. Já mangiö́ na juu tsansꞌavaꞌ itsixuan juu jnan.   
\p
\v 25 Joꞌ tꞌa juu, itso juu:  
\p —Aa ja tyiꞌquintji na aa condui tsanvaꞌ tsꞌan jnan. Ninncüii vaa na mavaaꞌ tsꞌön, min na tomꞌan na nchjan, majoꞌ nein xuee mantyꞌia.   
\p
\v 26 Ndoꞌ taxeeꞌ nndaꞌhan nnon juu, jnduehan:  
\p —¿Nin ꞌnan sꞌaa juu ꞌuꞌ? ¿Nchu vaa sꞌaa juu na ya mandyiaꞌ?   
\p
\v 27 Yajoꞌ tꞌa tsanꞌñeen, itso juu:  
\p —Majndë tsjö ndëëhoꞌ, majoꞌ tyiꞌninꞌquindyehoꞌ. Ndoꞌ nanein, ¿Nchu vaa na ninꞌquindye nndaꞌhoꞌ? ¿Aa mantyi ꞌoꞌ ninꞌquitsayꞌonhoꞌ yo jñꞌoon na incyaa jon?   
\p
\v 28 Yajoꞌ taꞌhan na jnanꞌcüejnaanꞌhan juu, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ condui ꞌuꞌ tsꞌan na vayꞌoon yo jñꞌoon na incyaa tsanvaꞌ, majoꞌ já cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Moisés,  
\v 29 Já mangiö́ na sinin Tyoꞌtsꞌon yo Moisés, majoꞌ juu tsanvaꞌ, min tyiꞌquindiö́ yuuto jnan jon.   
\p
\v 30 Ndoꞌ tꞌa tsanꞌñeen, itso juu ndëëhan:  
\p —Caveeꞌ jndyi ntyji na nndaꞌ na ꞌoꞌ min tyiꞌquindiohoꞌ yuu jon jnan jon, ndoꞌ ja, jndë tyincyaa jon na ya mantyꞌia.  
\v 31 Ndoꞌ tsoñꞌen jaa mangiö na nque nnꞌan na tyia ꞌnan contꞌa, tyiꞌjeꞌquindyii Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon jndyuehan. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na itsitꞌmaanꞌ juu jon ndoꞌ itsꞌaa juu ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon, ndyii jon jñꞌoon ꞌndyo tsanꞌñeen.  
\v 32 Ntyjantyi xjen na tui tsonnangue, minjon tacondye nnꞌan na aa nintomꞌaan ncüii tsꞌan na sꞌaa jon na ya ndyiaaꞌ ncüii tsꞌan na tuihin na nchjaanꞌ juu.  
\v 33 Juu tsansꞌavaꞌ xe na aa tyiꞌcꞌoon Tyoꞌtsꞌon yohin, taꞌnan ꞌnan nndëë ntsꞌaa jon.   
\p
\v 34 Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen ꞌndyo juu, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ ntyjantyi xjen na tui ꞌuꞌ, matsixuanꞌ jnan. Ndoꞌ ¿Aa matsichonꞌ na ntsiꞌmanꞌ ndë́?  
\p Jndë na tso juu na nndaꞌ, yajoꞌ tavityincyahan na vintyja ntsijonchenhin yohan xjen na covancüihan vatsꞌon ꞌnaanhan.   
\s1 Nanꞌxuanhan chaꞌvijon nnꞌan nchjan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 35 Jndyii Jesús na tjiꞌhan tsanꞌñeen quiiꞌ ntꞌanhan. Xjen na tjon nndaꞌ jonhin, tso jon nnon juu:  
\p —¿Aa vantyja tsonꞌ jnda Tyoꞌtsꞌon?   
\p
\v 36 Tꞌa juu:  
\p —Nndaꞌ ta, quitsuꞌ nnön nin tsꞌanhin chaꞌ ngantyja tsꞌönhin.   
\p
\v 37 Itso Jesús nnon juu:  
\p —Majndë jndyiaꞌhin. Mancö na matsinën nnonꞌ condui ja nquii jon.   
\p
\v 38 Ndoꞌ tëcoꞌxtye juu na tonnon jon na itsitꞌmaanꞌ juuhin, itso juu:  
\p —ꞌUꞌ ta, mavantyja tsꞌön ꞌuꞌ.   
\p
\v 39 Ndë joꞌ, tsontyichen Jesús nnon tsanꞌñeen:  
\p —Ja jndyö tsonnangue na ntcoꞌxën nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan. Ngꞌe na nndaꞌ, joo nnꞌan na conanꞌtiu na chaꞌvijon na cojntyꞌia nchu vaa ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ja ntsꞌaa na nꞌndyiihanꞌ joohan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan nchjaanꞌ. Majoꞌ nque nnꞌan na cotjiꞌhan cüenta na nanꞌxuanhan na nchjanhan na tonnon jon, ninncya na ncüaaꞌ ya nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhan na conduihan chaꞌvijon tsꞌan na xuee indyiaaꞌ.   
\p
\v 40 Ndyo joꞌ ventyjeeꞌ vendye nnꞌan tmaanꞌ fariseos, jndyehan na nndaꞌ vaa itso Jesús. Ya joꞌ taxeeꞌhan nnon jon:  
\p —¿Aa mantyi condui já nnꞌan nchján?   
\p
\v 41 Tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan:  
\p —Xe na aa conduihoꞌ chaꞌvijon nnꞌan na tyiꞌngüicüaaꞌ nꞌon ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, yajoꞌ tavijnan nanꞌxuanhoꞌ. Majoꞌ ngꞌe na conduehoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na covaaꞌ ya nꞌon ntyja ꞌnaanꞌ jon, tsojnaanꞌ joꞌ nanꞌxuanhoꞌ na chohoꞌ jnanhoꞌ.   
\c 10  
\s1 Jñꞌoon na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ teon quinman  
\p
\v 1 “Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsꞌan na tyiꞌvaqueeꞌ ꞌndyotsëꞌ teon yuu jon na tooꞌ quinman, veꞌ ncüiichen joo iva juu teonꞌñeen na ngüantyqueꞌ juuhanꞌ, conduihin tsanchꞌuee yo tsan ichꞌuee tyincyo.  
\v 2 Majoꞌ juu tsꞌan na vantyjeeꞌ quinmanꞌñeen, vaqueeꞌ jon ꞌndyotsëꞌ teon.  
\v 3 Ndoꞌ tsan na iquen cüenta ꞌndyo juu teonꞌñeen, itsiquinaan jon na ngüenon nquii tsan na vantyjeeꞌ joo choꞌñeen. Ndoꞌ choꞌñeen condye oꞌ jndyeeꞌ jon, icüjiꞌ jon nguee oꞌ na vachu jon joo oꞌ na ntcüaꞌ oꞌ.  
\v 4 Ndoꞌ vi na jndë tjiꞌ jon tsoñꞌen quinmanꞌñeen quiiꞌ teonꞌñeen, yajoꞌ ivejndyee jon tondëë oꞌ. Ndoꞌ cotsantyja oꞌ toxenꞌ jon ngꞌe cotaꞌjnꞌaan oꞌ jndyeeꞌ jon.  
\v 5 Majoꞌ juu tsꞌan na chito conduihin tyꞌoo oꞌ na tyiꞌquitaꞌjnꞌaan oꞌ jndyeeꞌ, xeꞌquitsantyja oꞌ toxenꞌ juu, veꞌ nnanꞌnon oꞌhin. Ee tyiꞌquitaꞌjnꞌaan oꞌ jndyeeꞌ ncüiichen tsꞌan na chito tyꞌoo oꞌ.   
\p
\v 6 Juu jñꞌoonꞌñeen na tyiꞌquitsinin nquiiꞌ Jesús juuhanꞌ ndëëhan, majoꞌ tataaꞌ nꞌonhan nin jñꞌoon ninꞌquitsiquindyihanꞌ.   
\s1 Condui Jesús tsan na ya jndyi ivantyjeeꞌ quinman  
\p
\v 7 Ndoꞌ sinin nndaꞌ Jesús ndëë nanꞌñeen. Itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ na ja condui juu ꞌndyotsëꞌ teon na cotsaqueꞌ quinman.  
\v 8 Tsoñꞌen nnꞌan na jndë jndyoquindue na conduihan na ntaꞌntyjeeꞌhan quinman vitjachen na ndyö, conduihan nanntyꞌuee ndoꞌ nnꞌan na contyꞌuee tyincyo. Majoꞌ joo quinman, choꞌ na mayuuꞌ condui oꞌ cüenta ja, tyíꞌquinanꞌjñꞌoonꞌhan jñꞌoon na condue nanꞌñeen.  
\v 9 Ja condui ꞌndyotsëꞌ teon. Minꞌcya ro tsꞌan na ngaqueeꞌ ntyja njan, ntsinꞌman ja ñuaanꞌ tsanꞌñeen. Itsijonhanꞌ tsanꞌñeen chaꞌvijon ncüii quitsman na quinduiꞌ oꞌ teonꞌñeen na nntjii oꞌ na ntcüaꞌ oꞌ ndoꞌ ndë joꞌ icüjeeꞌ nndaꞌ oꞌ.   
\p
\v 10 “Tsanchꞌuee ninnquiiꞌchen icüjeeꞌ juu na nchꞌuee juu ndoꞌ na ntscüje juu ndoꞌ na ntsiꞌndaaꞌ juu. Majoꞌ ja jndyö na ninncya na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaan nnꞌan, ndoꞌ chaꞌ tyiꞌvacuaa xjen na nanꞌxuanhan juuhanꞌ.  
\v 11 Ja condui tsan na ya mavantyjëꞌ quinman. Juu tsan na ya ivantyjeeꞌ quinman ntsjuenꞌ, ncyaa juu na cueꞌ juu ntyja ꞌnaan oꞌ.  
\v 12 Majoꞌ juu tsan na veꞌ conduihin moso na chito tyꞌoo oꞌ juu ee veꞌ na vantyjeeꞌ ya juu oꞌ, ndyiaaꞌ juu na nndyo lobo. Yajoꞌ nꞌndyii juu quinmanꞌñeen, nnannon juu. Ndoꞌ juu loboꞌñeen vantyja oꞌ joo quiooꞌñeen ndoꞌ ntꞌuii oꞌ choꞌñeen ndoꞌ joo choꞌñeen cocya oꞌ.  
\v 13 Inannon tsanꞌñeen ee veꞌ tsꞌan vantjonhin, taꞌnan itsꞌaahanꞌhin yo ꞌnan na coquenon joo quinmanꞌñeen.   
\p
\v 14 “Ja condui nquii tsꞌan na ya jndyi mavantyjëꞌ quinman. Vajnꞌan ja quinman ntsjuënꞌ ndoꞌ joo oꞌ cotaꞌjnꞌaan oꞌ ja.  
\v 15 Chaꞌxjen nquii tyëhöꞌ vajnaanꞌ jon ja, mantyi ja mavajnꞌanhin. Ndoꞌ nninncya na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan ja ntyja ꞌnaan quinman na condui oꞌ cüenta.  
\v 16 Ndoꞌ mantyi mꞌan nnꞌan na conduihan quinman ntsjuënꞌ na tyiꞌcꞌonhan juu tmaanꞌva. Mantyi condui ja na cjöquichöhan, ndoꞌ ndyontyjahan na ncüanhan. Ndoꞌ ntsꞌaahanꞌ na ninncüii tmaanꞌ conduihan ndoꞌ ninncüii tsꞌan na ivantyjeeꞌhan.   
\p
\v 17 “Ngꞌe na nndaꞌ vaa, nquii Tyëhöꞌ tꞌman vaa na venchjii jon ja ee mancya na cüꞌiö cüenta nnꞌan na conduihan quinman ntsjuënꞌ chaꞌ ninncyaa jon na nngüantꞌö xcö.  
\v 18 Tanin juu na nndëë ncüjiꞌ na vantꞌö na chito yo jñꞌoon njan. Mancöntyë mancya na ngenön na nndaꞌ. Ee vaa najndö na condui ja na quitsꞌahanꞌ, ndoꞌ mantyi vaa najndö na condui ja na ncꞌön na ngüantꞌö xcö. Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tquen tyëhöꞌ nnön na quitsꞌa.   
\p
\v 19 Jñꞌoonminꞌ sꞌaahanꞌ na tyiꞌquitjonꞌ nndaꞌ na jnanꞌnein nnꞌan judíos ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 20 Ee jndye nanꞌñeen jnduehan:  
\p —Juu tsanvaꞌ, tsixuan juu yutyia, ndoꞌ jndë titsanꞌ xquen juu. ¿Ndu na cotyiꞌhoꞌ nquenhoꞌ jñꞌoon na itsinin juu?   
\p
\v 21 Majoꞌ ñꞌen nnꞌan na jnduehan:  
\p —Jñꞌoonminꞌ tyiꞌnanꞌxuanhanꞌ jñꞌoon na itsinin tsꞌan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ yutyia. Ee ncüii tsꞌan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ yutyia, tyiꞌjeꞌquindëë ntsꞌaa tsanꞌñeen na ndyiaaꞌ tsannchjaanꞌ.   
\s1 Nnꞌan judíos tyíꞌcantyja nꞌonhan Jesús  
\p
\v 22 Tueeꞌ nguee tsjoon Jerusalén xjen joo nnꞌan judíos tonanꞌtꞌmaanꞌhan na covañjoonꞌ nꞌonhan juu xjen ya na nque ndochihan tquen xco nndaꞌhan vatsꞌon tꞌman cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 23 Ndoꞌ xoncüe ngueesuaꞌ xjen tueeꞌ juu ngueeꞌñeen. Mꞌaan Jesús vatsꞌon tꞌman ꞌnaanhan. Ivandyiꞌ jon quiiꞌ ncüii corredor ꞌndyo juu vatsꞌonꞌñeen na xiaꞌntyi nonntꞌeiiꞌhanꞌ min. Juu Salomón tꞌua jon tsꞌian na jndëhanꞌ.  
\v 24 Ndoꞌ nque nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan judíos, xiꞌjndio sacüentyjeeꞌhan ngiaaꞌ Jesús. Taxeeꞌhan nnon jon, jnduehan:  
\p —¿Tsaꞌnndaꞌto xuee na mana chuꞌ já na matsiquijñꞌenꞌ já? Xe na aa mayuuꞌ condui ꞌuꞌ Mesías quitsuꞌ jndyoyuꞌ ndë́.   
\p
\v 25 Yajoꞌ itso ta Jesús ndëëhan:  
\p —Jndë tsjö ndëëhoꞌ na majuu jon condui ja, majoꞌ mancüiixjen tacovantyja nꞌonhoꞌ ja. Majoo tsꞌian na matsꞌa yo najndei na tsixuan nquii Tyëhöꞌ, joohanꞌ na cotjiꞌ jndyoyuhanꞌ ntyja njan.  
\v 26 Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja ngꞌe chito conduihoꞌ tmaanꞌ quinman ntsjuënꞌ.  
\v 27 Nque nnꞌan na condui quinman ntsjuënꞌ, condyehan jndyëë, ndoꞌ mavajnꞌanhin, ndoꞌ condyontyjahan na xꞌën.  
\v 28 Ja mancya na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuaanhan, min tajon ngitsu ñuaanhan. Ndoꞌ minꞌncüii tsꞌan tyiꞌjeꞌquindëë ncüjiꞌhan ntꞌö.  
\v 29 Ee nquii Tyëhöꞌ na tyincyaa jon joohan ntꞌö, tꞌmanntyichen conduihin na tsoñꞌen, ndoꞌ tanin juu na nndëë ncüjiꞌhan ntꞌö nquii jon.  
\v 30 Ja yo Tyëhöꞌ ninncüii condui já.   
\p
\v 31 Ndoꞌ joo nnꞌan judíosꞌñeen, vi na jndë jndyehan na nndaꞌ tso Jesús, yajoꞌ jnanꞌncüi nndaꞌhan ntjöꞌ na ntuenꞌhan jon.  
\v 32 Joꞌ tso jon ndëëhan:  
\p —Cojntyꞌiahoꞌ na matsꞌa jndye nnon tsꞌian njon yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na itsixuan Tyëhöꞌ. ¿Nin ncüii joo tsꞌianꞌñeen na itsꞌaahanꞌ na ninꞌquituenꞌhoꞌ ntjöꞌ ja?   
\p
\v 33 Ndoꞌ tꞌa nnꞌan judíosꞌñeen, jnduehan:  
\p —Chito ngꞌe ncüii nnon tsꞌian na njon na matsaꞌ, joꞌ na ninꞌquituë́nꞌ ntjöꞌ ꞌuꞌ. Ntꞌá na nndaꞌ ngꞌe na matsininꞌ jñꞌoon tsanꞌ cjooꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Ee ꞌuꞌ na veꞌ tsꞌan ꞌuꞌ, majoꞌ macüjiꞌ nquii ꞌuꞌ cüenta na condui ꞌuꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 34 Tꞌa Jesús, itso jon ndëëhan:  
\p —Quiiꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na conanꞌyꞌonhoꞌ, mangiohoꞌ juu jñꞌoon na sinin jon, itso jon: “ꞌOꞌ na conintquehoꞌ ndëë nnꞌan, matsjö na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌnan ncö.”  
\p Manndaꞌ itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen.   
\p
\v 35 Ndoꞌ itsontyichen Jesús:  
\p —Tso Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan na tyꞌon cüenta jñꞌoonꞌ jon na conintquehan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan judíos na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhan chaꞌna nquii jon. Ndoꞌ mangiö na juu jñꞌoon na tso jon, chito quintuhanꞌ.  
\v 36 Ndoꞌ na nndaꞌ, ja na jñon tyëhöꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue, ncö na iꞌua jon tsꞌian nnön na ntsinꞌman ñuaan nnꞌan, tyiꞌquichuhanꞌ na conduehoꞌ na majuꞌ jñꞌoon tsanꞌ na cjooꞌ jon xengꞌe tsjö na condui ja jnda jon.  
\v 37 Joꞌ xe na aa chito tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyëhöꞌ matsꞌa, tyiꞌquichuhanꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 38 Majoꞌ ngꞌe matsꞌa tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, min na tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhoꞌ ja, joꞌ cantyja nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaan joo tsꞌianꞌñeen, Ee ntyja ꞌnaanhanꞌ ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ na nquii Tyëhöꞌ ninncüii conduihin yo ja ndoꞌ ninncüii condui ja yohin.   
\p
\v 39 Ndoꞌ nnꞌan judíosꞌñeen, jnanꞌjndaꞌ nndaꞌhan na ntꞌuehan jon, majoꞌ tja jon, taꞌnan jndë jntꞌahan.   
\p
\v 40 Ndoꞌ tetꞌiö́ nntꞌá jndaa Jordán yo Jesús, squë́ naijon na nintomꞌaan jndyee Juan na totsiquindëëꞌ jon nnꞌan. Jndye xuee tomꞌán joꞌ yo Jesús.  
\v 41 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jndye nnꞌan squenon na mꞌán na ninꞌquindyehan jñꞌoon na toninncyaa jon. Tonduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Juu Juan taꞌnan sꞌaa jon ncüii nnon tsꞌian na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ ntyja ꞌnaan najndei nquii tsꞌan. Majoꞌ sinin jon ntyja ꞌnaanꞌ tsanvaꞌ, ndoꞌ jñꞌoonꞌñeen covityincyo na mayuuꞌhanꞌ.   
\p
\v 42 Ndoꞌ na vijon na mꞌanhin joꞌ, jndye nnꞌan tantyja nꞌonhan Jesús.   
\c 11  
\s1 Na tueꞌ Lázaro  
\p
\v 1 Tꞌoon ncüii tsanviiꞌ, tsan na jndyu Lázaro. Mꞌaan jon tsjoon Betania yo María yo xjo jon Marta.  
\v 2 Majuu Maríaꞌñeen xjo Lazaro, iscongio juu nchenꞌ ngꞌee Jesús ndoꞌ tueꞌ juu ngꞌee jon yo soxquen juu.  
\v 3 Joꞌ joo nanntcuꞌñeen jnanꞌcüanonhan jñꞌoon na mꞌaan Jesús. Jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, juu tsan na venchjiꞌ jndyiꞌ, mioon jndyi viiꞌ juu.   
\p
\v 4 Xjen na jndyii Jesús jñꞌoonvaꞌ, itso jon ndë́:  
\p —Juu tycuvaꞌ chito veꞌ xiaꞌntyi tsꞌian na ntscueeꞌhanꞌhin. Jndaꞌ ndu na nndaꞌ vaa na itjon juu chaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon nditꞌmaanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ndoꞌ mantyi chaꞌ ntsitꞌmaanꞌ jon ja na condui ja jnda jon.   
