\id GAL  
\h Gálatas 
\toc1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nnꞌan Ndyuaa Galacia 
\toc2 Gálatas 
\mt1 Tson Na Scüenon Pablo Ndëë Nnꞌan Ndyuaa Galacia  
\c 1  
\s1 Incyaa Pablo tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan ndyuaa Galacia  
\p
\v 1 Ja Pablo matsꞌa tsꞌian na condui tsonvahin. Condui ja tsꞌan na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na cjöyꞌön juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Juu tsꞌianva, chito tsꞌan iꞌuahanꞌ nnön. Nquii Jesucristo yo tye jon ta Tyoꞌtsꞌon na tyincyaa jon na tandoꞌ xco Jesús. Joohan tꞌion tsꞌianva ja.  
\v 2 Tsoñꞌen ntyjëëhë na vantyja nꞌon Jesucristo na mꞌanhin ntjoohin yo ja, conanꞌjonhan yo juu jñꞌoonva na macüji na matscüenönhanꞌ ndëë ꞌoꞌ na conduihoꞌ ncüii cüii tmaanꞌ na mꞌanhoꞌ ndyuaa Galacia na vantyja nꞌonhoꞌ jon.  
\v 3 Nquii tyëëhë Tyoꞌtsꞌon yo nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, macꞌan ndëëhan na juu naya na conduihan yo ninꞌjuu na tajñuaanꞌ tsꞌonhan, quinanꞌjndyentyichenhinhanꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta.  
\v 4 Tyincyaa nquii Jesucristo na tueꞌ jon nnon tsonjnꞌaan ngꞌe nanꞌxuan jaa jnan. Sꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ntsiquindyaa jon jaa tsoñꞌen nnon natyia na tsixuan juu tsonnanguevahin. Nndaꞌ tui ngꞌe nquii tyëëhë Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa, nndaꞌ vaa na ntꞌue tsꞌon jon.  
\v 5 Ninvito cüitꞌmaanꞌhin. Quindui na nndaꞌ.   
\s1 Taꞌnan ncüiichen nnon jñꞌoon na nndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan  
\p
\v 6 Jndye jndyi mꞌaanꞌ tsꞌön na cje ro conanꞌtycyaaꞌhoꞌ na conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui Cristo, joꞌ na tqueenꞌ jon ꞌoꞌ na nduihoꞌ cüentaaꞌ nquii jon. Majoꞌ ꞌoꞌ jeꞌ, cje ro conanꞌjonhoꞌ yo ncüiichen jñꞌoon na mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnaanhoꞌ.  
\v 7 Majoꞌ tyiꞌyuuꞌ na vaa ncüiichen jñꞌoon naya. Veꞌ mꞌan vendye nnꞌan na conanꞌquijñꞌeenhan ꞌoꞌ yo juu jñꞌoonꞌñeen. Joo nanꞌñeen conanꞌcüejndyohan juu jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 8 Majoꞌ min xe na aa ncüii já ndoꞌ aa ncüii ángel na nnan quiñoonꞌndue nninncyaa juu ncüii jñꞌoon na tejndyohanꞌ yo juu jñꞌoon na toninncyá jndyë́ ndëëhoꞌ ntyja nchu vaa na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan, cjuꞌviꞌ Tyoꞌtsꞌon tsanꞌñeen.  
\v 9 Ncüiichen jon matsjö nntꞌa chaꞌxjen na jndë tsjö ndëëhoꞌ na toxenꞌchen, xe na aa incyaa tsꞌan jñꞌoon ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan na ñooncya vaahanꞌ yo juu jñꞌoon na tyꞌonhoꞌ cüenta, cjuꞌviꞌ Tyoꞌtsꞌon juu tsanꞌñeen.   
\p
\v 10 Ja chito matsichön na joo nnꞌan caveeꞌ ngiohan ntyja njan. Mantꞌuë na nquii Tyoꞌtsꞌon ngaveeꞌ ntyjii jon yo ja. Ee xe na aa mantꞌuë na joo nnꞌan cüingiohan na nndaꞌ yo ja, tyiꞌjeꞌquitsixuan na condui ja tsꞌan na ityeꞌntjontyen nnon Cristo.   