\p
\v 5 Nquii Jesús, venchjii jndyi jon Marta, mantyi tyje juu yo nquii Lázaroꞌñeen.  
\v 6 Majoꞌ xjen na jndyii Jesús na viiꞌ tsanꞌñeen, ntjontyichenhin ve xuee naijon na mꞌaan jon.  
\v 7 Ndë joꞌ itso jon ndë́ já nnꞌan na tꞌman jon na quinanꞌjö́n yohin juu tsꞌian na itsꞌaa jon:  
\p —Cüa, ncꞌö nntꞌa ndyuaa Judea.   
\p
\v 8 Majoꞌ jnduë́ nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ ta na matsiꞌmanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndë́, tyiꞌcovijndye xuee na nque ntyjë nnꞌan judíos na mꞌan joꞌ jnanꞌchonhan na ntueinꞌhan ntjöꞌ ꞌuꞌ, ndoꞌ ¿Aa joꞌ vjaꞌ nndaꞌ?   
\p
\v 9 Sinin Jesús jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ na tyiꞌcoventyja xjen na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin. Itso jon:  
\p —Ndyiaaꞌ ndoꞌcüjioonꞌ na nchoꞌve horas na ncüii xuee chaꞌ nndëë ntsꞌaa tsꞌan tsꞌian. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, xe na mandyiꞌ tsꞌan naxuee, jeꞌcacüaaꞌ tsjöꞌ ngꞌee juu.  
\v 10 Majoꞌ xe na aa natsjon mandyiꞌ tsꞌan, ngacüaaꞌhin, ee tyiꞌxuee.   
\p
\v 11 Ndoꞌ vi na jndë tso jon na nndaꞌ ndë́, tsontyichen jon:  
\p —Juu tsanntyjëëhë Lázaro, itso jon, majoꞌ jö na ntsintcüihin.   
\p
\v 12 Yajoꞌ jnduë́ nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, xe na aa veꞌ itso juu, majndaꞌ na ntcoꞌyahanꞌhin.   
\p
\v 13 Ndoꞌ yo juu jñꞌoonvaꞌ na sinin Jesús, siꞌman jon na tsꞌoo Lázaro. Majoꞌ já jnanꞌtiú na tso jon na nndaꞌ na mayuuꞌ na itso tsanꞌñeen.  
\v 14 Ndoꞌ tso jndyoyu jon ndë́:  
\p —Juu Lázaro, jndë tueꞌ jon.  
\v 15 Ndoꞌ ya nchji na tyíꞌcꞌoon ja joꞌ xjen na tueꞌ juu chaꞌ ngantyja nꞌonhoꞌ ja. Cja na mꞌaan jon.   
\p
\v 16 Xjenꞌñeen mꞌaan Tomás. Juu jon ncüii já na nchoꞌve na tꞌman Jesús na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Conanꞌquijndyuhin Tsanñꞌein. Tso tsanꞌñeen ndë́:  
\p —Cüa, ncꞌö yo Jesús chaꞌ na aa nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin, mantyi jaa ncüjë.   
\s1 Condui Jesús na cotandoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë  
\p
\v 17 Yajoꞌ sá, squë́ Betania. Ndoꞌ nnꞌan na mꞌan joꞌ jnduehan nnon Jesús na jndë ninque xuee na ndyiiꞌ tsoLázaro quityquiiꞌ tsiꞌtsꞌua.  
\v 18 Juu Betania chaꞌna ndye kilómetros na tycya mꞌaanhanꞌ yo Jerusalén.  
\v 19 Ndoꞌ jndye nnꞌan judíos jndë squenon na mꞌaan Marta yo María na conanꞌnjoonꞌhan nanntcuꞌñeen na chjooꞌ nꞌonhan na tueꞌ Lázaro.  
\v 20 Ndoꞌ juu Marta, vi na jndë jndyii jon na mavaa xjen ntsquë́ yo Jesús, jnduiꞌ juu na jndyoquitjonhin Jesús yuu jon na mꞌán. Majoꞌ María ntjohin vꞌaa.  
\v 21 Ndoꞌ tso Marta nnon Jesús:  
\p —Ta, xe na juuhanꞌ aa mꞌanꞌ ntjoohin, jeꞌcueꞌ tyjö.  
\v 22 Majoꞌ min na jndë tueꞌ juu, ntyji ya na minꞌncya ro jñꞌoon na ntcanꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, ninncyaa jonhanꞌ.   
\p
\v 23 Joꞌ tꞌa Jesús, itso jon nnon juu:  
\p —Ngüandoꞌ xco tyꞌiuꞌ min na jndë tueꞌ juu.   
\p
\v 24 Ndoꞌ tꞌa Marta, itso juu:  
\p —Ntyji na ngüandoꞌ xco tyjö juu xuee na matsꞌiañꞌen ya na ntsintcüi Tyoꞌtsꞌon nnꞌan na jndë tjë.   
\p
\v 25 Ndoꞌ joꞌ tso Jesús nnon juu:  
\p —Ncö condui na vandoꞌ xco tsꞌan vi na jndë tueꞌ juu, ndoꞌ mantyi ntyja njan itsixuan tsꞌan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Minninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, min na cueꞌ juu, mancüiixjen ngüandoꞌ xco juu.  
\v 26 Ndoꞌ ncüii ncüii tsꞌan na vandoꞌ juu ntyja njan ndoꞌ na vantyja tsꞌon juu ja, tyiꞌjon cueeꞌ xuee ngitsu ñuaanꞌ tsanꞌñeen. ¿Aa vantyja tsonꞌ na nndaꞌ?   
\p
\v 27 Ndoꞌ tꞌa juu, itso juu nnon Jesús:  
\p —Mayuuꞌ ta, vantyja tsꞌön na condui ꞌuꞌ nquii Mesías jnda Tyoꞌtsꞌon. Maꞌuꞌ na tsixuanꞌ na jndyoꞌ nnon tsonnangue.   
\s1 Sichjooꞌhanꞌ tsꞌon Jesús, tꞌioo jon  
\p
\v 28 Ndë joꞌ tja ntcüeꞌ Marta, tëquiꞌman juu tyje juu María. Veꞌ ninmaanꞌ tso juu nnon tsanꞌñeen:  
\p —Nquii tahaꞌ na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë, jndë tyjeeꞌ jon ndoꞌ iqueenꞌ jon ꞌuꞌ.   
\p
\v 29 Xjen na jndyii María na nndaꞌ, sityuaaꞌ juu, taquitjonhin Jesús naijon na mꞌán.  
\v 30 Ee xjenꞌñeen tyíꞌcotsacꞌë́ quiiꞌ tsjoon yo Jesús. Ninmꞌán yohin naijon na taquitjon Marta já.  
\v 31 Ndoꞌ nque nnꞌan judíosꞌñeen na conanꞌnjoonꞌhan María na chjooꞌ tsꞌon juu na tueꞌ Lázaro, na jntyꞌiahan na jnanquintyja juu na sityuaaꞌ juu, jnduiꞌ juu quiiꞌ vꞌaa, tentyja nanꞌñeen toxenꞌ juu. Ee jnanꞌtiuhan na vaquitꞌioo juu nnon tsiꞌtsꞌua.   
\p
\v 32 Vi na jndë na tueeꞌ juu na mꞌán yo Jesús, tëcoꞌxtye juu nnon jon. Itso juu:  
\p —ꞌUꞌ ta, xe na juuhanꞌ aa mꞌanꞌ ntjoohin, jeꞌcueꞌ tyjö.   
\p
\v 33 Ndoꞌ ya na jndyiaaꞌ Jesús na itꞌioo jndyi María, ndoꞌ mantyi joo nnꞌan judíos na jndyontyjahan toxenꞌ juu, cotyuee nanꞌñeen, yajoꞌ tꞌman jndyi sichjooꞌhanꞌ tsꞌon jon, ata siꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii jon.  
\v 34 Taxeeꞌ jon ndëëhan:  
\p —¿Yuu nquii jon na tyꞌiuhoꞌhin?  
\p Jnduehan nnon jon:  
\p —Nndaꞌ ta, quindyoquindyiaꞌ.   
\p
\v 35 Ndoꞌ tꞌioo Jesús.  
\v 36 Ndoꞌ nque nnꞌan judíosꞌñeen, ya na jntyꞌiahan na nndaꞌ sꞌaa jon, jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Quitquenhoꞌ cüenta na venchjii jndyi jon juu tsꞌooꞌñeen.   
\p
\v 37 Majoꞌ vendye nnanꞌñeen jnduehan:  
\p —Tsansꞌavaꞌ na tyincyaa jon na jndyiaaꞌ tsannchjaanꞌ, ¿Aa chi mantyi vaa najndei na conduihin na tyiꞌngueꞌ Lázaro?   
\s1 Tyincyaa Jesús na tandoꞌ xco Lázaro  
\p
\v 38 Ncüiichen jon siꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii Jesús. Sá yohin naijon na vaa tsëꞌtsjöꞌ na jnanꞌya nnꞌan tsiꞌtsꞌua. Tëꞌ ncüii tsjöꞌ ꞌndyohanꞌ.  
\v 39 Ndoꞌ tso Jesús ndëëhan:  
\p —Quenaanꞌhoꞌ tsjöꞌvaꞌ.  
\p Majoꞌ juu Marta, xjo tsꞌooꞌñeen, tso jon:  
\p —Ta, jndë ticꞌeehin ee neinhin jndë nenque xuee na tueꞌ juu.   
\p
\v 40 Ndoꞌ tso Jesús nnon juu:  
\p —¿Aa chito jndë tsjö nnonꞌ xe na aa ngantyja tsonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndyiaꞌ nnonꞌ na nditꞌmaanꞌhin?   
\p
\v 41 Joꞌ teꞌndyaaꞌhan juu tsjöꞌ natëꞌ ꞌndyo tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Ndë jndondë jon, sinin jon nnon Tyoꞌtsꞌon, itso jon:  
\p —Ncya ya jndyi ꞌUꞌ tyeꞌ na mandyiꞌ jñꞌoon ꞌndyö.  
\v 42 Ee mantyji na ninnquiiꞌchen mandyiꞌ jñꞌoon na matsinën nnonꞌ. Majoꞌ nndaꞌ jñꞌoon tsjö chaꞌ nque nnꞌan na mꞌan xiꞌjndio na mꞌan, ngantyja nꞌonhan na ꞌUꞌ tꞌuaꞌ tsꞌianmin nnön.   
\p
\v 43 Ndoꞌ vi na jndë tso jon na nndaꞌ, sue jon jndyeeꞌ jon, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ Lázaro, quinduiꞌ joꞌ.   
\p
\v 44 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jnduiꞌ tsoLázaro vetyjo ndiaa na tyiꞌntuein ngꞌee juu yo ntꞌö juu, ndiaaꞌñeen jnanꞌcüetyjo nnꞌanhanꞌhin na tantyꞌiuhin. Mantyi tëꞌ nnon juu yo ncüii ndiaa. Itso Jesús ndëë nanꞌñeen:  
\p —Quinanꞌquinanꞌhoꞌ ndiaaminꞌhin chaꞌ ya ncja juu.   
\s1 Jnanꞌjndaꞌ nnꞌan judíos na ntꞌuehan Jesús  
\r (Mt 26:1-5; Mr 14:1-2; Lc 22:1-2)  
\p
\v 45 Ndoꞌ jndye nnꞌan judíosꞌñeen na tyꞌehan yo María, ya na jntyꞌiahan na nndaꞌ sꞌaa Jesús, tëntyja nꞌonhan jon.  
\v 46 Majoꞌ vendye ntyjehan tyenanꞌquindyiihan nnꞌan tmaanꞌ fariseos. Tonduehan na jntyꞌiahan na nndaꞌ sꞌaa Jesús jon.  
\v 47 Ndoꞌ nque ntyee na conintque, tatjonhan yo fariseos yo vendye ntyjehan na conduihan nanmꞌannꞌian. Jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —¿Nchu vaa nquii ntꞌaha? Ee tsanvaꞌ jndë tijndye tsꞌian itsꞌaa juu na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ naijndei nquii tsꞌan.  
\v 48 Xe na aa veꞌto nꞌndyëë na quitsꞌaachen jon na nndaꞌ, ya joꞌ tsoñꞌen nnꞌan ngantyja nꞌonhanhin. Ndoꞌ na nndaꞌ, joo nnꞌan romanos nnanꞌtyuiiꞌhan vatsꞌon njan jaa nnꞌan judíos yo ninvaa ntꞌö tsjöönhön.   
\p
\v 49 Cüii joo nanꞌñeen jndyu jon Caifás. Juu chuꞌñeen juu jon conintquehin ndëë ntyee cüenta jaa nnꞌan judíos. Itso jon ndëë ntyjehin nanꞌñeen:  
\p —ꞌOꞌ minꞌchjo tyiꞌjndaꞌ nquenhoꞌ.  
\v 50 Min tyiꞌquitjiꞌhoꞌ cüenta na yantyichen na cueꞌ ncüii tsansꞌa ntyja ꞌnaan tsoñꞌen joo nnꞌan ndyuaa na nanꞌxuan jaa, chaꞌ nquii ta tsanmꞌaantsꞌian tꞌman tyiꞌntscüje jon tsoñꞌen jaa.   
\p
\v 51 Majoꞌ chito na tso jon jñꞌoonꞌñeen ngꞌe na ivaaꞌ tsꞌon nquii jon. Nndaꞌ tso jon ngꞌe juu chuꞌñeen conduihin tyee na conintque ndëë jaa nnꞌan judíos. Joꞌ na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tyuaaꞌchen sinin jon ꞌnan na xejnda ngüentyja na nguaahanꞌ na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan Jesús. Nguaa na nndaꞌ chaꞌ nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman, tyiꞌntscüje jon nque ntyjehan nnꞌan na mꞌanhin juu ndyuaaꞌñeen.  
\v 52 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaan nque nnꞌan judíos na ngueꞌ Jesús. Mantyi ngueꞌ jon ntyja ꞌnaan tsoñꞌen nnꞌan na minꞌcya ro joo na mꞌanhan na tꞌman qui nꞌonhan jon, ntsitjon Tyoꞌtsꞌon nanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 53 Ngꞌe na nndaꞌ tso Caifás, majuuntyi xeeꞌñeen jntꞌa nnꞌan judíosꞌñeen jñꞌoon na nnanꞌcueeꞌhan juu Jesús.   
\p
\v 54 Ngꞌe joꞌ, tavi tondyiꞌ tyincyo Jesús quiiꞌ ntꞌan nnꞌan judíos. Joꞌ jntꞌuí ndyuaa Judea yohin, sá ncüii tsjoon chjo na jndyu Efraín. Juu tsjoonꞌñeen ndyo mꞌaanhanꞌ ndyuaa naijon na tyiꞌjndye nnꞌan mꞌan. Joꞌ tomꞌán yohin cüanntyi ro xuee.   
\p
\v 55 Xjenꞌñeen vavindyo na ngueeꞌ nguee pascua na jaa nnꞌan judíos conanꞌcüjë quinman na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Vitjachen na ngueeꞌ juu ngueeꞌñeen, jndye nanꞌñeen jnduiꞌhan njoonhan, tyꞌehan Jerusalén chaꞌ ndëë nnanꞌquindëhan tsoñꞌen na ican jñꞌoon na tquen Moisés, na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ntquenhanꞌhin na jiꞌua conduihan tonnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 56 Joo nanꞌñeen tojntꞌuehan Jesús. Ndoꞌ viochen xjen na tomꞌanhan vatsꞌon tꞌman, tonduehan ndëë ntyjehan:  
\p —¿Nchu vaa mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ, aa ntsꞌaahanꞌ na tyiꞌxeꞌquindyo jon nguee?   
\p
\v 57 Ndoꞌ joo ntyee na conintque ndëë jaa nnꞌan judíos yo ninꞌnnꞌan tmaanꞌ fariseos, tquenhan jñꞌoon naijndeiꞌhanꞌ. Jnduehan minꞌcya ro tsꞌan na aa ntyjii yujon mꞌaan Jesús, quitsiquindyii tsanꞌñeenhan, chaꞌ nndëë ncueeꞌ ndueehan jon.   
\c 12  
\s1 Scongio María nchenꞌ ngꞌee Jesús  
\r (Mt 26:6-13; Mr 14:3-9)  
\p
\v 1 Yon xuee vitja na ngueeꞌ nguee pascua ya na jaa nnꞌan judíos conanꞌcüjë quinman na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, juu xjenꞌñeen squë́ tsjoon Betania yo Jesús. Squë́ vaaꞌ Lázaro, juu tsan na tyincyaa jon na vandoꞌ xco.  
\v 2 Ndoꞌ jnanꞌtꞌmaanꞌ nanꞌñeen Jesús, jnanꞌjndaꞌhan na tcüꞌá. Juu Marta tyentjon juu ndë́ ndoꞌ mantyi tacüetyen nquii Lázaroꞌñeen yo já na tendyuá mesa yo Jesús.  
\v 3 Juu Maríaꞌñeen na yꞌoon juu xoncüe litro nchenꞌ ninnquiiꞌchen nardo jnda jndyi njonhanꞌ. Scongio juu nchenꞌñeen ngꞌee Jesús, ndë joꞌ toveeꞌ juu ngꞌee jon yo soxquen juu. Ndoꞌ na sꞌaa juu na nndaꞌ, ninvaa quiiꞌ vꞌaaꞌñeen tycya jndye quichi.  
\v 4 Juu xjenꞌñeen juu Judas Iscariote, jnda Simón, mꞌaan juu joꞌ, juu juu na jndë tindyoviꞌ na nninncyaa juu cüenta Jesús. Condui tsanꞌñeen ncüii já na tqueenꞌ Jesús na quinanꞌjö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon.   
\p
\v 5 Tyiꞌcuaa ya ntyjii juu ndu na sꞌaa María na nndaꞌ, itso juu:  
\p —Cüa chito tijntꞌua nchenꞌvaꞌ na ncüii ndye ciento sꞌon denarios. Juu sꞌonꞌñeen nndëë ntejndeihanꞌ nanninñenꞌ.   
\p
\v 6 Majoꞌ chito tso juu na nndaꞌ ngꞌe na venchjii juu joo nanninñenꞌ. Tso juu na nndaꞌ ngꞌe tsanchꞌueehin, ee juu tonayꞌoon tjanche na toquiñjon sꞌon na toninjntꞌue tsoñꞌen já, ndoꞌ tocoꞌxen nquiihin na tocüjiꞌ juu sꞌon na ñjonhanꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ na nndaꞌ tso juu, joꞌ tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Quiꞌndyiꞌ tsanscuvaꞌ na itsꞌaa juu na nndaꞌ. Ee itsijndaꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ xuee na ntsaquityꞌiu nnꞌan ja.  
\v 8 Ee nanninñenꞌ tsoñꞌen xuee mꞌanhan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Majoꞌ ja chito ninnquiiꞌchen nndaꞌ na ncꞌön yo ꞌoꞌ.   
\s1 Jnanꞌjndaꞌ ntyee na nnanꞌcueeꞌhan Lázaro  
\p
\v 9 Ticꞌuaa jñꞌoon na mꞌaan Jesús Betania yo já, ngꞌe joꞌ, jndye nnꞌan squenonhan na mꞌán. Majoꞌ chito xiaaꞌntyi na ninꞌquijntyꞌiahan Jesús, mantyi ninꞌquijntyꞌiahan juu Lázaroꞌñeen, tsꞌan na tueꞌ na tyincyaa Jesús na tandoꞌ xco.  
\v 10 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, nque ntyee na conintque ndëë jaa nnꞌan judíos, jnanꞌjndaꞌhan na mantyi nnanꞌcueeꞌhan Lázaro.  
\v 11 Ee ntyja ꞌnaanꞌ jon jndye ntyjehan nnꞌan judíos tjihan ntyja ꞌnaan ntyee, tëntyja nꞌonhan Jesús.   
\s1 Ya squë́ Jerusalén jnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan Jesús  
\r (Mt 21:1-11; Mr 11:1-11; Lc 19:28-40)  
\p
\v 12 Tonco ncüiichen xuee, nnꞌan na jndye jndyiꞌhin jndyehan na mandyo ntsquë́ Jerusalén yo Jesús.  