\s1 Nquii Tyoꞌtsꞌon tꞌua jon tsꞌian nnon Pablo na incyaa jon jñꞌoon naya  
\p
\v 11 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ, juu jñꞌoon naya na toninncya ndëëhoꞌ, chito nnꞌan jnanꞌjndaꞌhanꞌ.  
\v 12 Ee juuhanꞌ min chito veꞌ jñꞌoon na jndyi jndyue nnꞌanhanꞌ, min tyíꞌconanꞌjnꞌaan nnꞌanhanꞌ ja. Nquii Jesucristo ninjon siꞌman jonhanꞌ nnön, joꞌ na tyꞌön cüentahanꞌ.   
\p
\v 13 Juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na tëque ja quityquiiꞌ juu jñꞌoon na vantyja nꞌon nnꞌan judíos, jndë jndyehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tojömꞌan. Totsijaaꞌ ja na tontyꞌë nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Nque nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan Cristo, na tꞌman qui nꞌonhan jon, totsichön na ntsityꞌuiñꞌën juu tsꞌianꞌñeen.  
\v 14 Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na conanꞌtꞌmaanꞌ ntyjë́ nnꞌan judíos, joo ntyjë́ na cüejon tque yo ja, tovenꞌön jahin tyquiiꞌ na tovanguëëꞌntyëchën ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, chintyichen nquehin. Ee tojooꞌ yantyichen tsꞌön na ntsivë tsoñꞌen jñꞌoon na nque ndochí já nnꞌan judíos jnanꞌjndaꞌhan nchu vaa na tonanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 15 Majoꞌ vitjachen na ndui ja, nquii Tyoꞌtsꞌon tji jon ja na ntsixuan cüentaaꞌ nquii jon, ndoꞌ ngꞌe juu naya na condui jon, joꞌ tqueenꞌ jon ja na matyeꞌntjön nnon jon.  
\v 16 Ndoꞌ tëveeꞌ nchjii jon na ntyja njan ntsiꞌman jon na condui jnda jon. Iꞌua jon tsꞌian nnön na ninncya juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jnda jon ndëë nnꞌan na chito conduihan tsjan nnꞌan judíos. Ndoꞌ vi na jndë taaꞌ tsꞌön na nndaꞌ, taꞌnan sꞌa chaꞌxjen ntsitiu tsꞌan. Taꞌnan nnon tsꞌan na tcꞌan na quitsiꞌman juu nnön nin jñꞌoon na ninncya ndëë nnꞌan.  
\v 17 Vitjachen na nquii ta Jesús tji jon ja na ntsixuan juu tsꞌianva, tsjoon Jerusalén, joꞌ mꞌan nque nnꞌan na iꞌua jon tsꞌian ndëëhan na quitsayꞌonhan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Majoꞌ min tatyjë joꞌ na ncjöquintyꞌiahin. Ninꞌñoonꞌ jntꞌui tsjoon Damasco, tyjë ndyuaa Arabia, ndoꞌ ya na jntꞌui ntcüꞌë joꞌ, tyjë ntcüꞌë Damasco.   
\p
\v 18 Jndë na tëca ndye chu, ndoꞌ tyjë ntcüꞌë Jerusalén, tëquintyꞌia juu Pedro. Ndoꞌ ntjo ja yohin vi quinꞌon xuee.  
\v 19 Majoꞌ juu xjenꞌñeen, ntyja ꞌnaan nque nnꞌan na iꞌua Jesús tsꞌian ndëëhan na cotsayꞌonhan juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan, tanin ncüiichen nanꞌñeen na jntyꞌia, xiaꞌntyi juu Santiago, tyje nquii ta Jesús.  
\v 20 Jñꞌoonva na macüji na matscüenönhanꞌ ndëëhoꞌ, macüjiꞌ jndyoyu tonnon Tyoꞌtsꞌon, jñꞌoon na mayuuꞌhanꞌ.   
\p
\v 21 Vi jndëcya, tyjë ntꞌö ndyuaa Siria yo Cilicia.  
\v 22 Majoꞌ juu xjenꞌñeen ntmaanꞌ nnꞌan judíos na vantyja nꞌon Jesús na mꞌanhan ndyuaa Judea, tacotajnꞌaanhan ja.  