\v 13 Yajoꞌ tyechohan njon ntsquii nnontëncyꞌa, tyequitjonhan juu jon. Tonanꞌxuaahan, tonduehan:  
\p —Cüitꞌmaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Quityio jon jnꞌaan nquii tsan na ndyo yo xueeꞌ nquii jon na taquintyja jon tꞌman tsꞌan conduihin na coꞌxen jon jaa nnꞌan Israel.  
\p Nndaꞌ ro jñꞌoon tonanꞌxuaa nanꞌñeen.   
\p
\v 14 Ndoꞌ tijndaꞌ ncüii snon na tantjo Jesús. Na sꞌaa jon na nndaꞌ, siquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio.   
\p
\v 15 Itsohanꞌ:  
\q1 ꞌOꞌ nnꞌan Jerusalén, tyiꞌndyuehoꞌ.  
\q1 Quitquenhoꞌ cüenta, indyo nquii jon na taquintyja juu jon tꞌman tsꞌan conduihin na coꞌxen jon ꞌoꞌ na ntjo jon snon chjo.   
\m
\v 16 Majoꞌ já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, tataaꞌ nꞌö́n jñꞌoonminꞌ na vejndyee. Majoꞌ vi na jndë sitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌonhin, yajoꞌ tëñjoonꞌ nꞌö́n na nndaꞌ vaa jñꞌoon na jndui ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ tui chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌñeen na jndui.   
\p
\v 17 Mꞌan ncüii tmaanꞌ nnꞌan judíos xjen na tꞌman Jesús Lázaro na toquindyiiꞌ jon quiiꞌ tsiꞌtsꞌua. Ndoꞌ joo nanꞌñeen, vi na jndë tyincyaa jon na vandoꞌ xco Lázaro, yajoꞌ totjiꞌ jndyoyuhan ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ vaa na jntyꞌia ndëëhan.  
\v 18 Mangꞌe juu tsꞌianꞌñeen na sꞌaa Jesús na tyiꞌjeꞌquindëë nduihanꞌ na veꞌ najndei nquii tsꞌan, joꞌ na tyequitjon nanꞌñeen jon na jndë jndyehan na nndaꞌ sꞌaa jon.  
\v 19 Ndoꞌ na nndaꞌ, joꞌ jndue fariseosꞌñeen ndëë ntyjehan:  
\p —¿Aa cotquenhoꞌ cüenta jeꞌ? Tajeꞌquindëë nntꞌaha. Tsoñꞌen nnꞌan conanjonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\s1 Vendye nnꞌan na conanꞌneinhan jñꞌoon griego jntꞌuehan Jesús  
\p
\v 20 Quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyꞌe nguee xjen na conanꞌcüje nnꞌan judíos quinman, tomꞌan vendye nnꞌan na conanꞌnein jñꞌoon griego.  
\v 21 Squenon nanꞌñeen na mꞌaan Felipe, juu jon tsꞌan tsjoon Betsaida, ndyuaa Galilea. Tanhan vi nayaꞌñeen nnon jon, jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, ntꞌue nꞌö́n na nnanꞌnë́n yo nquii Jesús.   
\p
\v 22 Ndoꞌ tëquitso Felipe juu jñꞌoonꞌñeen nnon Andrés, jndë joꞌ vehan tyequinduehan nnon Jesús na nndaꞌ.  
\v 23 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Ja na condui tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, naneinhin jndë tentyja xjen na ngenön naviꞌ tꞌman na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsitꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ja.  
\v 24 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, ncüii ntquen tsjaan, icanhanꞌ na nnonꞌ tsꞌanhanꞌ nnon tyuaa. Na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na jndë tueꞌhanꞌ. Ee xe na tyiꞌndui na nndaꞌ, contjohanꞌ na ninjoꞌ ninncüiihanꞌ. Majoꞌ vi na jndë jnonꞌ tsꞌanhanꞌ, jndye ntquen ngueꞌ ntsꞌaahanꞌ.  
\v 25 Minninchen tsꞌan na veꞌnchjii nquiihin yo na ntsijndaꞌ nquii juu na ngüandoꞌ ñuaanꞌ juu, jnaanꞌ joꞌ ngitsuhin. Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na tyiꞌnjon ntyjii juu nchu vaa na vamꞌaan juu, nndaaꞌ juu na tyiꞌjon quintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 26 Xe na aa mꞌaan ncüii tsꞌan na ninꞌquityentjon nnön, quitsue juu jñꞌoon na mancya. Ee na ntsꞌaa juu na nndaꞌ, ncꞌoon juu naijon na mꞌan ja. Ndoꞌ nquii Tyëhöꞌ ntsiquinjon jon juu tsanꞌñeen.   
\s1 Itsinin Jesús ntyja na nnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin  
\p
\v 27 “Nein itsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyji na ngenön naviꞌ, ndoꞌ ¿Nchu vaa ntsjö ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ? ¿Aa ntsjö: “Tyeꞌ, cüjiꞌ ja juu xjen na ngenön naviꞌvahin”? Majoꞌ xeꞌquitsjö na nndaꞌ ee majuu tsꞌian na jndyö na ncüꞌiö cüenta nnꞌan.  
\v 28 ꞌUꞌ tyeꞌ, ncyaꞌ na nditꞌmaanꞌ ꞌUꞌ ntyja njan.  
\p Juu xjenꞌñeen ticꞌuaa jndyeeꞌ tye jon quiñoonꞌndue. Tꞌa jon:  
\p —Jndë tyincya na covitꞌmaanꞌ ja, ndoꞌ nditꞌmaanꞌntyichen ja.   
\p
\v 29 Ndoꞌ nque nnꞌan na ventyjeeꞌ ncꞌiá, jndyehan na nndaꞌ. Joꞌ jnduehan ndëë ntyjehan na coꞌman ntsuee. Majoꞌ vendye ntyjehan jnduehan:  
\p —Ncüii ángel sinin nnon jon.   
\p
\v 30 Majoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Ticꞌuaa na jndyehoꞌ na sinin jon chaꞌ quitejndeihanꞌ ꞌoꞌ, chito chaꞌ ntejndeihanꞌ ja.  
\v 31 Nein covijndaꞌ jnan na nanꞌxuan nnꞌan tsonnangue. Nanein ndyuiiꞌ ntyja na tsixuan juu yutyia na icoꞌxen juu quiiꞌ nꞌon nnꞌan.  
\v 32 Ndoꞌ vi na jndë jnanꞌve nnꞌan ja nnon tsonjnꞌaan na nnanꞌcueeꞌhanꞌ ja, yajoꞌ joo nnꞌan na ninvaa tsonnangue ndyontyjahan ntyja njan.   
\p
\v 33 Jñꞌoonvaꞌ itso jon chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ nchu vaa na ngenon jon na ngueꞌ jon.  
\v 34 Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Majndë jndyë́ na juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui itsiquindyihanꞌ na nquii Cristo tyiꞌjeꞌquintycüii na ncꞌoon jon. Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Ndu na matsuꞌ na nquii jon na conduihin tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌonhin quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, nnanꞌvehanhin na nnanꞌcueeꞌhan jon? ¿Nin juu na nndaꞌ na matsuꞌ na conduihin tsansꞌa na jñon Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan?   
\p
\v 35 Ndoꞌ tꞌa Jesús jndyuehan, itso jon:  
\p —Ja na condui naxuee quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, chjo ro xjen na vi mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Ngꞌe joꞌ ninnquiiꞌchen cꞌonhoꞌ ntyja njan viochen xjen na mꞌanntyëchën yo ꞌoꞌ, chaꞌ juu na condui natyia tyiꞌncjuꞌ cjehanꞌ ꞌoꞌ. Ee tsꞌan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ natyia, tyiꞌquintjii juu yuu jon vjayꞌoonhanꞌhin.  
\v 36 Majoꞌ ja na condui naxuee, viochen xjen na mꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, cantyja nꞌonhoꞌ na condui ja nquii naxueeꞌñeen. Xe na aa nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, nnanꞌxuanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na nquii jon conduihin naxuee.  
\p Ndoꞌ vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ, tja jon ncüii joo naijon ntyꞌiuuꞌ.   
\s1 Tyiꞌninꞌcantyja nꞌon nnꞌan judíos Jesús  
\p
\v 37 Ee min na jndye nnon tsꞌian totsꞌaa Jesús tondëëhan na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ yo najndei nquii tsꞌan, mancüiixjen tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhan jon.  
\v 38 Nndaꞌ tui chaꞌ quitsiquindëhanꞌ jñꞌoon na toninncyaa juu Isaías, tsan na totsinin nchu vaa ꞌnan na nguaa. Tso jon:  
\q1 Ta, ¿Nin juu na vantyja tsꞌon jñꞌoon na conincyá?  
\p Ndoꞌ juu Isaíasꞌñeen tsontyichen jon ncüiichen jñꞌoon:  
\q1 ¿Nin juu na jndë siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnon ntyja najndei na condui nquii jon?   
\m
\v 39 Siꞌman Isaíasꞌñeen nchu vaa na ndiquindëë na ngantyja nꞌon nnꞌan judíos Tyoꞌtsꞌon, ee vaa ncüiichen jñꞌoon na tso tsanꞌñeen:   
\q1
\v 40 Chaꞌxjen tsꞌan na nchjaanꞌ, ndiquindyiaaꞌ juu, manndaꞌ sꞌaa Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ nꞌon nnꞌan, ndoꞌ tyincyaa jon na jnanꞌqueꞌ nꞌonhan tonnon jon.  
\q1 Nanꞌminꞌ tui chaꞌ tyiꞌjeꞌquitquenhan cüenta nchu vaa na ntꞌue tsꞌon jon yohan min na jeꞌcüaaꞌ nꞌonhan yo ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na itsꞌaa jon.  
\p Ndoꞌ tsontyichen Tyoꞌtsꞌon nnon Isaíasꞌñeen:  
\q1 Ee xe na aa ntquenhan cüenta nchu vaa ntꞌue tsꞌön yohan ndoꞌ ncüaaꞌ nꞌonhan juuhanꞌ,  
\q1 ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ ntcüeꞌ nꞌonhan jnanhan, ndoꞌ ngꞌe joꞌ ntsinꞌman ja ñuaanhan.  
\m Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tso Tyoꞌtsꞌon.  
\v 41 Sinin Isaíasꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesús ya sinin jon jñꞌoonvaꞌ xjen na tityincyooꞌ nnon jon na titꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 42 Majoꞌ min na nndaꞌ tso Isaíasꞌñeen, jndye nnꞌan na mꞌan nꞌian quiiꞌ ntꞌan nnꞌan judíos, tëntyja nꞌonhan Jesús. Majoꞌ jnaanꞌ na ncyaahan nnꞌan tmaanꞌ fariseos, joꞌ tyiꞌquitjiꞌ jndyoyuhan na nndaꞌ. Ee xe na aa ntjiꞌ jndyoyuhan ntyja ꞌnaanꞌ jon, nque fariseosꞌñeen tyiꞌjeꞌncyahan na vanaan na nnanꞌjon nanꞌñeen xjen na covancüihan vatsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan Tyoꞌtsꞌon.  
\v 43 Ee joo nanmꞌannꞌianꞌñeen, neinntyichenhan na quindue ntyjehan na ya jndyi contꞌahan, chichen na ntyja nꞌonhan na juu Tyoꞌtsꞌon ngitso na ya ntyjii jon yohan.   
\s1 Jñꞌoon na incyaa Jesús, coxenhanꞌ nnꞌan yo ꞌnan na conanꞌtjahan  
\p
\v 44 Yajoꞌ jndei ticꞌuaa ꞌndyo Jesús. Tso jon:  
\p —Minninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, tsanꞌñeen chito xiaꞌntyi ja vantyja tsꞌon juu. Mantyi vantyja tsꞌon juu nquii Tyëhöꞌ na jñon jon ja.  
\v 45 Ndoꞌ minninchen tsꞌan na jndë jndyiaaꞌ juu ja, mantyi jndë jndyiaaꞌ juu nquii jon na jñon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.  
\v 46 Ja na condui naxuee jndë jndyö tsonnangue na mancya naxuee quiiꞌ ñuaan nnꞌan, chaꞌ minninchen tsꞌan na vantyja tsꞌon ja, ncüjiꞌhanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ natyia.  
\v 47 Majoꞌ minꞌcya ro tsꞌan na nndyii jñꞌoon na mancya, min tyiꞌquitsiquindë juuhanꞌ, chito ja tsixuan na ntcoꞌxën tsanꞌñeen ꞌnan na itsitjahin. Ee chito tꞌion Tyëhöꞌ tsꞌian ja na ntcoꞌxën nnꞌan yo ꞌnan na conanꞌtjahin. Tꞌion jon tsꞌian ja na quitsinꞌman ñuaan nnꞌan.  
\v 48 Juu tsan na tyiꞌcueeꞌ tsꞌon ja ndoꞌ min tyiꞌcyꞌoon juu cüenta jñꞌoon na mancya, vaa ncüii na ntcoꞌxenhanꞌhin. Juu xuee na matsꞌiañꞌen, manquentyi jñꞌoon na jndë sinën, joohanꞌ ngitoꞌxenhanꞌ tsanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ na jndë sitjahin.  
\v 49 Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na veꞌ na jndeiꞌ nquii ꞌndyö na matsinën jñꞌoonminꞌ. Ee nquii Tyëhöꞌ na jñon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, nquii jon tꞌion tsꞌian ja na quitsinënhanꞌ, ndoꞌ na quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ.  
\v 50 Ndoꞌ juu jñꞌoon na tquen jon, mavaaꞌ tsꞌön na incyaahanꞌ na tsixuan tsꞌan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu. Ngꞌe joꞌ ninnquiiꞌchen matsinën chaꞌxjen joo jñꞌoon na ndë siꞌman jon nnön.”   
\c 13  
\s1 Tman Jesús ngꞌe nnꞌan na tqueenꞌ jon  
\p
\v 1 Ntyjantyi xjen na tyeꞌ na tqueenꞌ Jesús já nnꞌan na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, siꞌman jon na venchjii jndyi jon já. Ntyjii jon na jndë vaventyja xjen na nnduiꞌ jon nnon tsonnangue na ncja ntcüeꞌ jon na mꞌaan tye jon. Joꞌ xjen na vavindyo na ngityeꞌ nguee pascua ya na conanꞌcüjë́ quinman na conanꞌtꞌmánꞌ Tyoꞌtsꞌon, siꞌmanntyichen jon na tꞌman jndyi vaa na venchjii jon já.   
\p
\v 2 Tcüꞌá yo Jesús cüenta matman. Juu xjenꞌñeen jndë sꞌaa yutyia quiiꞌ tsꞌon juu ntyjë́ Judas Iscariote, jnda Simón, na ncyaa juu cüenta Jesús.  
\v 3 Majndaꞌ ntyjii jon na nquii tye jon jndë tyincyaa jon na minꞌncüii ꞌnan tyiꞌngenon jon na chito jñꞌoonꞌ jon. Ntyjii Jesús na jnan jon na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ majoꞌ vja ntcüeꞌ jon.  
\v 4 Juu tmanꞌñeen, viochen xjen na tcüꞌá, jnanquintyja Jesús, tjiꞌ jon ndiaatco na cüe jon. Sityen jon tsiaaꞌ jon yo ncüii ndiaa na cotꞌuë́ nduë́.  
\v 5 Ndë joꞌ tyion jon ndaatioo quiiꞌ ꞌnan na cotmán nduë́. Taꞌ jon na iman jon ngꞌë́, ndë iveꞌ jon ngꞌë́ yo ndiaaꞌñeen.   
\p
\v 6 Majoꞌ ya na tueeꞌ jon nnon Simón Pedro, itso juu nnon jon:  
\p —Ta, ¿Aa ja mmanꞌ ngꞌë?   
\p
\v 7 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Ndicüaaꞌ tsonꞌ tsꞌian na matsꞌa naneinhin, majoꞌ ya ndëcya ncüaaꞌ tsonꞌhanꞌ.   
\p
\v 8 Majoꞌ itso Pedro:  
\p —Tyiꞌxeꞌncya na mmanꞌ ngꞌë.  
\p Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Xe na aa tyiꞌman ꞌuꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë ntsixuanꞌ ntyja njan.   
\p
\v 9 Itso Simón Pedro nnon Jesús:  
\p —Ta, xe na aa nndaꞌ, yajoꞌ chito veꞌ xiaꞌntyi ngꞌë, mantyi quimanꞌ ntꞌö yo xquën.   
\p
\v 10 Majoꞌ sinin Jesús ncüii jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ nnon Pedro:  
\p —Minninchen tsꞌan na jndë jndëëꞌ, tyiꞌicanhanꞌ na mman na ninvaañꞌenhin ee jndë ntjuꞌhin, veꞌ xiaꞌntyi ngꞌee ro juu icanhanꞌ na mman. Ndoꞌ ꞌoꞌ conduihoꞌ na ntjuꞌ nꞌonhoꞌ, majoꞌ tyiꞌtsoñꞌenhoꞌ.   
\p
\v 11 Nndaꞌ tso jon ee ntyjii ya jon nin juu na ninncyaa cüentahin nduee ntyee ꞌnaan nnꞌan judíos. Ngꞌe joꞌ na tso jon:  
\p —Majoꞌ tyiꞌtsoñꞌenhoꞌ na conduihoꞌ na ntjuꞌ nꞌonhoꞌ.   
\p
\v 12 Ndoꞌ vi na jndë jndë tman jon ngꞌë́, tcüe nndaꞌ jon ndiaatco ꞌnaanꞌ jon, ndë joꞌ tëcjo nndaꞌ jon mesa. Itso jon ndë́:  
\p —¿Aa covaaꞌ nꞌonhoꞌ nin ꞌnan itsiquindyihanꞌ na nndaꞌ sꞌa?  
\v 13 ꞌOꞌ conanꞌquijndyuhoꞌ ja tsan na tsiꞌman jñꞌoon naya ndëëhoꞌ ndoꞌ mantyi na condui ja tsꞌan na icoꞌxeenhoꞌ. Ndoꞌ majoꞌ ro na conduehoꞌ ee mancüiixjen joꞌ condui ja.  
\v 14 Ngꞌe ja na condui tsan na tsiꞌman ndëëhoꞌ ndoꞌ na matyeꞌntjönhoꞌ, jndë tman ngꞌehoꞌ, mantyi chuhanꞌ na ꞌoꞌ quitjueꞌcjehoꞌ na ntyentjonhoꞌ ndëë ntyjehoꞌ.  
\v 15 Ee ja jndë sꞌa ncüii nnon na tsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ chaꞌ mantyi ꞌoꞌ quintꞌahoꞌ na nndaꞌ yo nnꞌan chaꞌxjen jndë sꞌa yohoꞌ.  
\v 16 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, juu moso tyiꞌtꞌman conduihin chaꞌxjen tꞌman condui nquii tsꞌan na ityentjon juu nnon. Ndoꞌ mantyi nquii tsꞌan na conduihin tsꞌan na incyaa juu jñꞌoon, tyiꞌtsijonhanꞌhin yo nquii tsꞌan na tꞌua tsꞌianꞌñeen nnon juu.  
\v 17 Xe covaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonminꞌ ndoꞌ xe na aa ntꞌahoꞌhanꞌ, ndyio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaanhoꞌ.   
\p
\v 18 “Majoꞌ chito matsjö jñꞌoonvaꞌ ntyja ꞌnaan tsoñꞌenhoꞌ. Ee mantyji nchu xjen nnꞌanhoꞌ, ꞌoꞌ na jndë tjihoꞌ na quinanꞌjonhoꞌ tsꞌian na matsꞌa. Ee mancüiixjen ijndeiꞌhanꞌ na quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na chu salmo na itsohanꞌ: “Manquii tsꞌan na icüaꞌ yo ja, itsuehin na cjö.”  
\p Nndaꞌ vaa itsiquindyi juu salmoꞌñeen.  
\v 19 Matsjö jñꞌoonvaꞌ ndëëhoꞌ vitjachen na nndui na nndaꞌ, chaꞌ juu xjen na ntsiquindëhanꞌ juuhanꞌ, ngantyja nꞌonhoꞌ na condui ja manquiintyi jon na jndë totsjö ndëëhoꞌ.  
\v 20 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minninchen tsꞌan na ncyꞌoon juu cüenta tsꞌan na maꞌua tsꞌian njan nnon juu, ja iyꞌoon tsanꞌñeen cüenta. Ndoꞌ minninchen tsꞌan na iyꞌoon juu cüenta ja, mantyi iyꞌoon tsanꞌñeen cüenta nquii jon na jñon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na njndëë Judas jon  
\r (Mt 26:20-25; Mr 14:17-21; Lc 22:21-23)  
\p
\v 21 Jndë na sinin Jesús jñꞌoonvaꞌ, tꞌman jndyi vaa na siꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii jon, yajoꞌ tjiꞌ jndyoyu jon ndë́. Itso jon:  
\p —Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, ncüii nquehoꞌ nninncyaa juu cüenta ja.   
\p
\v 22 Xjenꞌñeen tojntyꞌia ndëë ntyjë́ ngꞌe ndicüaaꞌ nꞌö́n nin ncüii já na itso jon na ntsꞌaa na nndaꞌ.  
\v 23 Juu xjenꞌñeen ja Juan na vequityën ngiaaꞌ Jesús na cocüꞌá. Tꞌman vaa na venchjii jon ja.  
\v 24 Joꞌ juu Simón Pedro sꞌaa jon ntꞌö jon nnön na cüaxꞌë nnon Jesús nin ncüii já na nninncyaa juu cüentahin.  
\v 25 Joꞌ sindyooꞌntyichen ja ngiaaꞌ Jesús, taxꞌë nnon jon, tsjö:  
\p —Ta, ¿Nin ncüii já na ntsꞌaa na nndaꞌ?   
\p
\v 26 Ndoꞌ tꞌa jon ꞌndyö, tso jon:  
\p —Majuu tsan na nninncya tanꞌ tyooꞌ nnon ya na jndë siquintꞌahanꞌ.  
\p Ndoꞌ vi na jndë siquindaaꞌ jon tyooꞌñeen, tyincyaa jonhanꞌ nnon Judas Iscariote, jnda ncüii tsꞌan na jndyu Simón.  
\v 27 Ndoꞌ xjenꞌñeen vi na jndë tyꞌoon juu cüenta tyooꞌñeen, tëqueeꞌ yutyia Satanás quiiꞌ tsꞌon juu. Yajoꞌ tso Jesús nnon juu:  
\p —Quitsicje ꞌuꞌ yo tsꞌian na ntsaꞌ.   
\p
\v 28 Majoꞌ já na minndyuá mesa yohin, minꞌncüii já tyíꞌcüaaꞌ nꞌö́n ndu na nndaꞌ tso jon.  
\v 29 Ndoꞌ ngꞌe na mangiö́ na juu Judas na yꞌoon tjanche na ñjon xoquituꞌ, joꞌ vendye já jnanꞌtiú na tꞌua Jesús tsꞌian nnon juu na quitsijnda juu ꞌnan na icanhanꞌ na ninjntꞌue já juu ngueeꞌñeen, ndoꞌ aa quitsꞌaa juu naya naninñenꞌ.   
\p
\v 30 Ndoꞌ vi na jndë tcüaꞌ Judas juu tanꞌ tyooꞌñeen, maninꞌñoonꞌ jnduiꞌ juu. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen jndë tijaanhanꞌ.   
\s1 Jñꞌoon xco na icoꞌxenhanꞌ nnꞌan  
\p
\v 31 Vi na jndë jnduiꞌ Judas quiiꞌ ntꞌán, itso Jesús ndë́:  
\p —Neinhin ja na condui tsansꞌa na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, conditꞌmaanꞌ ja. Ndoꞌ juu ꞌnan na ngenön nditꞌmaanꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 32 Ndoꞌ ngꞌe juu ꞌnan na ngenön, nditꞌmaanꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, yajoꞌ mantyi ja na condui tsansꞌa na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, ntsitꞌmaanꞌ jon ja ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ndoꞌ cje ntsꞌaa jonhanꞌ.  
\v 33 ꞌOꞌ na conduihoꞌ ntsinda na venchjihoꞌ, matavivio vi mꞌan yo ꞌoꞌ. Njntꞌuehoꞌ ja, ndoꞌ chaꞌxjen jndë totsjö ndëë ntyjëëhë nnꞌan judíos, nein majuuntyihanꞌ matsjö ndëëhoꞌ: ꞌOꞌ jeꞌquindëë ntsquehoꞌ naijon na ncjö.  
\v 34 Ncüii jñꞌoon xco na mancya ndëëhoꞌ na icoꞌxenhanꞌ ꞌoꞌ, na quinanꞌvengiohoꞌ ntyjehoꞌ. Chaꞌxjen mꞌan ja na ventjihoꞌ, manndaꞌ vaa quinanꞌvengiohoꞌhin.  
\v 35 Ee na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, tsoñꞌen nnꞌan ncüaaꞌ nꞌonhan na conduihoꞌ nnꞌan na tcꞌën na quitsayꞌonhoꞌ yo jñꞌoon na mancya.   
\s1 Itsiquindyi Jesús na ncüji Pedro  
\r (Mt 26:31-35; Mr 14:27-31; Lc 22:31-34)  
\p
\v 36 Ndoꞌ taxeeꞌ Simón Pedro nnon Jesús:  
\p —Ta, ¿Yuu vijon vjaꞌ?  
\p Tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —Ntyja na ngenön naneinhin, jeꞌquindëë ntsijon ꞌuꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, majoꞌ ngüentyja xjen na ngenoonꞌhanꞌ.   
\p
\v 37 Joꞌ taxeeꞌ Pedro nnon jon:  
\p —Ta, ¿Ndu na jeꞌquindëë na ntsijon ja naneinhin yo ꞌnan na ngenoonꞌ? Tanin min xe na aa ncüꞌiö yo ntyja ꞌnanꞌ.   
\p
\v 38 Ndoꞌ tꞌa Jesús, tso jon:  
\p —ꞌUꞌ matsitiuꞌ na nninncyaꞌ na nncüꞌioꞌ ntyja njan. Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö nnonꞌ, vitjachen na ntsixuaa quilꞌö na vanco ꞌio, majoꞌ juu xjenꞌñeen ꞌuꞌ jndë ndye jnda jndë tji ꞌuꞌ ntyja njan.   
\c 14  
\s1 Condui Jesús nato na ngueeꞌ tsꞌan na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 1 “Tyiꞌninncyahoꞌ na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohoꞌ. Covantyja nꞌonhoꞌ Tyoꞌtsꞌon, mantyi cantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 2 Vaaꞌ tyëhöꞌ jndye joo min yuu jon na ncꞌon nnꞌan. Xe na aa chi nndaꞌ vaa, jndë tsjö ndëëhoꞌ. Mancjö na ntsijntꞌa joohanꞌ na ninjntꞌuehoꞌ.  
\v 3 Ndoꞌ na jö ntsijntꞌa naijon na ncꞌonhoꞌ, majoꞌ nndyö ntcüꞌë. Ndoꞌ joꞌ ncjöchöhoꞌ naijon na mꞌan, chaꞌ naijon na mꞌan, mantyi ꞌoꞌ nndëë ncꞌonhoꞌ joꞌ.  
\v 4 Ndoꞌ ꞌoꞌ mangiohoꞌ yuu jon tja nato na ngueeꞌhanꞌ naijon na jö.   
\p
\v 5 Ndoꞌ itso Tomás nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, já tyiꞌquindiö́ yuujon vjaꞌ, ndoꞌ ¿Nchu vaa ntꞌá na ncüaaꞌ nꞌö́n yuujon tja juu natoꞌñeen?   
\p
\v 6 Tꞌa Jesús, tso jon nnon juu:  
\p —Ja condui nato, ndoꞌ condui ja jñꞌoon na mayuuꞌ, ndoꞌ condui ja na tyiꞌjon quintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ tsꞌan. Ninnquiiꞌchen ntyja njan na nndëë ngueeꞌ tsꞌan na mꞌaan Tyëhöꞌ.  
\v 7 Xe na aa covaaꞌ nꞌonhoꞌ nin condui ja, yajoꞌ mantyi ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyëhöꞌ. Majoꞌ nanein na tonnon ngꞌe na cotaꞌjnꞌaanhoꞌ ja, mantyi cotaꞌjnꞌaanhoꞌhin, ndoꞌ chaꞌvijon na jndë jntyꞌia ndëëhoꞌhin.   
\p
\v 8 Ndoꞌ tso Felipe nnon Jesús:  
\p —Nndaꞌ ta, quitsiꞌmanꞌ Tyeꞌhöꞌ ndë́, yajoꞌ ntjo ya ngiö́.   
\p
\v 9 Tꞌa Jesús ꞌndyo juu:  
\p —ꞌUꞌ Felipe, jndë tijndye xuee na mꞌan yo ꞌoꞌ, ¿Aa manin joꞌ tyiꞌcüajnanꞌ ja? Juu tsꞌan na jndë jndyiaaꞌ ja, mantyi jndë jndyiaaꞌ juu nquii tyëhöꞌ. ¿Ndu na tsuꞌ: Quitsiꞌmanꞌ tyeꞌhöꞌ ndë́?  
\v 10 ¿Aa tyiꞌcantyja tsonꞌ na jndyoyu condui ja yo tyëhöꞌ, ndoꞌ jndyoyu conduihin yo ja? Majoo jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ, chito chaꞌxjen na mavaaꞌ tsꞌön ncö na matsinënhanꞌ. Nquii Tyëhöꞌ na ninnquiiꞌchen mꞌaan jon yo ja, nquii jon itsꞌaa jon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon yo ntyja njan.  
\v 11 Ngꞌe na nndaꞌ, cantyja nꞌonhoꞌ na ninncüii condui ja yo Tyëhöꞌ, ndoꞌ ninncüii conduihin yo ja. Xe na aa ndicantyja nꞌonhoꞌ na nndaꞌ, majoꞌ ncyahoꞌ na ngantyja nꞌonhoꞌ ja xengꞌe ntyja ꞌnaan joo tsꞌian na matsꞌa.  
\v 12 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, minꞌcya ro tsꞌan na vantyja tsꞌon juu ja, maninjoo tsꞌian na matsꞌa, joꞌ ntsꞌaa juu. Ata njonntyichen tsꞌian na ntsꞌaa juu, ngꞌe jö na mꞌan Tyëhöꞌ.  
\v 13 Ndoꞌ minninchen jñꞌoon na ngitanhoꞌ nnon Tyëhöꞌ yo xuë, joꞌ na ninncyahanꞌ chaꞌ cüitꞌmaanꞌhin ntyja njan na condui ja jnda jon.  
\v 14 Tsoñꞌen na ngitanhoꞌ yo xuë, ninncyahanꞌ ngꞌe na mꞌanhoꞌ ntyja njan.   
\s1 Itso Jesús na ninncyaa jon Espíritu Santo quiiꞌ nꞌon nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon  
\p
\v 15 “Xe na aa vengiohoꞌ ja, yajoꞌ quitaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon njan na icoꞌxenhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 16 Ndoꞌ ja ntcꞌan nnon Tyëhöꞌ na nncyaa jon ncüiichen na ntejndei jon ꞌoꞌ, manquii Espíritu Santo na conduihin jñꞌoon na mayuuꞌ. Ninnquiiꞌchen ncꞌoon jon yohoꞌ.  
\v 17 Nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue, jeꞌquindëë na ncyꞌonhan cüenta jon ee tyiꞌcojntyꞌiahin jon, min tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhan jon. Majoꞌ ꞌoꞌ cotaꞌjnꞌaanhoꞌhin, ee mꞌaan jon quiiꞌ nꞌonhoꞌ, ndoꞌ ninnquiiꞌchen ncꞌoon jon yohoꞌ.   
\p
\v 18 “Tyiꞌjeꞌquiꞌndyi ꞌoꞌ na ntjotohoꞌ, majndaꞌ na nndyö nntꞌa na mꞌanhoꞌ.  
\v 19 Nnꞌan na tyiꞌcantyja nꞌonhan ja, mavaa xjen na nnanꞌcueeꞌhan ja, ndoꞌ ndë joꞌ taxeꞌquijntyꞌiantyichenhan ja. Majoꞌ ꞌoꞌ njntyꞌia nndaꞌhoꞌ ja, ee na ngüantꞌö xcö. Mangꞌe joꞌ mantyi ꞌoꞌ nnanꞌxuanhoꞌ na tyiꞌquintycüii na ntaꞌndoꞌ xco ñuaanhoꞌ.  
\v 20 Juu xjenꞌñeen, vi na jndë tentyjahanꞌ, ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ na mꞌan ja yo Tyëhöꞌ, ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ mꞌanhoꞌ yo ja, ndoꞌ ja mꞌan yohoꞌ.  
\v 21 Juu tsan na itsue jñꞌoon na macoꞌxën ndoꞌ na itsiquindëë juuhanꞌ, tsanꞌñeen viꞌnchjii juu ja. Mantyi nquii Tyëhöꞌ ntsiviꞌnchjii jon tsꞌan na viꞌnchjii ja. Ndoꞌ mantyi ja ntsiviꞌnchji tsanꞌñeen, ndoꞌ ntsiꞌman nnon jon ntyja njan.   
\p
\v 22 Yajoꞌ itso juu tsan na jndyu Judas, majoꞌ chito Judas Iscariote:  
\p —Nndaꞌ ta, ¿Ndu na xiaꞌntyi ndë́ na ntsiꞌmanꞌ ntyja na condui ꞌuꞌ, majoꞌ tyiꞌjeꞌquitsaꞌhanꞌ ndëë nnꞌan tsonnangue?   
\p
\v 23 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo jon:  
\p —Juu tsꞌan na venchjii ja, ntsiquindëë jon jñꞌoon na maquën. Ndoꞌ Tyëhöꞌ ncꞌoon jon na venchjii jon tsanꞌñeen ndoꞌ ntsquënö́n na mꞌaan juu na ncꞌö́n yohin.  
\v 24 Majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌvenchjii ja, tyiꞌninꞌcüangueeꞌ tsanꞌñeen jñꞌoon na mancya. Ee jñꞌoon na mancya ndëëhoꞌ tsixuanhanꞌ jñꞌoon ꞌndyo Tyëhöꞌ na tꞌua jon tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌan nnꞌan, chito jñꞌoon ꞌndyö ncöhanꞌ.   
\p
\v 25 “Matsinën jñꞌoonmin ndëëhoꞌ viochen xjen na ninmꞌan yohoꞌ.  
\v 26 Majoꞌ ja ntcꞌan nnon Tyëhöꞌ na quijñon jon Espíritu Santo yohoꞌ na nquii jon ngüañoonꞌ jon ꞌoꞌ. Ntsiꞌmanntyichen jon ndëëhoꞌ jñꞌoon na icanhanꞌ na quindyehoꞌ. Ndoꞌ ntsꞌaa jon na ngañjoonꞌ nꞌonhoꞌ tsoñꞌen jñꞌoon na jndë nintotsjö ndëëhoꞌ.   
\p
\v 27 “Juu na condui ja na tajñuaanꞌ tsꞌon ja, maꞌndyihanꞌ na cꞌoonhanꞌ yohoꞌ. Juuhanꞌ mancya na cyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ, juuhanꞌ njonntyichen tsixuanhanꞌ, chito juu na tajñuaanꞌ tsꞌon na nanꞌxuan nnꞌan tsonnangue. Tyiꞌninꞌncyahoꞌ na ntsiꞌndaaꞌhanꞌ ngiohoꞌ nin ncüii nnon na ntjonhoꞌ min tyiꞌntyuehoꞌ.  
\v 28 Jndë jndyehoꞌ na tsjö ndëëhoꞌ na ncjö, majoꞌ nndyö nntꞌa na mꞌanhoꞌ. Xe na aa vengiohoꞌ ja, yajoꞌ nninncyaahanꞌ na neinhoꞌ min na tsjö na jö, ee jö naijon na mꞌaan Tyëhöꞌ. Jon tꞌmanntyichen conduihin, chintyi ja.  
\v 29 Ndoꞌ jñꞌoonminꞌ matsiquindyi ja ꞌoꞌ vitjachen na ngüentyjahanꞌ, chaꞌ vi na jndë tentyjahanꞌ, ngantyja nꞌonhoꞌ ja.   
\p
\v 30 “Mataviviochen na ntsinën yo ꞌoꞌ, ee nquii juu na ityeꞌntjon nnꞌan tsonnangueva, jndë ndyontyja juu. Majoꞌ ntyja njan taꞌnan minꞌncüii nnon na nndëë ninjntꞌuehin na quitꞌuiihanꞌ ja.  
\v 31 Ee tsoñꞌen jñꞌoon na icoꞌxen Tyëhöꞌ ja, mavancꞌuëhanꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan tsonnangue na venchji ja jon. Cüa jeꞌ, quinanꞌquintyjahoꞌ, cja, nntꞌui ntjoohin.   
\c 15  
\s1 Condui Jesús tsꞌöö ntjon na mayuuꞌ  
\p
\v 1 “Ja condui tsꞌöö ntjon na mayuuꞌ, ndoꞌ nquii Tyëhöꞌ conduihin tsꞌan na vantyjeeꞌhanꞌ.  
\v 2 Minꞌcya ro ntꞌö juu tsꞌööꞌñeen na mꞌaanhanꞌ ntyja njan na tyiꞌquintꞌahanꞌ të, ityjee jonhanꞌ, ndoꞌ itscyaa jonhanꞌ. Majoꞌ ncüii cüii ntꞌö tsꞌööꞌñeen na contꞌahanꞌ të, ityjee jon ndëëhanꞌ chaꞌ jndyentyi të quintꞌahanꞌ.  
\v 3 Joo jñꞌoon na jndë tyincya ndëëhoꞌ, iquen ntjuꞌhanꞌ ñuaanhoꞌ chaꞌ ya nntꞌahoꞌ tsꞌian njan.  
\v 4 Mangꞌe joꞌ quintjotyenhoꞌ ntyja njan chaꞌxjen contjotyen ja ntyja ꞌnaanhoꞌ. Ee chaꞌxjen ntꞌö tsꞌöö, jeꞌquindëë ntsꞌaa nquiihanꞌ të vi na jndë tꞌiooꞌhanꞌ yo nquii tsꞌöö, min ꞌoꞌ jeꞌquindëë ntꞌahoꞌ tsꞌian na nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanhanꞌ xe na aa tyiꞌquintjohoꞌ ntyja njan.   
\p
\v 5 “Ja condui chaꞌvijon xꞌee tsꞌöö, ndoꞌ ꞌoꞌ conduihoꞌ ntꞌöhanꞌ. Nin ncüiihoꞌ na contjotyenhin ntyja njan, mantyi ntjotyen ja yohin. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ndëë ntꞌahoꞌ tsꞌian njan. Majoꞌ xe na aa ntꞌiooꞌ tsꞌan ntyja njan, taꞌnan ncüii nnon na ndëë ntsꞌaa juu na nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 6 Ndoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌquintjotyenhin ntyja njan, ntyqueꞌhanꞌ juu chaꞌxjen na conanꞌcyaa nnꞌan ntꞌö tsꞌöö, ndoꞌ joꞌ cocanhanꞌ. Ndë joꞌ conanꞌncüi nnꞌan ntꞌööꞌñeen na ndyionhinhanꞌ nnon chon na nntcohanꞌ.   
\p
\v 7 “Xe na aa contjotyenhoꞌ ntyja njan ndoꞌ cotaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na mancya, yajoꞌ quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon tsoñꞌen na ntꞌue nꞌonhoꞌ ndoꞌ ninncyaa jonhanꞌ.  
\v 8 Ndö vaa na itsitꞌmaanꞌhanꞌ Tyëhöꞌ, na ntꞌahoꞌ jndye nnon na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ nditꞌmaanꞌhin. Na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ntsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ conduihoꞌ nnꞌan na macꞌën na quinanꞌjonhoꞌ yo juu jñꞌoon na mancya.  
\v 9 Chaꞌxjen nquii Tyëhöꞌ venchjii jon ja, manndaꞌ ro venchji jahin. Joꞌ quintjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na mꞌan na venchjihoꞌ.  
\v 10 Ja matsiquindëë jñꞌoon na icoꞌxen Tyëhöꞌ ja, ndoꞌ contjo ja quiiꞌ na venchjii jon ja. Mantyi ꞌoꞌ ninnquiiꞌchen quitaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na macoꞌxënhoꞌ. Ee na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, ntjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu na venchji ꞌoꞌ.   
\p
\v 11 “Jñꞌoonminꞌ matsinën ndëëhoꞌ chaꞌ juu na incyaa Tyoꞌtsꞌon na nën rö, nnanꞌxuanhoꞌhanꞌ, ata vantjoꞌchen ninncyaahanꞌ na neinhoꞌ ngꞌe na cotaꞌngueeꞌhoꞌ ꞌnan na matsjö.  