\v 23 Xiaꞌntyi tondyehan jñꞌoon na tonanꞌnein nnꞌan. Ee tondue nnꞌan: “Majuuto tsanꞌñeen na toxenꞌchen tontyꞌe jon joo nnꞌan na vantyja nnꞌon Cristo, naneinhin manquii jon na incyaa jon juu jñꞌoon na cantyja nꞌon nnꞌan Cristo, ndoꞌ juu xjenꞌñeen totsichon yantyi tsanꞌñeen na ntsityuiiꞌ jon juu tsꞌianꞌñeen.”  
\p Nndaꞌ ro jñꞌoon na tondue nanꞌñeen.  
\v 24 Ndoꞌ tonanꞌtꞌmaanꞌhan nquii Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na covijntꞌue jon ja yo tsꞌian ꞌnaanꞌ jon.   
\c 2  
\s1 Nnꞌan na jñon Jesucristo, tyꞌonhan cüenta Pablo  
\p
\v 1 Jndë na tëca nqui nchoꞌninque chu, ndoꞌ tyjë nntꞌa Jerusalén. Tja Bernabé yo ja ndoꞌ mantyi juu Tito.  
\v 2 Tyjë ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon jndë siꞌman jon nnön na ntꞌue tsꞌon jon na cjö joꞌ. Tëncüi já joꞌ yo nque nnꞌan na conintque ndëë nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo. Sinën na ninnquëchë́n yohan. Siꞌman ndëëhan nchu vaa jñꞌoon naya na mancya ndëë nnꞌan na chito conduihan nnꞌan judíos. Sꞌa na nndaꞌ ee tyiꞌquintꞌue tsꞌön na ntsꞌaahanꞌ na veꞌ jñꞌaan na totsichön quiiꞌ juu tsꞌian na jndë sꞌa yo tsꞌian na ninmatsꞌa.  
\v 3 Majoꞌ juu ntyjëëhë Tito na tomꞌaan juu yo ja, min na chito conduihin tsꞌan judíohin, taꞌnan jndue nanꞌñeen na ijndeiꞌhanꞌ na quindui yohin chaꞌxjen já nnꞌan judíos contꞌá yo yononꞌndaa ndá.  
\v 4 Min tajeꞌcanhanꞌ na ntꞌuiihanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen xe chito mꞌan vendye nnꞌan joꞌ na tyiꞌxoncüeeꞌ nꞌonhan na vantyja nꞌonhan Cristo. Tyentyjaaꞌ nanꞌñeen na tyequitquenhin cüenta na aa conanꞌquindë́ juu costumbreꞌñeen. Ee tyíꞌcaveeꞌ ngiohan na jaa nnꞌan na vantyja nnꞌön Cristo, jndë jndyaa jaa yo juu jñꞌoonꞌñeen. Joꞌ tonanꞌchonhan na ngonanꞌchutyen costumbreꞌñeen jaa.  
\v 5 Majoꞌ minꞌ chjo tyíꞌcotjueꞌcje já ndëë nanꞌñeen na tonanꞌchonhan na ninꞌquitquenhan xjen já. Ee ntꞌue jndyi nꞌö́n na juu jñꞌoon na mayuuꞌ ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na condyehoꞌ, na tyiꞌntscüejndyohanꞌ juuhanꞌ ee xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon tsꞌan, joꞌ na ntsinꞌman jon ñuaanꞌ juu, chito ngꞌe na aa itsiquindë juu costumbreꞌñeen.   
\p
\v 6 Majoꞌ nque nanꞌñeen na conintquehin tondëë nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo na mꞌanhin juu tsjoon Jerusalén, tontjo ngiohan yo jñꞌoon na mancya ja, taviꞌnan jnduehan na aa icanchenhanꞌ ncüiichen nnon na ntscüantjöꞌntyëchën jñꞌoon. Min tyiꞌquityꞌi cüenta ntyja nin condui nanꞌñeen, ee nquii Tyoꞌtsꞌon tyiꞌquityiiꞌ jon cüenta nin condui tsꞌan.  