\v 12 Ndö ro jñꞌoon na macoꞌxën ja ꞌoꞌ na quinanꞌvengiohoꞌ ntyjehoꞌ chaꞌxjen na venchji ja ꞌoꞌ.  
\v 13 Juu tsan na ninncyaa na cueꞌ ntyja ꞌnaan ntyje, tꞌmanntyi tsixuan juu na venchjii juu tsoñꞌen nnꞌan.  
\v 14 ꞌOꞌ conduihoꞌ nnꞌan na ya jñꞌoon yo ja xe na aa cotaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na macoꞌxënhoꞌ.  
\v 15 Tyiꞌquitsjö na ꞌoꞌ conduihoꞌ moso, ee tsꞌan na mꞌaan moso tyiꞌquintjii juu nin ꞌnan itsijndaꞌ nquii tsan na ityeꞌntjonhin. Nein matsjö na ꞌoꞌ conduihoꞌ nnꞌan na ya jñꞌoon yo ja, ee tsoñꞌen jñꞌoon na jndyi ꞌndyo Tyëhöꞌ, jndë tsjö ncꞌihanꞌ ndëëhoꞌ.  
\v 16 Chito ꞌoꞌ jntꞌuehoꞌ ja, ncö tji ja ꞌoꞌ ndoꞌ maꞌua tsꞌian ndëëhoꞌ na ntsaquintꞌahoꞌ ncüii cüii nnon na jeꞌcamintyjeeꞌ na nditꞌmaanꞌ nquii Tyëhöꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ. Ee na nntꞌahoꞌ na nndaꞌ, nninncyaa jon minꞌcya ro jñꞌoon na ngitanhoꞌ nnon jon yo xuë ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 17 Ndoꞌ ndö vaa jñꞌoon na macoꞌxën ꞌoꞌ: Quinanꞌvengiohoꞌ ntyjehoꞌ.   
\s1 Jesús yo nnꞌan cüentaaꞌ jon, tyiꞌcueeꞌ nꞌon nnꞌanhin  
\p
\v 18 “Vaa xjen na nque nnꞌan tsonnangue, tyiꞌcueeꞌ nꞌonhanhoꞌ. Ya na nndaꞌ vaa, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na tyuaaꞌntyichen tꞌonhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ja, chito ninnquehoꞌ.  
\v 19 Xe na aa cotsayꞌonhoꞌ jñꞌoon yo nnꞌan tsonnangue, yajoꞌ ncꞌonhan na vengiohan ꞌoꞌ. Majoꞌ ngꞌe na tyiꞌquinanꞌjonhoꞌ yohan, joꞌ na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ꞌoꞌ, ee ja jndë tji ja ꞌoꞌ quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen na nanꞌxuanhoꞌ cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 20 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ joo jñꞌoon na jndë totsjö ndëëhoꞌ. Juu moso tyiꞌtꞌman conduihin chaꞌxjen nquii tsꞌan na icoꞌxenhin. Ngꞌe na contyꞌe nnꞌan ja, majoꞌntyi ntyꞌehin ꞌoꞌ. Ndoꞌ xe na aa cotaꞌngueeꞌhoꞌ jñꞌoon na mancya, yajoꞌ mantyi nnanꞌvehan jñꞌoon na ninncyahoꞌ ndëëhan.  
\v 21 Ee mancüiixjen nntꞌaviꞌ nnꞌanhoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ cüenta. Nntꞌahan na nndaꞌ ngꞌe na tyiꞌquitaꞌjnꞌaanhan nquii jon na jñon ja quiiꞌ ntꞌanhan.   
\p
\v 22 “Xe na ja tyiꞌquindyö na matsinën ndëëhan, yajoꞌ tyiꞌjeꞌquitsijndaꞌhanꞌ na nanꞌxuanhan jnan tonnon Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ neinhin tyiꞌjeꞌquindëë nnduehan na tyiꞌquindiohan na aa conanꞌtjahan nnon jon.  
\v 23 Ee juu tsan na tyiꞌcueeꞌ tsꞌon ja, mantyi tyiꞌcueeꞌ tsꞌon tsanꞌñeen nquii Tyëhöꞌ.  
\v 24 Minꞌncüii tsꞌan tyíꞌcotsꞌaa tsꞌian quiiꞌ ntꞌan nnꞌan chaꞌxjen joo tsꞌian na matsꞌa. Xe na aa tacotsꞌahanꞌ, yajoꞌ tyiꞌjeꞌcüijndaꞌ na conanꞌtjahan nnon jon. Majoꞌ min na jndë jntyꞌiahan tsꞌianꞌñeen na matsꞌa ntyjantyi xjen na tꞌa jahanꞌ, mancüiixjen mꞌanhan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan ja yo nquii Tyëhöꞌ.  
\v 25 Majoꞌ nndaꞌ vaa chaꞌ quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na jndui na conanꞌyꞌonhan na icoꞌxen na itsohanꞌ: Tꞌon nnꞌan na tyíꞌcueeꞌ nꞌonhan ja min na tacotsꞌa minꞌncüii nnon na ninncyaahanꞌ na contꞌahan na nndaꞌ.   
\p
\v 26 “Majoꞌ nquii jon conduihin na ngüañoonꞌ jonhoꞌ, nquii Espíritu na conduihin na mayuuꞌ, nnan jon na mꞌaan Tyëhöꞌ na ncüjeeꞌ jon na mꞌanhoꞌ. Xjen na nnguë ntcüꞌë na mꞌan Tyëhöꞌ, ncꞌua tsꞌian na nndyo Espíritu Santo na mꞌanhoꞌ. Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ jon, ncüjiꞌ jndyoyu jon ntyja njan.  
\v 27 Ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ ntyjiꞌ jndyoyuhoꞌ ntyja njan, ee xjen na tꞌa tsꞌianminꞌ mꞌanhoꞌ yo ja.   
\c 16  
\p
\v 1 Itsontyichen Jesús:  
\p —Jndë sinën jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ ntyja njan chaꞌ tyiꞌntscyaahanꞌ ꞌoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 2 Ee nque nnꞌan judíos, ntjiꞌhan ꞌoꞌ quityquiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan. Ndoꞌ mangüentyja xjen na minꞌcya ro tsꞌan na ntscueeꞌ juu ꞌoꞌ tsojnaanꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ ja, ntsitiuto juu na ityeꞌntjon juu nnon Tyoꞌtsꞌon na ntsꞌaa juu na nndaꞌ.  
\v 3 Nntꞌahan nanꞌminꞌ ngꞌe ndicüaaꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyëhöꞌ min ntyja njan.  
\v 4 Majoꞌ jndë tsjö jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ chaꞌ ya na ngüentyjahanꞌ, ngañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na jndë tsjöhanꞌ.  
\s1 Tsꞌian na itsꞌaa Espíritu Santo  
\p “Tyíꞌquitsjö jñꞌoonmin ndëëhoꞌ xjen na tꞌa tsꞌian na chö ngꞌe na ninmꞌan yohoꞌ.  
\v 5 Majoꞌ nquii jon na jñon jon ja quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, jö ntcüꞌë na mꞌaan jon, ndoꞌ minꞌncüiihoꞌ tacotaꞌxeeꞌhoꞌ yuu vijon jö.  
\v 6 Majoꞌ veꞌ ee na tsjö jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ, joꞌ tꞌman jndyi itsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ min na nndaꞌ vaa, majoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, mancüiixjen ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ na ncjö. Ee xe na aa tyiꞌncjö, nquii jon na ngüañoonꞌ jon ꞌoꞌ tyiꞌxeꞌcüjeeꞌ jon. Ndoꞌ na ncjö, ncꞌua tsꞌian nnon jon na quindyo jon na mꞌanhoꞌ.  
\v 8 Ndoꞌ vi na jndë tyjeeꞌ jon, joo nnꞌan na conanꞌtjahan, ntsꞌaa jon na ngiooꞌ nꞌonhan yo nquii jon, yo na quintꞌahan ꞌnan na chuhanꞌ ndoꞌ mantyi yo na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhan tsojnaanꞌ na conanꞌtjahan nnon jon.  
\v 9 Joo nnꞌan na tyiꞌninꞌcantyja nꞌonhan ja, nquii Espíritu Santo ntsꞌaa jon na ngiooꞌ nꞌonhan na conduihan nnꞌan jnan.  
\v 10 Mantyi ntsꞌaa jon na ngiooꞌ nꞌon nnꞌan tsonnangue na quintꞌahan ꞌnan na jndyoyu ngꞌe na jö ntcüꞌë na mꞌaan Tyëhöꞌ, ndoꞌ taxeꞌquijntyꞌiantyichenhan ja.  
\v 11 Ntsꞌaa jon na ngiooꞌ nꞌon nnꞌan na mayuuꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhan tsojnaanꞌ na tonanꞌtjahan nnon jon ee na jndë tcoꞌxen jon nquii yutyia na conintque quiiꞌ nꞌon nnꞌan tsonnangue.   
\p
\v 12 “Min jndyechen jñꞌoon na ninꞌquitsinën ndëëhoꞌ, majoꞌ ndiquindëë ncüaaꞌ nꞌonhoꞌhanꞌ nanein.  
\v 13 Majoꞌ nquii Espíritu na conduihin na mayuuꞌ, juu xjen na ncüjeeꞌ jon, ngotsiꞌmanntyichen jon ndëëhoꞌ tsoñꞌen jñꞌoon na conduihanꞌ na mayuuꞌ. Tyiꞌxeꞌquitsinin jon ntyja nchu vaa tsixuan nquii jon, xiaꞌntyi ntsinin jon ntyja ꞌnaanꞌ ncüii cüii jñꞌoon na indyii jon na itsinin nquii Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ ntsiꞌman jon ndëëhoꞌ ꞌnan na ndëcya nndui.  
\v 14 Ntsitꞌmaanꞌ jon ja ee tsoñꞌen jñꞌoon na ninꞌquitsiquindyi ja ꞌoꞌ ncyꞌoon jon cüentahanꞌ, ndoꞌ jñꞌoonꞌñeen ntsiꞌman jonhanꞌ ndëëhoꞌ.  
\v 15 Tsoñꞌen na tsixuanhanꞌ cüentaaꞌ nquii Tyëhöꞌ, macüentahanꞌ. Ngꞌe joꞌ na tsjö na nquii Espíritu Santo ncyꞌoon jon cüenta jñꞌoon na ninꞌquitsiquindyihoꞌ ndoꞌ na ntsiꞌman jonhanꞌ ndëëhoꞌ.   
\p
\v 16 “Taviviochen vi ncꞌön yohoꞌ ndoꞌ ndë joꞌ tajeꞌquijntyꞌiantyichenhoꞌ ja. Ndoꞌ ya ndëcya, chjoviꞌ xjen, vi njntyꞌia nndaꞌhoꞌ ja, ngꞌe jö na mꞌaan Tyëhöꞌ.   
\s1 Juu na itsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ ntscüequenhanꞌ na ncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ  
\p
\v 17 Jndë na sinin jon jñꞌoonminꞌ, vendye já na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin, jnduë́ ndëë ntyjë́:  
\p —¿Nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyi jñꞌoonvaꞌ na itso jon ndëë: Taviviochen vi ncꞌön yohoꞌ, ndoꞌ ya ndë tajeꞌquijntyꞌiantyichenhoꞌ ja? Ndoꞌ ya jndëcya, chjoviꞌ xjen vi njntyꞌia nndaꞌhoꞌ ja? Ndoꞌ mantyi na itso jon: Ngꞌe na ncjö na mꞌaan Tyëhöꞌ.  
\v 18 Jnduëntyëchë́n: “¿Nin ninꞌquitsiꞌman jñꞌoonvaꞌ na itso jon na chjoviꞌ xjen? Ndicüaaꞌ nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.”   
\p
\v 19 Ndoꞌ Jesús, taaꞌ tsꞌon jon na ninꞌquitaꞌxꞌëntyëchë́n jñꞌoonꞌñeen nnon jon. Joꞌ tso jon:  
\p —¿Aa cotaꞌxeeꞌhoꞌ ndëë ntyjehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonminꞌ na tsjö na taviviochen vi na ncꞌönntyë yohoꞌ, ndoꞌ ndë joꞌ taxeꞌquijntyꞌiantyichen ꞌoꞌ ja, ndoꞌ ndëcya na chjoviꞌ xjen, yajoꞌ njntyꞌia nndaꞌhoꞌ ja?  
\v 20 Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, nque nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue ncꞌonhan na nein jndyihan na njntyꞌiahan ꞌnan na ngenön. Majoꞌ juuhanꞌ nntsꞌaahanꞌ na nndyuee jndyihoꞌ. Majoꞌ juu na itsichjooꞌhanꞌ nꞌonhoꞌ, ntscüaquenhanꞌ na ncꞌonhoꞌ na neinhoꞌ.  
\v 21 Ncüii tsanscu, iquiihanꞌhin xjen na mandyo ntsingui jon, ngꞌe jndë tentyja xjen. Majoꞌ vi na jndë tui yujntꞌa, cotsuuꞌ tycya tsꞌon jon na tquiihanꞌhin ee mꞌaan jon na neiinꞌ jon na jndë tui jnda jon.  
\v 22 Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ. Nein mꞌanhoꞌ na chjooꞌ nꞌonhoꞌ na matsjö na ncjö, majoꞌ ninncyaahanꞌ na neinhoꞌ ya na njntyꞌia nndaꞌhoꞌ ja. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen juu na neinhoꞌ, taꞌnan tsꞌan na nndëë ntyjeehanꞌ.   
\p
\v 23 “Juu xeeꞌñeen taxeꞌcanhanꞌ na ntaꞌxeeꞌntyichenhoꞌ jñꞌoon nnön. Jñꞌoon na mayuuꞌ matsjö ndëëhoꞌ, tsoñꞌen na ngitanhoꞌ nnon Tyëhöꞌ yo xuë ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ ja, joꞌ na ninncyaa jon na ncyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ.  
\v 24 Ata xjen nein taꞌnan tcanhanꞌ na ninjntꞌuehoꞌ xuë na ngitanhoꞌ jñꞌoon nnon tyëhöꞌ. Nein cüijntꞌuehoꞌ xuë na ngitanhoꞌ nnon jon chaꞌ ncyꞌonhoꞌ cüenta ꞌnan na cotanhoꞌ. Ngꞌe na nndaꞌ, ntsꞌaahanꞌ na nein jndyihoꞌ.   
\s1 Juu na tsixuan tsonnangue, jndë tantjönhanꞌ  
\p
\v 25 “Joo jñꞌoonminꞌ na jndë sinën ndëëhoꞌ, tyiꞌquitsinën ncꞌihanꞌ. Majoꞌ mangüentyja xjen na tajeꞌquitsinën na nndaꞌ, ee ntsinën jñꞌoon jndyoyu ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyëhöꞌ.  
\v 26 Ndoꞌ vi na jndë mꞌan nntꞌa na mꞌaan Tyëhöꞌ yajoꞌ ngitanhoꞌ jñꞌoon nnon jon yo xuë chaꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ nditꞌmaanꞌ ja. Yajoꞌ min tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na ja ntcꞌan nnon jon.  
\v 27 Ee nquiintyi jon venchjii jon ꞌoꞌ ngꞌe vengiohoꞌ ja, ndoꞌ jndë vantyja nꞌonhoꞌ na jnan na mꞌaan jon.  
\v 28 Ja jnan na mꞌaan jon, tyjë tsonnangueva, ndoꞌ nein maꞌndyihanꞌ na ncjö ntcüꞌë na mꞌaan jon.   
\p
\v 29 Yajoꞌ já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quinanꞌjö́n yohin, jnduë́ nnon jon:  
\p —Nein tavimatsininꞌ jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, matsininꞌ jndyoyuꞌ.  
\v 30 Ndoꞌ nanein covaaꞌ nꞌö́n na tsoñꞌen ntyjiꞌ, min tyiꞌcanhanꞌ na ntaꞌxꞌëntyë́ jñꞌoon nnonꞌ. Ngꞌe joꞌ vantyja nꞌö́n na mayuuꞌ jnanꞌ na mꞌaan nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 31 Yajoꞌ tꞌa Jesús jndyuë́:  
\p —Nein itsꞌaahanꞌ ngiohoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ ja.  
\v 32 Majoꞌ ngüentyja xjen, ndoꞌ nein jndë ventyjahanꞌ na ntycyahoꞌ na mꞌanhoꞌ yo ja. Ncüii cüiihoꞌ ncꞌohoꞌ vꞌaahoꞌ, nꞌndyehoꞌ ja na ninncö. Majoꞌ tanin, ee chito ninncö mꞌan, nquii Tyëhöꞌ mꞌaan jon yo ja.  
\v 33 Jndë sinën jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ chaꞌ ntyja njan, juu na tajñuaanꞌ tsꞌon mꞌan ja, nnanꞌxuanhoꞌhanꞌ. Ninnquiiꞌchen ngenonhoꞌ naviꞌ na mꞌanhoꞌ tsonnangue, majoꞌ tyiꞌndyuehoꞌ ee ja jndë tantjön juu yutyia na icoꞌxen juu nnꞌan tsonnangue.   
\c 17  
\s1 Nnꞌan na tqueenꞌ Jesús, ican jon na quitejndei Tyoꞌtsꞌonhan  
\p
\v 1 Vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ ndë́, jndondë jon quiñoonꞌndue. Itso jon:  
\p —Tyeꞌ, jndë tentyja xjen na ndui tsoñꞌen ꞌnan na tijndaꞌ ntyja njan. Nanein quitsitꞌmanꞌ ja na condui ja jndaꞌ, chaꞌ mantyi ja na condui jndaꞌ nditꞌmaanꞌ ꞌuꞌ ntyja njan.  
\v 2 Ee ninncö jndë tquenꞌ na conintque ja ndëë tsoñꞌen nnꞌan chaꞌ ncüii cüii tsꞌan na mancyaꞌ ntꞌö nndëë ninncya na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 3 Ee ndö vaa na ntsixuan tsꞌan na tyiꞌjon quintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu, na cüaaꞌ tsꞌon tsanꞌñeen na ninncuꞌ condui ꞌuꞌ Tyoꞌtsꞌon na mayuuꞌ, ndoꞌ ja condui Cristo na jñonꞌ ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue.   
\p
\v 4 “Xjen na tꞌa juu tsꞌian ꞌnanꞌ, matsitꞌmaanꞌ ꞌuꞌ tondëë nnꞌan tsonnangue. Ndoꞌ jndë siquindëë juu tsꞌian na tꞌionꞌ ja na cüꞌiö cüentahan.  
\v 5 Ndoꞌ nanein Tyeꞌ, quitsitꞌmanꞌ ja chaꞌxjen na covitꞌmaanꞌ ꞌuꞌ naijon na mꞌanꞌ, na ninncüiixjen matsixuan ja yo ꞌuꞌ vitjachen na nguaa tsonnangue.   
\p
\v 6 “Joo nnꞌan na tyincyaꞌ ntꞌö, ja jndë siꞌman ndëëhin ntyja ꞌnanꞌ. Tomꞌanhan cüentaꞌ ndoꞌ tyincyaꞌhan na conduihan cüenta ja. Conanꞌvehan jñꞌoon naya ꞌnanꞌ ndoꞌ cotaꞌngueeꞌhinhanꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ nanein, covaaꞌ nꞌonhan na tsoñꞌen na tyincyaꞌ na matsꞌa, ninncuꞌ tyincyaꞌ na matsixuanhanꞌ.  
\v 8 Joo jñꞌoon na tsuꞌ nnön, jndë tyincyahanꞌ ndëëhan, ndoꞌ jndë tyꞌonhan cüentahanꞌ. Covaaꞌ nꞌonhan na mayuuꞌ na jnan na mꞌanꞌ, ndoꞌ vantyja nꞌonhan na ꞌuꞌ tꞌuaꞌ tsꞌian nnön na jndyö quiiꞌ ntꞌan nnꞌan.   
\p
\v 9 “Ntyja ꞌnaan joohan macꞌan vi nayaꞌñeen nnonꞌ, chito ntyja ꞌnaan nnꞌan tsonnangue. Quitejndeiꞌ joo nanminꞌ na jndë tyincyaꞌhan ntꞌö ee conanꞌxuanhan cüentaꞌ.  
\v 10 Tsoñꞌen joohan na nanꞌxuanhan cüenta, mantyi conanꞌxuanhan cüentaꞌ. Ndoꞌ joohan na nanꞌxuanhan cüentaꞌ, mantyi conanꞌxuanhan cüenta. Ndoꞌ vanditꞌmaanꞌ ja ntyja ꞌnaanhan.   
\p
\v 11 “Nein taxeꞌcꞌönntyëchën quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue, ee jö ntcüꞌë na mꞌanꞌ, majoꞌ joo nanminꞌ contjohin. ꞌUꞌ Tyeꞌ na ñuan nquiiꞌ condui ꞌuꞌ, joo nanminꞌ na jndë tyincyaꞌhan ntꞌö, macꞌan vi nayaꞌñeen nnonꞌ ntyja ꞌnaanhan na quenꞌ cüentahan yo juu najndei na matsixuanꞌ chaꞌ ntsꞌaahanꞌ ninncüii nnanꞌxuanhan chaꞌxjen ninncüii condui jaa.  
\v 12 Nque nnꞌan na jndë tyincyaꞌ ntꞌö, xjen na tomꞌan quiiꞌ ntꞌanhan, toquën cüentahan yo juu najndei na matsixuanꞌ. Ndoꞌ xiaꞌntyi nquii tsan na itsixuan na ngitsu, tsuhin, tanin ncüiichen joohan na tsu. Nndaꞌ tui chaꞌ juu jñꞌonꞌ na jndui, quitsiquindëhanꞌ.   
\p
\v 13 “Majoꞌ nein mavaa xjen na ncjö ntcüꞌë na mꞌanꞌ. Ndoꞌ matsinën jñꞌoonmin viochen xjen na ninvaa mꞌan tsonnangue chaꞌ juu na condui na nën, ntsiquindëhanꞌ juuhanꞌ quiiꞌ nꞌon nanminꞌ.  
\v 14 Jndë tyincya jñꞌoon naya ꞌnanꞌ ndëëhan, majoꞌ nnꞌan tsonnangue tyiꞌcueeꞌ nꞌonhin nanꞌñeen. Nndaꞌ vaa ngꞌe tyiꞌquinanꞌxuanhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 15 Chito macꞌan nnonꞌ na cüjiꞌ joohan quiꞌntꞌan nnꞌan tsonnangue, majoꞌ quitsiquindyaꞌ joohan nin ꞌnan na ninꞌquitsꞌaa juu yutyia yohan.  
\v 16 Juu na tsixuan tsonnangue, tavicotsamꞌanhin tyquiiꞌhanꞌ chaꞌxjen min ncö tyiꞌjö mꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 17 Juu jñꞌonꞌ conduihanꞌ na mayuuꞌ. Macꞌan nnonꞌ na quitsijiꞌuaꞌhan yo maninjuuntyi jñꞌoonꞌñeen. Juu jñꞌoon naya ꞌnanꞌ conduihanꞌ na mayuuꞌhanꞌ.  
\v 18 Ndoꞌ chaꞌxjen na jñonꞌ nnön na jndyö tsonnangue, mantyi maꞌua ja tsꞌian ndëëhan na coquitjiꞌ jndyoyuhan ntyja ꞌnanꞌ ndëë nnꞌan tsonnangue.  
\v 19 Maquën ncö na jiꞌua condui ja ntyja ꞌnaanhan chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, ntquenhanꞌhin na jiꞌua conduihan.   
\p
\v 20 “Ndoꞌ chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaan nanminꞌ na macꞌan vi naya nnonꞌ. Mantyi macꞌan na quitejndeiꞌ nque nnꞌan na xejnda ngantyja nꞌonhan ja yo jñꞌoon na ntjiꞌ jndyoyu nanminꞌ,  
\v 21 Cha na ninncüii nanꞌxuanhan, chaꞌxjen ꞌuꞌ Tyeꞌ ninncüii condui ꞌuꞌ yo ja, ndoꞌ ja ninncüii condui ja yo ꞌuꞌ, ee na nndui na nndaꞌ, mantyi joohan nndëë nnanꞌxuanhan na ninncüii conduihan yo jaa. Ndoꞌ vi na jndë na condui na nndaꞌ, yajoꞌ joo nnꞌan tsonnangue ngantyja nꞌonhan na ncuꞌ jñonꞌ ja nquiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue.  
\v 22 Ntyja na tyincyaꞌ na tsiquinjonhanꞌ ja, mantyi jndë tyincya na nanꞌxuanhan juuhanꞌ chaꞌ na ninncüii nnanꞌxuanhan chaꞌxjen jaa ninncüii condui jaa.  
\v 23 Ja mꞌan yohan, ndoꞌ ꞌuꞌ mꞌanꞌ yo ja. Manndaꞌ vaa ntsꞌaahanꞌ na ninncüii conduihan. Ndoꞌ na nndaꞌ, ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan na ncuꞌ jñonꞌ ja ndoꞌ na venchjiꞌ joohan chaꞌxjen na ventyjiꞌ ja.   
\p
\v 24 “ꞌUꞌ Tyeꞌ, nque nnꞌan na mancyaꞌ ntꞌö, ntꞌue tsꞌön na ninncyaꞌ na ncꞌonhan naijon na mꞌan, chaꞌ nndëë ntyꞌia ndëëhan juu na itsiquinjonhanꞌ ja. Ngꞌe vitjachen na tquenꞌ tsonnangue, ꞌuꞌ viꞌntyjiꞌ ja.  
\v 25 ꞌUꞌ Tyeꞌ na jndyoyu condui ꞌuꞌ, nnꞌan tsonnangue tyiꞌndicüaaꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnanꞌ, majoꞌ ja mavajnꞌan ꞌuꞌ ndoꞌ nanminꞌ na cotsayꞌonhan yo jñꞌoon na mancyaꞌ, covaaꞌ nꞌonhan na ncuꞌ jñonꞌ ja quiiꞌ ntꞌanhan.  
\v 26 Jndë siꞌman ntyja ꞌnanꞌ ndëëhan, ndoꞌ ntsiꞌmanntyëchën ndëëhan chaꞌ juu na venchjiꞌ ja, mantyi ncꞌoonhanꞌ quiiꞌ nꞌonhan. Ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ mantyi ja ncꞌön quiiꞌ nꞌonhan.”   
\c 18  
\s1 Coyꞌon sondaro Jesús naviꞌ  
\r (Mt 26:47-56; Mr 14:43-50; Lc 22:47-53)  
\p
\v 1 Vi na jndë sinin Jesús jñꞌoonminꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon, mana jnduiꞌ jon naijon na tomꞌaan jon yo já nnꞌan na tꞌman jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin. Tetꞌiö́ tsjoꞌ Cedrón. Squë́ ncüii joo naijon min ntjon, joꞌ santyjá na tëqueeꞌ jon joꞌ.  
\v 2 Ndoꞌ mantyi juu ntyjë́ Judas, tsan na tyincyaa cüenta jon, ntyjii juu yuujon vaa ntjonꞌñeen ee jndye jnda totsá joꞌ yo Jesús.  
\v 3 Juu Judasꞌñeen, tyꞌoon juu cüenta ncüii tmaanꞌ sondaro yo vendye nanntꞌei ꞌnaan ntyee na conintque, ndoꞌ yo nnꞌan tmaanꞌ fariseos. Tachu juu nanꞌñeen joꞌ. Tyechohan lámpara na covixuee chon yo chon ntca quindu yo ntꞌö tsꞌian tyiaꞌ.  
\v 4 Ndoꞌ Jesús, ntyjii jndaꞌ jon tsoñꞌen na mavaa xjen na ngenon jon, mangꞌe joꞌ jnduiꞌ jon, taquitjonhin nanꞌñeen. Taxeeꞌ jon ndëëhan, tso jon:  
\p —¿Nin tsꞌan cojntꞌuehoꞌ?   
\p
\v 5 Tꞌa nanꞌñeen, jnduehan:  
\p —Já cojntꞌuë́ Jesús, tsan na jnan Nazaret.  
\p Tso jon:  
\p —Maja ndö.  
\p Ndoꞌ mantyi juu ntyjë́ Judas na tyincyaa juu cüentahin, ñꞌenhin yo nanꞌñeen.  
\v 6 Ndoꞌ juu xjen na tso Jesús: “Maja ndö”, quintyjachen sanon tonquenꞌhan, tycyaahan tyuaa.   
\p
\v 7 Ndoꞌ taxeeꞌ nndaꞌ Jesús ndëëhan:  
\p —¿Nin nquii tsꞌan cojntꞌuehoꞌ?  
\p Tꞌa nndaꞌhan ꞌndyo jon:  
\p —Juu Jesús tsan na jnan Nazaret.   
\p
\v 8 Tꞌa nndaꞌ Jesús jndyuehan:  
\p —Jndë tsjö na maja ndö. Yajoꞌ xe na aa ja cojntꞌuehoꞌ, quiꞌndyehoꞌ na chi ncꞌo nanmin.   
\p
\v 9 Nndaꞌ tui chaꞌ quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tso jon xjen na sinin jon nnon tye jon. Ee tso jon: “Tacotsiquitsu minꞌncüii joo nnꞌan na tyincyaꞌ ntꞌö.”  
\v 10 Juu xjen na nndaꞌ tꞌa Jesús, juu Simón Pedro, tjiꞌ jon xjo na yꞌoon jon. Ndoꞌ juu tsan na jndyu Malco, tyjee jon tsöꞌnqui tsanꞌñeen ntyjaya. Juu Malcoꞌñeen ityentjon juu nnon nquii tyee na conintque ndëë nnꞌan judíos.  
\v 11 Ndoꞌ na nndaꞌ sꞌaa Pedro, tso Jesús nnon jon:  
\p —Quityionꞌ ntcüeꞌ juu xjoꞌ quiiꞌ tjanvaaꞌhanꞌ. ¿Aa matsitiuꞌ na tyiꞌquichuhanꞌ na ngenön naviꞌ tꞌman na sijndaꞌ Tyëhöꞌ na quitjön?   
\s1 Tyeyꞌonhan Jesús na mꞌaan tyee na conintque  
\r (Mt 26:57-58; Mr 14:53-54; Lc 22:54)  
\p
\v 12 Ndoꞌ nque sondaroꞌñeen yo capitán na conintque ndëëhan yo ninꞌnanntꞌei ꞌnaan ntyee na conintque ndëë nnꞌan judíos, tꞌuehan Jesús, jnanꞌtyenhan jon.  
\v 13 Ndoꞌ tyeyꞌon jndyeehan jon na mꞌaan nquii Anás, xeenꞌ juu tyee na jndyu Caifás na juu chuꞌñeen conintquehin ndëë tsoñꞌen ntyee.  
\v 14 Manquiintyi Caifásꞌñeen siquiꞌmaanꞌ jon nnꞌan judíos na yantyichen na cueꞌ ncüii tsꞌan cüenta tsoñꞌen ntyjehan.   
\s1 Icüji Pedro ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\r (Mt 26:69-70; Mr 14:66-68; Lc 22:55-57)  
\p
\v 15 Ve já, nquii Simón Pedro yo ja Juan, santyjá na tonquenꞌ nanꞌñeen. Juu tyee na conintque vajnaanꞌ jon ja. Mangꞌe joꞌ tyjëcꞌë tochꞌen vaaꞌ jon xjen na tyeyꞌonhan Jesús joꞌ.  
\v 16 Majoꞌ juu Pedro tacüentyjeeꞌ jon ꞌndyo teon. Ndoꞌ ngꞌe juu tyee na conintque, vajnaanꞌ ya jon ja, joꞌ jntꞌui chꞌen, sinën yo tsanscu na iquen cüenta ꞌndyo teonꞌñeen. Ndoꞌ tyincyaa juu jñꞌoon na taqueeꞌ Pedro chꞌeenꞌ juu vꞌaaꞌñeen.  
\v 17 Yajoꞌ juu tsanscu na iquen cüenta ꞌndyo teonꞌñeen, itso juu nnon Pedro:  
\p —¿Aa chito ꞌuꞌ ncüii joo nnꞌan na tqueenꞌ tsanvaꞌ na quitsayꞌon jñꞌoon yohin?  
\p Tꞌa Pedro, itso jon nnon juu:  
\p —Minꞌchjo chito aa ja.   
\p
\v 18 Ndoꞌ joo nnꞌan na cotyentjon joꞌ, yo vendye nanntꞌei ꞌnaan nnꞌan judíos na cotyeꞌntjonhan vatsꞌon tꞌman, jndë jnanꞌcüꞌahan ñon. Minntyjeeꞌ nanꞌñeen na cotꞌonhan chon ee tein jndyi. Ndoꞌ mantyi nquii Pedro, majoꞌ minntyjeeꞌ jon quiiꞌ ntꞌanhan na toonꞌ jon chon.   
\s1 Vajndo tyee na conintque Jesús  
\r (Mt 26:59-66; Mr 14:55-64; Lc 22:66-71)  
\p
\v 19 Juu tyeeꞌñeen na conintque ndëë ntyee, taꞌ jon na taxeeꞌ jon nnon Jesús nin já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin, ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na toninncyaa jon.  
\v 20 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo jon:  
\p —Tacotsinën ndëë nnꞌan na veꞌ vantyꞌiuuꞌ. Totsiꞌman ndëë ntyjëëhë nnꞌan judíos quiiꞌ ntꞌaanꞌon ꞌnaanhan yo vatsꞌon tꞌman naijon na covatjonhan. Tyíꞌcotsinën jñꞌoon na veꞌ cüanntyi tsꞌan na ndyii.  
\v 21 Ngꞌe na nndaꞌ, ¿ndu na mavaxeeꞌ nnön? Nque nnꞌan na jndë jndye jñꞌoon na toninncya, ndëë joohan cuaxeꞌ nchu vaa jñꞌoon na totsjö. Nanꞌñeen ngio jndaꞌhan jñꞌoon na totsiꞌman.   
\p
\v 22 Ndoꞌ vi na jndë tso Jesús jñꞌoonvaꞌ, ncüii tsanjntꞌei na conintque na ityentjon juu ndëë ntyee na mꞌan vatsꞌon tꞌman, tyincyaa juu ncüii ndaꞌchcya ꞌndyo jon. Tso juu nnon jon:  
\p —¿Aa nndaꞌ vaa ncüꞌaꞌ ꞌndyo nquii jon na conintque ndëë ntyee cüenta jaa?   
\p
\v 23 Tꞌa Jesús, itso jon:  
\p —Juu jñꞌoon na tsjö, xe na aa tyiahanꞌ, cüjiꞌ jndyoyuꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Majoꞌ xe matsinën chaꞌxjen na chuhanꞌ, yajoꞌ ¿Ndu macüjaꞌ ja?   
\p
\v 24 Ndë joꞌ ninvaa tyen Jesús, scüanon Anásꞌñeenhin ntꞌö Caifás, tyee na conintque ndëë nnꞌan judíos.   
\s1 Icüji nndaꞌ Pedro ntyja ꞌnaanꞌ Jesús  
\r (Mt 26:71-75; Mr 14:69-72; Lc 22:58-62)  
\p
\v 25 Ndoꞌ viochen xjen na minntyjeeꞌ Pedro na itoonꞌ jon chon, nnꞌan na mꞌan joꞌ, taxeeꞌhan nnon jon:  
\p —¿Aa chito maꞌuꞌ ncüii nque nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo Jesús?  
\p Majoꞌ tjihin, itso jon:  
\p —Minꞌchjo chito aa ja.   
\p
\v 26 Ndoꞌ joꞌ mꞌaan ncüii tsꞌan na ityentjon juu nnon nquii tyee na conintque. Mannꞌan chuuꞌhin yo juu tsan na tyjee Pedro tsöꞌnqui. Itso tsanꞌñeen nnon Pedro:  
\p —¿Aa chi maꞌuꞌ na jntyꞌia na mꞌanꞌ yo Jesús quityquiiꞌ juu ntjonꞌñeen?   
\p
\v 27 Majoꞌ tji nndaꞌ Pedro, ndoꞌ ninñoonꞌ sixuaa quilꞌö.   
\s1 Tyincya nnꞌan judíos Jesús ntꞌö Pilato  
\r (Mt 27:1-2, 11-14; Mr 15:1-5; Lc 23:1-5)  
\p
\v 28 Yajoꞌ nnꞌan judíosꞌñeen jnduiꞌhan vaaꞌ Caifás, tyeyꞌonhan Jesús, squehan vatsꞌian naijon mꞌaan gobernado yo sondaro ꞌnaanꞌ jon. Xjenꞌñeen ninvaa vitsjoonhanꞌ. Majoꞌ taꞌnan tyequeꞌhan joꞌ, ee xe na aa ntsaqueꞌhan, juu na tyiꞌjiꞌua na nanꞌxuan nanꞌñeen, ncüꞌahanꞌ joohan ndoꞌ tsojnaanꞌ joꞌ, tajeꞌncyaahanꞌ na nnanꞌjonhan na ntcüaꞌhan quitsman chjo yo ntyjehan nnꞌan judíos.  
\v 29 Ngꞌe na nndaꞌ, nquii Pilato jnduiꞌ jon quiiꞌ vꞌaaꞌñeen, tatsinin jon ndëëhan. Taxeeꞌ jon:  
\p —¿Nin jnaanꞌ tsanvaꞌ na ndyoquitquenhoꞌ nnön?   
\p
\v 30 Tꞌahan, jnduehan nnon jon:  
\p —Xeꞌquindyoyꞌönhin na mꞌanꞌ xe na aa tsꞌan ya tsꞌanhin.   
\p
\v 31 Yajoꞌ tso Pilato ndëë joo judíosꞌñeen:  
\p —Quitsayꞌon nquehoꞌ juu. Quitoxenhoꞌ jnaanꞌ juu yo ntyja ꞌnaanꞌ juu ntji na conanꞌyꞌonhoꞌ na icoꞌxenhanꞌ.  
\p Majoꞌ tꞌa nanꞌñeen ꞌndyo jon:  
\p —Taꞌnan najndei nanꞌxuán na nnanꞌcuë́ꞌ tsꞌan.   
\p
\v 32 Nndaꞌ tui chaꞌ quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoon na sinin Jesús na siꞌman jon nin ncüii nnon na ngueꞌ jon.  
\v 33 Ndoꞌ ya na jndyii Pilato na nndaꞌ, tëqueeꞌ nndaꞌ jon quii vatsꞌian ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ taxeeꞌ jon nnon Jesús:  
\p —ꞌUꞌ jeꞌ, ¿Aa ꞌuꞌ nquii tsan na taquintyja tꞌman conduihin na ntcoꞌxenꞌ ntyꞌiuꞌ nnꞌan judíos?   
\p
\v 34 Tꞌa Jesús:  
\p —Juu jñꞌoon na mavaxeꞌ, ¿Aa matsuꞌhanꞌ ngꞌe na mavaaꞌ nquii tsonꞌ? Ndoꞌ ¿Aa mꞌaan nin juu na tso nnonꞌ na joꞌ condui ja?   
\p
\v 35 Tꞌa Pilato ꞌndyo Jesús:  
\p —Ja aa veꞌ tsꞌan judío condui ja ntyjiꞌ. Nque nnꞌan ndyuaa na mꞌanhoꞌ yo joo nnꞌan na conintque ndëë ntyee cüentahoꞌ, joohan tyincyahan cüenta ꞌuꞌ ntꞌö. ¿Nin nquii ꞌnan saꞌ?   
\p
\v 36 Tꞌa Jesús:  
\p —Juu na condui ja na macoꞌxën, tyiꞌcꞌoonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue. Xe na aa ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangueva macoꞌxën, yajoꞌ joo nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo ja, ntꞌahan tyiaꞌ chaꞌ na tyiꞌninncyaa tsꞌan cüenta ja nduee ntyjë́ nnꞌan judíos, majoꞌ juu na condui ja na macoꞌxën, tyiꞌtsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue.   
\p
\v 37 Ndoꞌ tso Pilato nnon Jesús:  
\p —¿Aa ncuꞌ condui tsꞌan na taquintyja tꞌman na macoꞌxenꞌ nnꞌan?  
\p Tꞌa Jesús ꞌndyo jon:  
\p —Mancüiixjen majoꞌ condui ja. Ngꞌe joꞌ tui ja na jndyö tsonnangue chaꞌ ncüjiꞌ jndyoyu ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na conduihanꞌ mayuuꞌ. Ncüii cüii tsꞌan na itsijonhin yo jñꞌoonꞌñeen, indyii tsanꞌñeen jñꞌoon na mancya.   