\v 7 Ee taaꞌ nꞌon nnanꞌñeen na chaꞌxjen na jndë iꞌua jon tsꞌian nnon Pedro na incyaa jon jñꞌoon naya ꞌnaan Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan judíos, mantyi jndë iꞌua jon tsꞌian nnön na cjö ncyahanꞌ ndëë nnꞌan na chito conduihan tsjan nnꞌan judíos.  
\v 8 Ee manquiintyi Tyoꞌtsꞌon na covijntꞌuehin juu tsꞌian na itsꞌaa Pedro na conduihin tsꞌan na iꞌua jon tsꞌian nnon juu na cayꞌoon juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan judíos, mantyi covijntꞌuehin juu tsꞌian na matsꞌa na condui ja tsꞌan na iꞌua jon tsꞌian nnön na cjöyꞌön jñꞌoonꞌñeen ndëë nnꞌan na chito conduihan nnꞌan judíos.   
\p
\v 9 Juu Santiago, yo Pedro yo ninꞌJuan, conintquehin ndëë nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tsjoon Jerusalén. Jndë na taaꞌ nꞌonhan na nquii Tyoꞌtsꞌon jndë incyaa jon na matsixuan ja tsꞌianmin na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan na chito tsjan nnꞌan judíos conduihan, yajoꞌ yo na neinhan tꞌuehan ntꞌö yo Bernabé. Ndoꞌ na jntꞌahan na nndaꞌ, jnanꞌmanhan na conanꞌjonhan yo já juu tsꞌian na iꞌua jon ndë́ na quitsayꞌö́n juu jñꞌoonꞌ jon ndëë nnꞌan na chito judíos conduihan, viochen xjen joohin ngoyꞌonhinhanꞌ ndëë nque nnꞌan judíos.  
\v 10 Xiaꞌntyi jnduehan ndë́ na tyiꞌngitsuuꞌ nꞌö́n nnꞌan na ntyꞌia ro mꞌanhan. Ndoꞌ mancüiixjen jndë sꞌaahanꞌ xuee na matsichön na matsꞌa na nndaꞌ.   
\s1 Tsjoon Antioquía, joꞌ siquiꞌmaanꞌ Pablo juu Pedro  
\p
\v 11 Majoꞌ juu xjen na tueeꞌ Pedro tsjoon Antioquía, siquiꞌmanꞌ jahin, ee juu ꞌnan na sꞌaa jon, siꞌman jndyayuhanꞌ na xuenꞌon yo ꞌnan sꞌaa jon.  
\v 12 Ee juu xjenꞌñeen nquii Santiago tꞌua jon tsꞌian ndëë mañoon ntyjehin na tyꞌehan na mꞌan nnꞌan na vantyja nꞌon Jesús juu tsjoonꞌñeen. Vitjachen na sque nanꞌñeen, joꞌ nquii Pedro tocüaꞌ jon yo nque nnꞌan na vantyja nꞌon na chito conduihin tsjan nnꞌan judíos. Majoꞌ nque nanꞌñeen na tꞌua Santiago tsꞌian ndëëhin, vi na jndë squehin joꞌ, juu Pedro tji ntcüeꞌhin na icüaꞌ jon yo nanꞌñeen ngꞌe na ncyaaꞌ jon na nque nanꞌñeen na jnanhan Jerusalén, nnanꞌquindyiihan ntyjehan nnꞌan judíos na vantyja nꞌon na mꞌanhin tsjoon Jerusalén, na itsitjahin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés, xengꞌe na icüaꞌ jon yo nnꞌan na chito nnꞌan judíos conduihan.  
\v 13 Ndoꞌ na tji ntcüeꞌ Pedro na tocüaꞌ jon yo nanꞌñeen na vantyja nꞌon na mꞌan Antioquía, mantyi mañoon vendye nnꞌan judíos na vantyja nꞌon, jnanꞌjonhan yo na ve nnon ꞌnan vaa na sꞌaa jon. Ata mantyi juu Bernabé sijonhin yo ꞌnan na jntꞌa nanꞌñeen.  