\p
\v 38 Ndoꞌ tꞌa Pilato, tso jon nnon Jesús:  
\p —Juu na matsuꞌ na conduihanꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ, jeꞌcüaaꞌ tsꞌon tsꞌan nin ꞌnan ninꞌquitsiquindyihanꞌ.  
\p Ndoꞌ vi na jndë tso Pilato na nndaꞌ, jnduiꞌ nndaꞌ jon tondëë nnꞌan judíosꞌñeen. Itso jon ndëëhan:  
\p —Taꞌnan jnaanꞌ tsanvaꞌ.   
\s1 Tijndaꞌtyen na cueꞌ Jesús  
\r (Mt 27:15-31; Mr 15:6-20; Lc 23:13-25)  
\p
\v 39 Majoꞌ ꞌoꞌ nnꞌan judíos, nguee na cotquiihoꞌ quitsman chjo, vaa costumbre quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na quitsiquindya ja ncüii tsꞌan na mꞌaan naviꞌ na ninncyahin ndueehoꞌ. Yajoꞌ juu tsan na taquintyja tꞌman conduihin na coꞌxen juuhoꞌ, ¿Aa ntꞌue nꞌonhoꞌ na quitsiquindyahin?   
\p
\v 40 Ndoꞌ joo nanꞌñeen, jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —Chito tsanvaꞌ ntsiquindyaꞌ. Quitsiquindyaꞌ Barrabás.  
\p Nndaꞌ vaa jñꞌoon na tan nanꞌñeen. Ndoꞌ juu Barrabásꞌñeen, tsanchꞌueehin.   
\c 19  
\p
\v 1 Yajoꞌ tꞌua Pilato tsꞌian na quitjaꞌ sondaro Jesús.  
\v 2 Ndoꞌ nque sondaroꞌñeen jeꞌ, jnanꞌyahan tseineon, jndë joꞌ tyionhinhanꞌ xquen Jesús, ndoꞌ jnanꞌcüehan ncüii ndiaatcohin colo venton, chaꞌ vaa ndiaa cocüe nnꞌan na tëquintyja na cotoꞌxen.  
\v 3 Ndë joꞌ jnanꞌndyooꞌhan nnon jon. Veꞌ toncohan, jnduehan:  
\p —ꞌUꞌ na coꞌxenꞌ joo nnꞌan judíos, vaa tꞌman condui ꞌuꞌ.  
\p Ndoꞌ totueinꞌhan ndaꞌ ꞌndyo jon.   
\p
\v 4 Yajoꞌ jnduiꞌ nndaꞌ Pilato tondëë nnꞌan judíosꞌñeen. Itso jon:  
\p —Quijntyꞌiahoꞌ, macüjiꞌhin chꞌen tondëëhoꞌ chaꞌ cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ na minꞌncüii jnan na tatijndaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu.   
\p
\v 5 Xjenꞌñeen jnduiꞌ Jesús tondëëhan na ñjon juu tseineonꞌñeen xquen jon, ndoꞌ cüe jon ndiaatco colo venton. Tso Pilato ndëëhan:  
\p —Quijntyꞌiahoꞌ, ndö juu.   
\p
\v 6 Ndoꞌ joo ntyee na conintque yo nanntꞌei ꞌnaanhan, xjen na jntyꞌiahin Jesús, tyeꞌ jnanꞌxuaahan:  
\p —Quitꞌionꞌhin tsonjnꞌaan, quitꞌionꞌhin tsonjnꞌaan.  
\p Tꞌa Pilato jndyuehan:  
\p —Nquehoꞌ cyꞌonhoꞌ cüentahin ndoꞌ quitꞌionhoꞌhin tsonjnꞌaan ee ja chen chen jndë tajndöhin ndoꞌ minꞌncüii jnan tyiꞌtsixuan juu.   
\p
\v 7 Majoꞌ joo nnꞌan judíosꞌñeen, tꞌa nndaꞌhan, jnduehan:  
\p —Min ntji na conanꞌyꞌö́n na icoꞌxenhanꞌ, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ tsixuan juu na cueꞌ juu ee itsꞌaa nquii juu na conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 8 Ndoꞌ juu Pilato, vi na jndë jndyii jon jñꞌoonvaꞌ, sityꞌuehanꞌhin.  
\v 9 Taqueeꞌ nndaꞌ jon vatsꞌian ꞌnaanꞌ jon. Joꞌ taxeeꞌ nndaꞌ jon nnon Jesús:  
\p —ꞌUꞌ ¿Yuu jon jnanꞌ?  
\p Majoꞌ minꞌncüii jñꞌoon tyíꞌcüꞌa Jesús.   
\p
\v 10 Ndoꞌ tso Pilato nnon jon:  
\p —¿Ndu na tyiꞌcüꞌaꞌ ꞌndyö? Ja vaa najndö na ntsiquindya ꞌuꞌ, ndoꞌ na aa ntꞌiön ꞌuꞌ tsonjnꞌaan.   
\p
\v 11 Ndoꞌ joꞌ tꞌa Jesús:  
\p —Xe chito nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaa na vaa najnduꞌ, minꞌncüii nnon ꞌnan jeꞌquindëë ntsaꞌ yo ja. Ngꞌe joꞌ juu tsan na tyincyaa ja ntꞌöꞌ, tꞌmanntyichen jnan tsixuan juu, chichen jnan na tsixuanꞌ ncuꞌ.   
\p
\v 12 Ndoꞌ vi na jndë jndyii Pilato jñꞌoonvaꞌ, sichon jon na ninꞌquitsiquindyaa jon Jesús. Majoꞌ nque nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan judíos jnanꞌxuaahan, jnduehan:  
\p —Xe na aa ntsiquindyaꞌ tsanvaꞌ, tyiꞌya jñꞌoon ꞌuꞌ yo César, nquii tsanmꞌaantsꞌian tꞌman. Ee minꞌcya ro tsꞌan na ninꞌcꞌoon juu tsꞌian na taquintyja tꞌman, vja tsanꞌñeen nacjooꞌ nquii César.   
\p
\v 13 Ndoꞌ juu Pilato jeꞌ, vi na jndë jndyii jon jñꞌoonminꞌ, tjiꞌ jon Jesús tondëëhan. Joꞌ tëcjo jon silla na maninꞌ tsꞌiaanꞌ ꞌnaanꞌ jon ncüii joo na jndyu Nata Ntjöꞌ yuu naijon na icoꞌxen jon jñꞌoon. Majoꞌ yo jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan judíos jndyu nataꞌñeen Gabata.  
\v 14 Juu xuee na tui nanꞌvaꞌ, majuu xuee na jaa nnꞌan judíos conanꞌjntꞌa na ntquë quitsman chjo. ꞌNanꞌ vaa tuihanꞌ chaꞌ na yajminꞌ. Yajoꞌ tso Pilato ndëë nnꞌan judíosꞌñeen:  
\p —Quijntyꞌiahoꞌ, ndö juu tsꞌan na taquintyja tꞌman conduihin na coꞌxen juuhoꞌ.   
\p
\v 15 Majoꞌ nanꞌñeen jnanꞌxuaahan:  
\p —Quitscueꞌhin. Quitscueꞌhin. Quitꞌionꞌhin tsonjnꞌaan.  
\p Tso Pilato ndëëhan:  
\p —Nquii tsꞌan na taquintyja tꞌman conduihin na icoꞌxen juuhoꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na quitꞌiönhin tsonjnꞌaan.  
\p Joo ntyee na conintqueꞌñeen, tꞌahan, jnduehan:  
\p —Aa já taꞌnan ncüiichen tsꞌan na conintꞌman tondë́ na coꞌxen jon já, xiaꞌntyi nquii César.   
\p
\v 16 Ndoꞌ vi matsꞌiañꞌen tyincyaa Pilato Jesús nduee nanꞌñeen na ntꞌionhan jon tsonjnꞌaan. Ndoꞌ tyꞌon nanꞌñeen cüentahin, tyeyꞌonhan jon.   
\s1 Tꞌion sondaro Jesús tsonjnꞌaan  
\r (Mt 27:32-44; Mr 15:21-32; Lc 23:26-43)  
\p
\v 17 Ndoꞌ juu tsonjnꞌaan na jñon sondaro Jesús, tayꞌoon jonhanꞌ ncüii tyoꞌ na jndyu Tsiꞌ Xquentsꞌoo. Majoꞌ yo jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan judíos jndyuhanꞌ Gólgota.  
\v 18 Joꞌ tꞌion sondaroꞌñeen jon tsonjnꞌaan. Ndoꞌ mantyi joꞌ ncüiichen ve nnꞌan, tꞌionhan nanꞌñeen nonjnꞌaan, ncüii cüii tsanꞌñeen na vi ntyjaaꞌ jon, ndoꞌ jon xoncüe ya.  
\v 19 Ndoꞌ juu Pilato tꞌua jon tsꞌian na jndui jñꞌoon na tꞌionhan xquen juu tsonjnꞌaanꞌñeen. Itso jñꞌoonꞌñeen: “Ndö Jesús tsan na jnan Nazaret. Juu jon tsꞌan na taquintyja tꞌman conduihin na icoꞌxen jon nnꞌan judíos.”  
\v 20 Ndoꞌ jndye nnꞌan judíos jnanꞌjnꞌaanhan juu jñꞌoonꞌñeen ee yuu naijon tꞌion sondaroꞌñeen Jesús tsonjnꞌaan, ndyo ꞌndyo tsjoonhanꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen jnduihanꞌ yo jñꞌoon hebreo na conanꞌnein nnꞌan judíos, mantyi yo jñꞌoon latyen na conanꞌnein nnꞌan romanos ndoꞌ yo ninꞌjñꞌoon griego na conanꞌnein nnꞌan griegos.  
\v 21 Majoꞌ ntyee na conintque cüenta nnꞌan judíos, tanhan vi nayaꞌñeen nnon Pilato. Jnduehan:  
\p —Nndaꞌ ta, juu tsanvaꞌ, tyiꞌncüjiꞌ na condui tꞌmanhin na icoꞌxen juu já nnꞌan judíos. Xiaꞌntyi cüjiꞌ: Itso tsanvaꞌ: “Ja condui tꞌman na macoxën nnꞌan judíos.”   
\p
\v 22 Majoꞌ tꞌa Pilato jndyuehan, itso jon:  
\p —Jñꞌoon na jndë jndui, tajeꞌquitscüejndyöhanꞌ.   
\p
\v 23 Ndoꞌ vi na jndë tꞌion sondaroꞌñeen Jesús tsonjnꞌaan, yajoꞌ ninnquehan tyꞌonhan cüenta ncüii cüii ndiaaꞌ jon. Mantyi tyꞌonhan cüenta juu ndiaatco ꞌnaanꞌ jon na tayuu ñjonꞌhanꞌ.  
\v 24 Ndoꞌ jnduehan ndëë ntyjehan:  
\p —Tyiꞌnanꞌtiuutöhanꞌ, cüa, ncꞌö xꞌiaaꞌ chaꞌ njntyꞌia nin ncüii jaa na ndijnoonꞌhanꞌ.  
\p Nndaꞌ vaa jntꞌahan chaꞌ quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio nnon tson Salmos na itsohanꞌ: “Tꞌonhan ncüii cüii ndiaa ndëë ntyjehan, ndoꞌ tyꞌehan xꞌiaaꞌ na tantjonhan juu ndiaatco njan.” Ndoꞌ jntꞌa sondaroꞌñeen chaꞌxjen itsiquindyi jñꞌoonvaꞌ.   
\p
\v 25 Ndoꞌ ngiaaꞌ juu tsonjnꞌaan na ñoon Jesús, joꞌ minntyjeeꞌ ndyee jon yo tyje ndyee jon, juu María scuuꞌ Cleofas, yo ninꞌncüiichen María na jnan tsjoon Magadán.  
\v 26 Ndoꞌ mantyi ja na jen venchjii Jesús na tqueenꞌ jon na quitsijön yo jñꞌoon na toninncyaa jon, ventyjëꞌ ja joꞌ. Vi na jndë jndyiaaꞌ jon na ventyjeeꞌ ndyee jon ncꞌia, tso jon nnon juu:  
\p —ꞌUꞌ ꞌndyoꞌ, tsanvahin conduihin jndaꞌ.   
\p
\v 27 Jndë joꞌ tso Jesús nnön:  
\p —Juu ndyöhöꞌ na mꞌaan ndö, cyonꞌ cüentahin chaꞌvijon na conduihin ꞌndyoꞌ ncuꞌ.  
\p Ndoꞌ majuu xjenꞌñeen tyꞌön cüenta ndyee jon, tyjëyꞌönhin vꞌa. Totixëꞌhin chaꞌvijon na conduihin ndyö ncö.   
\s1 Ntyja na tueꞌ Jesús  
\r (Mt 27:45-56; Mr 15:33-41; Lc 23:44-49)  
\p
\v 28 Ndoꞌ vi na jndë tui na nndaꞌ, ntyjii Jesús na tsoñꞌen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndë tondui ntyja ꞌnaanꞌ jon, jndë siquindëhanꞌ joohanꞌ. Yajoꞌ itso jon:  
\p —Ninꞌcꞌua ndaa.   
\p
\v 29 Ndoꞌ joꞌ ijon vaa ncüii xuaa na ñjon vinon të. Yajoꞌ joo sondaroꞌñeen tuehan ncüii ꞌnan na nchjaꞌ quiiꞌ vinonꞌñeen. Ndë joꞌ tyiohinhanꞌ nnon ncüii tsꞌoon hisopo, ndë joꞌ tꞌionhinhanꞌ ꞌndyo Jesús.  
\v 30 Ndoꞌ vi na jndë tueeꞌhanꞌ ꞌndyo jon, tso jon:  
\p —Tsoñꞌen ntyja njan, jndë siquindëñꞌenhanꞌ joohanꞌ.  
\p Ndë joꞌ scongio jon xquen jon, tueꞌ jon.   
\s1 Ntyja na iscjo sondaro tsiꞌntsqueeꞌ Jesús  
\p
\v 31 Xee na ngitaꞌ nnꞌan judíos nguee pascuaꞌñeen xjen na tꞌion sondaroꞌñeen Jesús tsonjnꞌaan. Majoꞌ joo nnꞌan na condui nantque ndëë nnꞌan judíos, tyiꞌquintꞌue nꞌonhan na joo ndye nanꞌñeen nñoonhan nonjnꞌaan juu xee na cotaꞌjndyeehan, ee juu xueeꞌñeen xee na conanꞌcueeꞌhan quitsman chjo na conanꞌtꞌmaanꞌhan Tyoꞌtsꞌon. Ngꞌe joꞌ, tyequitanhan nnon Pilato na cꞌua jon tsꞌian na quiton ndiꞌngꞌe nanꞌñeen chaꞌ cje cüjehan, ndoꞌ chaꞌ cjechen na nnanꞌcyaahan nanꞌñeen nonjnꞌaan.  
\v 32 Ndoꞌ sondaroꞌñeen tyequitonhan ndiꞌngꞌee tsan navejndyee na ñoon juu tsonjnꞌaan na ventyjeeꞌ ngiaaꞌ Jesús, ndoꞌ majoꞌntyi jntꞌahan yo ncüiichen tsanꞌñeen.  
\v 33 Majoꞌ xjen na squehan tsonjnꞌaan na ñoon nquii Jesús, jntyꞌiahan na jndë tueꞌ jon. Taꞌnan tonhan ndiꞌngꞌee jon.   
\p
\v 34 Majoꞌ min na nndaꞌ, ncüii sondaroꞌñeen tuii juu lantsa tsiꞌntsqueeꞌ Jesús, joꞌ ninñoonꞌ jnduiꞌ neonꞌ yo ndaa.  
\v 35 Ja Juan jntyꞌia nnön na tui na nnda, ndoꞌ macüjiꞌ jndyoyu ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ. Ndoꞌ covaaꞌ nꞌonhoꞌ na matsinën jñꞌoon na mayuuꞌ chaꞌ mantyi ndëë ngantyja nꞌonhoꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 36 Ee tui nanꞌminꞌ chaꞌ quitsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ jon na jndui tivio nnon tson Salmos na itsohanꞌ: “Minꞌncüii tsiiꞌ jon tyiꞌxeꞌquiton nnꞌanhanꞌ.”  
\v 37 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “Veꞌto njntyꞌia jndyi nnꞌan nquii jon na jnanꞌcjohan tsiꞌntsqueeꞌ.”   
\s1 Tantyꞌiu Jesús  
\r (Mt 27:57-61; Mr 15:42-47; Lc 23:50-56)  
\p
\v 38 Jndë na tui nanminꞌ, juu José, tsan tsjoon Arimatea, tëcan jon vi nayaꞌñeen nnon Pilato na ninncyaa tsanꞌñeen siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús ntꞌö jon. Juu Joséꞌñeen itsijonhin yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús, majoꞌ veꞌ ntyꞌiu ngꞌe ncyaaꞌ jon nque ntyje jon nnꞌan judíos. Ndoꞌ vi na jndë tyincyaa Pilato jñꞌoon, joꞌ tja José, tëcyꞌoon jon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 39 Ndoꞌ mantyi juu Nicodemo, tsan na tja na mꞌaan ta Jesús ncüii tijaanꞌñeen na ninꞌquitsinin juu yo jon, xjen na tacyꞌoon Joséꞌñeen siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús, tayꞌoon Nicodemo chaꞌna ntcyu nchoꞌnqui kilos nchenꞌ na tjonꞌ mirra yo áloes na ntyeehinhanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 40 Yajoꞌ tyꞌonhan cüenta tsoJesús, tyeehan juu nchenꞌ quichiꞌñeen ndiaa na jndëhanꞌ yo tsan lino. Ndë joꞌ jnanꞌcüetyjohan juu ndiaaꞌñeen jon. Ee nndaꞌ vaa costumbre ꞌnaan nnꞌan judíos na cotyꞌiuhan ntꞌoo.  
\v 41 Naijon yuu na tꞌion nnꞌan Jesús tsonjnꞌaan, vaa ncüii ntjon. Quityquiiꞌhanꞌ vaa ncüii tsiꞌtsꞌua xco na tatsꞌan covantyꞌiu.  
\v 42 Ndoꞌ ngꞌe na mavaa xjen na ngoqueꞌ nnꞌan judíos xuee saroꞌ, ya na cotaꞌjndyeehan, juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, joꞌ tyequityiꞌhan tsoJesús ee juuhanꞌ ndyo vaahanꞌ naijon na tꞌion nnꞌan jon tsonjnꞌaan.   
\c 20  
\s1 Tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tandoꞌ xco Jesús  
\r (Mt 28:1-10; Mr 16:1-8; Lc 24:1-12)  
\p
\v 1 Vanco juu xuee nuincoꞌ xee na vejndyee soanan, juu María, tsan tsjoon Magadán, tyjeeꞌnon juu na vaa tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon na jndë tendyaaꞌ juu tsjöꞌ na tëꞌ ꞌndyohanꞌ.  
\v 2 Yajoꞌ jnannon tsanꞌñeen, ja na jen ventyjii Jesús, tja jon naijon na mꞌan yo juu Simón Pedro. Itso jon ndë́:  
\p —Juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ ta Jesús, jndë tjiꞌ nnꞌanhanꞌ quityquiiꞌ tsiꞌtsꞌua, min tyiꞌquindiö́ yuu jon tquenhan jon.   
\p
\v 3 Xjenꞌñeen jntꞌuí, sá yo Pedro. Squë́ naijon vaa tsiꞌtsꞌuaꞌñeen.  
\v 4 Ndoꞌ ninncüii sá, jnanꞌnö́n, majoꞌ jndeintyi jnannön, chichen Pedro. Ngꞌe joꞌ ja tuë jndyëë naijon vaa juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen.  
\v 5 Jndondyi, jntyꞌia juu ndiaa na jnanꞌcüetyjo nanꞌñeen Jesús, minndyuaahanꞌ quiiꞌ tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, majoꞌ tyíꞌcjöcꞌë.  
\v 6 Majoꞌ nquii Simón Pedro, vi na jndë tueeꞌ jon na tantyja jon toxꞌën, taqueeꞌcya jon quityquiiꞌchenhanꞌ. Ndoꞌ jndyiaaꞌ jon joo ndiaaꞌñeen na tovetyjohanꞌ Jesús, minndyuaahanꞌ joꞌ.  
\v 7 Mantyi juu ndiaa na tëꞌ xquen Jesús, ntjii jonhanꞌ na tacüetyenhanꞌ yo ndiaa na tovetyjohin, vequityen ndyaꞌhanꞌ, totye yahanꞌ.  
\v 8 Yajoꞌ ja Juan na tuë jndyëë, ncö na matsijön yo tsꞌian na tꞌion Jesús já, tyjëcꞌë tyquiiꞌ juu tsiꞌtsꞌuaꞌñeen. Jntyꞌia nnön na nndaꞌ vaa, ndoꞌ juu xjenꞌñeen tëntyja tsꞌön na vandoꞌ xco Jesús.  
\v 9 Ee juu xjenꞌñeen ninvaa tataaꞌ nꞌö́n juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsiquindyihanꞌ na chuhanꞌ na ninncyaa jon na ngüandoꞌ xco Jesús.  
\v 10 Ndoꞌ ve já jntꞌuí na vaa tsiꞌtsꞌua. Santcüꞌë́ vꞌaa.   
\s1 Tityincyooꞌ Jesús nnon María tsan tsjoon Magadán  
\r (Mr 16:9-11)  
\p
\v 11 Majoꞌ juu Maríaꞌñeen, minntyjeeꞌchen jon ngiaaꞌ tsiꞌtsꞌuaꞌñeen, na itꞌioo jon. Ndoꞌ viochen xjen na itꞌioo jon, jndondyi jon na jndyiaaꞌ jon tyquiiꞌhanꞌ.  
\v 12 Joꞌ jndyiaaꞌ jon ve ángeles, quichiꞌ jndyi ndiaa cüehan. Ncüii tsanꞌñeen vequityen jon tontyja na nintꞌoon xquen Jesús ndoꞌ cüiichenhin vequityen jon tontyja na nintꞌoon ngꞌee Jesús.  
\v 13 Ndoꞌ taꞌxeeꞌhan nnon Maríaꞌñeen:  
\p —ꞌUꞌ tsanscu, ¿Ndu matꞌioꞌ?  
\p Tso jon ndëëhan:  
\p —Tyeyꞌon nnꞌan nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon ja, ndoꞌ min tyiꞌquintji yuu jon tquenhanhin.   
\p
\v 14 Ndoꞌ vi na jndë tso jon na nndaꞌ, yajoꞌ tequen jon, jndyiaaꞌ jon na ventyjeeꞌ Jesús joꞌ, majoꞌ tyíꞌcüajnaanꞌ jon na aa nquii Jesús tsanꞌñeen.  
\v 15 Yajoꞌ tso Jesús nnon jon:  
\p —ꞌUꞌ tsanscu, ¿Ndu na jen matꞌioꞌ? ¿Nin tsꞌan mantꞌueꞌ?  
\p Sijoonꞌ jon Jesús na juu tsan na vantyjeeꞌ ntjonꞌñeen. Joꞌ tso jon:  
\p —Nndaꞌ ta, xe na aa ꞌuꞌ teyonꞌhin, quitsuꞌ nnön yuu jon tyiꞌhin, ndoꞌ ncjöyꞌönhin.   
\p
\v 16 Tso Jesús:  
\p —María.  
\p Ndoꞌ vi na jndë jndyii jon na tjiꞌ Jesús xueeꞌ jon, yajoꞌ tequen jon. Tꞌa jon yo jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan judíos, tso jon:  
\p —Rabóni. Juu jñꞌoonꞌñeen itsiquindyihanꞌ tsꞌan na tsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë ntyje.   
\p
\v 17 Tso Jesús nnon jon:  
\p —Tyiꞌntꞌuiꞌtyenꞌ ja, ee vitjachen na ncjöva na mꞌaan Tyëhöꞌ. Majoꞌ cjaꞌ ntcüeꞌ na quitsiquindyiꞌ joo nnꞌan na cotsayꞌon jñꞌoon yo ja. Quitsuꞌ ndëëhan na jöva na mꞌaan Tyëhöꞌ na mantyi conduihin Tyehoꞌ. Jö na mꞌaan Tyoꞌtsꞌon na matsitꞌmanꞌ ja ndoꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ.   
\p
\v 18 Ndoꞌ juu Maríaꞌñeen, tsan tsjoon Magadán, tja jon, tatsiquindyi jon já nnꞌan na tqueenꞌ ta Jesús na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin yo tsꞌian na totsꞌaa jon. Tso María ndë́ jñꞌoon na jndë sinin Jesús yohin ndoꞌ na jndë jndyiaaꞌ nnon juu nquii jon.   
\s1 Tityincyooꞌ Jesús ndë́ já nnꞌan na totsayꞌö́n jñꞌoon yohin  
\r (Mt 28:16-20; Mr 16:14-18; Lc 24:36-49)  
\p
\v 19 Majuu tman xuee nuincoꞌñeen, já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús, tëncüi já. Tyen tꞌë́ jndyuentꞌaa veꞌ ngꞌe na ncyá jndyí nnꞌan judíos na conintque. Yajoꞌ tyjeeꞌnon jon na mꞌán, ninjonto tacüentyjeeꞌ jon quiiꞌ ntꞌán, tyincyaa jon tsꞌon já, tso jon:  
\p —Juu na condui Tyoꞌtsꞌon na tajñuaanꞌ tsꞌonhin, ncyaa jon na cꞌoonhanꞌ yohoꞌ.   
\p
\v 20 Ndoꞌ vi na jndë tso jon na nndaꞌ ndë́, yajoꞌ siꞌman jon ntꞌö jon yo tsiꞌntsqueeꞌ jon. Ndoꞌ tyincyaahanꞌ na në́n jndyí na jntyꞌiá nntꞌáhin.  
\v 21 Joꞌ tso nndaꞌ jon ndë́:  
\p —Juu na condui Tyoꞌtsꞌon na tajñuaanꞌ tsꞌonhin, cꞌoonhanꞌ yohoꞌ. Chaꞌxjen nquii jon na conduihin Tyëëhë jndë tꞌua jon tsꞌian nnön na quitsiꞌman juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëëhoꞌ, majoꞌntyi maꞌua ja tsꞌian ndëë ꞌoꞌ na cꞌoncyahoꞌhanꞌ ndëë nnꞌan.   
\p
\v 22 Ndoꞌ vi na jndë tso jon na nndaꞌ, tjuꞌ jon jndye ndë́. Tso jon:  
\p —Cyꞌonhoꞌ cüenta nquii Espíritu Santo.  
\v 23 Nque nnꞌan na contcüeꞌ nꞌonhan jnanhan, vanaan na quinduehoꞌ ndëëhan na jndë sitꞌman tsꞌon Tyoꞌtsꞌonhan. Majoꞌ joo nnꞌan na tyiꞌcontcüeꞌ nꞌonhan yo jnanhan, mantyi vanaan na nnduehoꞌ ndëëhan na tyiꞌcotsitꞌman tsꞌon jonhan.   
\s1 Jndyiaaꞌ Tomás na vandoꞌ xco Jesús  
\p
\v 24 Já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quinanjö́n yo tsꞌian na totsꞌaa jon, ninnquii ntyjëëhë Tomás tyíꞌcꞌoonhin xjen na jndyo jndyee Jesús ndë́. Juu Tomásꞌñeen conduë́hin Tsanñꞌein.  
\v 25 Ndoꞌ vendye já jnduë́ nnon jon:  
\p —Jndë jntyꞌiá ndë́ nquii Jesús.  
\p Majoꞌ tꞌa jon, tso jon ndë́:  
\p —Xe na aa ntyꞌia nnön jnꞌaan naijon na iscjo coꞌ ntꞌö jon, ndoꞌ na nndui nonntꞌöhanꞌ, yo na nndui vintyjaaꞌ ntꞌö tsiꞌntsqueeꞌ jon, yajoꞌ yuuꞌ jeꞌ, ngantyja tsꞌön na vandoꞌ xco jon.   
\p
\v 26 Ndoꞌ jndë nen xuee na tui na nndaꞌ, tomꞌán nntꞌa juu vꞌaaꞌñeen. Xjenꞌñeen mꞌaan Tomás. Ndoꞌ joꞌ tyjeeꞌ nndaꞌ Jesús quiiꞌ ntꞌán na tyen tëꞌ jndyuentꞌaa. Tyincyaa jon tsꞌon já. Itso jon:  
\p —Juu na condui Tyoꞌtsꞌon na tajñuaanꞌ tsꞌonhin, cꞌoonhanꞌ yohoꞌ.   
\p
\v 27 Ndoꞌ ninñoonꞌ itso jon nnon Tomás:  
\p —Quituiꞌ nnonntꞌöꞌ ntꞌö. Ndoꞌ mantyi quituiꞌ ndaꞌntꞌöꞌ tsiꞌntscꞌë. Majoꞌ tyiꞌntsaꞌ na tyiꞌcantyja tsonꞌ, cüa, cantyja tsonꞌ na vantꞌö xcö.   
\p
\v 28 Yajoꞌ tꞌa Tomás ꞌndyo jon:  
\p —ꞌUꞌ ta, condui ꞌuꞌ Tyoꞌtsꞌon na matsitꞌmanꞌ ndoꞌ condui ꞌuꞌ na quityeꞌntjonꞌ ja.   
\p
\v 29 Ndoꞌ tso Jesús nnon tsanꞌñeen:  
\p —ꞌUꞌ Tomás, xengꞌe jndë jndyiaꞌ nnonꞌ ja, joꞌ na mavantyja tsonꞌ. Ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan joo nnꞌan na vantyja nꞌon ja min na tacojntyꞌia ndëëhan ja.   
\s1 Tsꞌiaanꞌ na jndui tsonvahin  
\p
\v 30 Já nnꞌan na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n yo tsꞌian na totsꞌaa jon na tojntyꞌiá ndë́ na jndyechen nnon tsꞌian na totsꞌaa jon na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndei nquii tsꞌan, joohanꞌ tajnduihanꞌ nnon tsonvahin na macüji ja.  
\v 31 Majoꞌ macüji jñꞌoonminꞌ chaꞌ cantyja nꞌonhoꞌ na nquii Jesús conduihin Cristo, ndoꞌ jnda nquii Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ncyꞌonhoꞌ cüenta na tyiꞌquintycüii na cotaꞌndoꞌ ñuan ꞌnaanhoꞌ.   
\c 21  
\s1 Tityincyooꞌ Jesús ndëë ntyqueꞌ já  
\p
\v 1 Jndë na tui nanꞌmin, tityincyooꞌ nndaꞌ Jesús ndë́ já nnꞌan na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon. Sꞌaa jon na nndaꞌ viochen xjen na mꞌán ndaandue Tiberias. Ndö vaa na tui xjen na tityincyooꞌ jon ndë́.  
\v 2 Ninncüii tojnaanꞌ mꞌaan Simón Pedro, Tomás, tsan na conduë́ Tsanñꞌein, Natanael, tsan na jnan Caná ndyuaa Galilea, yo ve já ntsinda Zebedeo yo vechen ntyjëëhë na tqueenꞌ Jesús na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin.   
\p
\v 3 Tso Simón Pedro ndë́:  
\p —Jöcüjiꞌ quintcaa.  
\p Jnduë́ nnon jon:  
\p —Ngitsá yo ꞌuꞌ.  
\p Yajoꞌ sá, tuá vꞌaandaa. Majoꞌ juu tijaanꞌñeen, minꞌncüii quitscaa tatjíꞌ.  
\v 4 Vi na jndë vavixuee, yajoꞌ nquii Jesús tyjeeꞌnon jon ndë́. Ventyjeeꞌ jon ꞌndyo juu ndaandueꞌñeen, majoꞌ tajnanꞌjö́nꞌ na aa juu jon.  
\v 5 Ndoꞌ taxeeꞌ jon ndë́:  
\p —ꞌOꞌ ntyjë, ¿Aa jndë tjiꞌhoꞌ chjo quintcaa ntquë?  
\p Tꞌá ꞌndyo jon:  
\p —Minꞌncüii oꞌ tacotjíꞌ.   
\p
\v 6 Ndoꞌ tꞌa jon, tso jon ndë́:  
\p —Quitjueꞌ nndaꞌhoꞌ tsquiꞌ ꞌnaanhoꞌ ngiaaꞌ vꞌaandaa tontyja ya, yajoꞌ ngua quintcaa tyquiiꞌhanꞌ.  
\p Ndoꞌ tjuë́ꞌ nntꞌáhanꞌ. Ndoꞌ jndë joꞌ ndiquindëë na ntjíꞌhanꞌ ngꞌe na jndye jndyi quintcaa ñjonhanꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ tsjö nnon Pedro:  
\p —Manquii ta Jesús tsanvaꞌ.  
\p Xjen na jndyii jon na nndaꞌ, tcüe jon ndiaa camiseta, ngꞌe jndë tjiꞌ jonhanꞌ na itsꞌaa jon tsꞌian. Ndë joꞌ tjuꞌhin quiiꞌ ndaandue, tueeꞌcya jon tyuaa tcüi.  
\v 8 Ndoꞌ vendyechen já na conanꞌjö́n yo Jesús, jndyontyjá yo vꞌaandaa chjo chaꞌ na vennꞌan nchoꞌnqui ncꞌa, na tontyjá juu tsquiꞌñeen na tooꞌchenhanꞌ na ñjon quintcaa, ndoꞌ squë́ tyuaa tcüi.  
\v 9 Ndoꞌ vi na jndë squë́ joꞌ, jntyꞌiá ñon covꞌa, ndoꞌ ntyjo quintcaa yo tyooꞌ cjo ñonꞌñeen na coneinhanꞌ.  
\v 10 Ndoꞌ tso Jesús ndë́:  
\p —Quindyoyꞌonhoꞌ cüantyi quintcaa na jndë tjiꞌhoꞌ quichen.   
\p
\v 11 Yajoꞌ tua nndaꞌ Simón Pedro quiiꞌ vꞌaandaa chjo. Jndyoyꞌoon jon juu tsquiꞌñeen ꞌndyo ndaandue na tooꞌchenhanꞌ na ñjon quintcaa tꞌman. Ndoꞌ tueeꞌ ncüii ciento vantjoꞌ vennꞌan nchoꞌnqui vantjoꞌ ndye choꞌñeen. Majoꞌ min na jndye jndyi quintcaaꞌñeen, tyíꞌquitꞌiooꞌ tsquiꞌñeen.  
\v 12 Ndoꞌ tso Jesús ndë́:  
\p —Ncyohoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ.  
\p Ndoꞌ já na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa jon, minꞌncüii já tatꞌö́n na tꞌman nꞌö́n na ntaxꞌë́ nnon jon nin tsꞌanhin, ee mangiö́ yá na manquii ta Jesús jon.  
\v 13 Yajoꞌ sindyooꞌ jon ncꞌiá. Tyꞌoon jon tyooꞌ yo quintcaa, tyincyaa jonhanꞌ ndë́.   
\p
\v 14 Nquë́ na tqueenꞌ jon na quitsayꞌö́n jñꞌoon yohin, ndöꞌ vaa na jndë ndye jnda na tityincyooꞌhin ndë́ vi na jndë na vandoꞌ xco jon.   
\s1 Jñꞌoon na sinin Jesús nnon Simón Pedro  
\p
\v 15 Ndoꞌ vi na jndë tcüꞌá, yajoꞌ nquii Jesús, taxeeꞌ jon nnon Simón Pedro. Tso jon:  
\p —Nndaꞌ Simón, jnda Juan, ¿Aa ventyjiꞌntyichenꞌ ja, chichen nanminꞌ?  
\p Tꞌa jon, itso jon:  
\p —Mayuuꞌ ta, ntyjiꞌ na nën jndyi ꞌuꞌ.  
\p Juu jñꞌoon na sintcüeꞌ Jesús nnon tsanꞌñeen, tyiꞌquitsinin nquiiꞌ jonhanꞌ. Tso jon:  
\p —Cüantyjeꞌ quinman quijndë ntsjuënꞌ.   
\p
\v 16 Jndë joꞌ taxeeꞌ nndaꞌ jon nnon Pedro:  
\p —ꞌUꞌ Simón, jnda Juan, ¿Aa mayuuꞌ na ventyjiꞌ ja?  
\p Joꞌ tꞌa nndaꞌ Pedro:  
\p —Mayuuꞌ ta, ntyjiꞌ na njon jndyi ꞌuꞌ ntyji.  
\p Ncüiichen jon tso nndaꞌ Jesús juu jñꞌoonꞌñeen:  
\p —Cüantyjeꞌ joo quinman ntsjuënꞌ.   
\p
\v 17 Jndë ndye taxeeꞌ nndaꞌ jon nnon Pedro, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ Simón, ¿Aa venchjiꞌ ja?  
\p Joꞌ siꞌndaaꞌhanꞌ ntyjii Pedro na jndë ndye jnda na vaxeeꞌ Jesús nnon jon:  
\p —¿Aa venchjiꞌ ja?  
\p Yajoꞌ tꞌa jon, tso jon:  
\p —Ta, tsoñꞌen mavaaꞌ tsonꞌ. Mantyjiꞌ na njon jndyi ꞌuꞌ ntyji.  
\p Itso Jesús nnon jon:  
\p —Cüantyjeꞌ joo quinman ntsjuënꞌ.  
\v 18 Jñꞌoon na mayuuꞌ na matsiquindyi ja ꞌuꞌ, xjen na tomꞌanꞌ na xoncüe tsꞌan ꞌuꞌ, sijndaꞌ na ntsaꞌ minninchen na ntꞌue tsonꞌ, ndoꞌ taꞌnan tsꞌan ntsitsanꞌ ꞌuꞌ yuu jon na ninꞌcjaꞌ. Majoꞌ ya na veꞌ yo ncꞌua na manoonꞌ, ntsindiuꞌ ntꞌöꞌ ndoꞌ ncüiichen tsꞌan ntsityen juu ꞌuꞌ na ngayꞌoon juu ꞌuꞌ yuu jon na tyiꞌninꞌcjaꞌ.   
\p
\v 19 Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tso Jesús na siꞌman jon nin ncüii nnon na ngueꞌ Pedro na nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ juu. Jndë na sinin jon jñꞌoonminꞌ, itso jon:  
\p —ꞌUꞌ quitsijon ꞌuꞌ yo ja.   
\s1 Jñꞌoon na sinin Jesús ntyja ꞌnaanꞌ juu Juan.  
\p
\v 20 Ndoꞌ tequen Pedro, jndyiaaꞌ jon na jöntyja tonquenꞌhan. Tañjoonꞌ tsꞌon jon na ventyjii Jesús ja ndoꞌ na maja nintaquityën ngiaaꞌ Jesús xjen na tcüꞌá juu tijaanꞌñeen yohin, ndoꞌ xjenꞌñeen taxꞌë nnon jon: “Ta, ¿Nin tsꞌan na ninncyaa cüenta ꞌuꞌ?”  
\v 21 Ndoꞌ vi na jndë jndyiaaꞌ Pedro na jöntyja, taxeeꞌ jon nnon Jesús. Tso jon:  
\p —Ta, ndoꞌ tsanvaꞌ jeꞌ, ¿Nin ncüii nnon ꞌnan na ngenon juu?   
\p
\v 22 Ndoꞌ tꞌa Jesús ꞌndyo jon:  
\p —Xe na aa ntꞌue tsꞌön na nincꞌoon juu ata xjen na nndyö nntꞌa, ¿Nin itsꞌaahanꞌ ꞌuꞌ? ꞌUꞌ quitsijon ꞌuꞌ yo ja.   
\p
\v 23 Ngꞌe na nndaꞌ, quiiꞌ ntꞌan ntyjë na vantyja nꞌonhan Jesús, tycya jñꞌoon na itso jon na xeꞌcüꞌiö. Majoꞌ veꞌ xiaꞌntyi tso jon: “Xe na aa ntꞌue tsꞌön na nincꞌoon juu ata xjen na nndyö nntꞌa, ¿Nin itsꞌaahanꞌ ꞌuꞌ, Pedro?”   
\p
\v 24 Maja condui juu tsanꞌñeen na nndaꞌ jñꞌoon tso Jesús ntyja ꞌnaanꞌ. Maja na macüji jñꞌoonminhin, ndoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌ na matsinën, chito veꞌ matsiviꞌnnꞌan.   
\p
\v 25 Ndoꞌ jndyechen mañoon tsꞌian min na totsꞌaa Jesús. Mꞌaanꞌ tsꞌön xe na aa ncüji tsꞌan ncüii cüiihanꞌ, itsꞌaahanꞌ ntyji tyiꞌjeꞌcüijndeiꞌ tsonnangue yo joo tson na ncüji tsꞌanhanꞌ.