\v 14 Ndoꞌ vi jndë tquën cüenta na nndaꞌ vaa na jntꞌahin, tyiꞌtsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ na tonnon juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na mayuuꞌhanꞌ, joꞌ siꞌquiꞌmanꞌ ya Pedro tondëë tsoñꞌen nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na mꞌanhan juu tsjoonꞌñeen. Tsjö nnon jon: “ꞌUꞌ mancüiixjen tsꞌan judío ꞌuꞌ. Majoꞌ ntjoohin ntyja na vamꞌanꞌ, matsaꞌ na chaꞌvijon na condui ꞌuꞌ tsꞌan mañoon tsjan ꞌuꞌ. Ndoꞌ naneinhin ¿Ndu na matsichonꞌ na joo ntyjëëhë na chito judíos conduihin, na quinanꞌquindëhan juu costumbre njanhan?”   
\s1 Xiaꞌntyi ngꞌe na vantyja tsꞌon tsꞌan Cristo, joꞌ na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu  
\p
\v 15 Tsjöntyëchen nnon Pedro: “ꞌUꞌ yo ja tui jaa tsjan nnꞌan judíos, chito tsjan nnꞌan na ninnquiꞌchen na conanꞌtja tonnon ntji na icoꞌxenhanꞌ.  
\v 16 Jaa mangiö xiaꞌntyi iquen Tyoꞌtsꞌon tsꞌan na tajnan tsixuan juu xengꞌe na vantyja tsꞌon juu Jesucristo, chito ngꞌe na aa ivangueeꞌ juu nchu vaa na icoꞌxen jñꞌoon na tquen Moisés. Mangꞌe na nndaꞌ, mantyi jaa vantyja nnꞌön Jesucristo chaꞌ nndëë ntquen Tyoꞌtsꞌon jaa na tajnan nanꞌxuan na tonnon jon. Naneinhin chito ngꞌe na aa cotaꞌncꞌuëë juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ, joꞌ na contyja nnꞌön na ntquen Tyoꞌtsꞌon jaa na tajnan nanꞌxuan, ee tyiꞌjon quenhanꞌ tsꞌan na tajnan tsixuan juu na tonnon jon xengꞌe na itsꞌaa juu chaꞌxjen na iquen juu jñꞌoonꞌñeen xjen.   
\p
\v 17 “Majoꞌ viochen xjen na cojntꞌuë na quenhanꞌ jaa na tajnan nanꞌxuan na tonnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na vantyja nnꞌön Cristo, ndoꞌ xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nnintyincyooꞌ na mantyi condui jaa nnꞌan jnan, yajoꞌ ¿Aa ninꞌquitsiquindyihanꞌ na juu na vantyja nnꞌönhin itsijndaꞌhanꞌ na condui jaa nnꞌan jnan? Minꞌchjo chitojoꞌ.  
\v 18 Ee juu jñꞌoon na jndë sityꞌui na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na tajnan tsixuan tsꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, xe na aa matsꞌa na ninjntꞌue nndaꞌhanꞌ, ncö matsiꞌman jndyoyu na condui ja tsꞌan na itsitjahin na tonnon juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 19 Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu ntji na tquen Moisés, itsijndaꞌhanꞌ na condui ja tsꞌoo. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, joꞌ condëë na mavantꞌö ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 20 Tojnaanꞌ tꞌionhanꞌ ja nnon tsonjnꞌaan yo Cristo, neinhin chito na mavantꞌö ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon na tsixuan ncö, nquii Cristo vandoꞌ jon quiiꞌ tsꞌön. Ndoꞌ nanein juu na jömꞌanntyë, mavantꞌö ngꞌe na vantyja tsꞌön nquii jnda Tyoꞌtsꞌon. Nquii jon tyꞌoon jndyee jon na viꞌntyjii jon ja ndoꞌ tyincyaa nquiihin na tueꞌ jon ntyja njan.  
\v 21 Tyiꞌcotsꞌa na tayuu jntꞌue juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon. Ee xe na aa ngꞌe ivangueeꞌ tsꞌan ntji na tquen Moisés, joꞌ na nndëë ntquenhanꞌhin na tajnan tsixuan juu, yajoꞌ veꞌ jñꞌaan na tueꞌ Cristo.  
\p Ndöꞌ jñꞌoon na siquiꞌmanꞌ ja Pedro.   
\c 3  
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ ntji na icoꞌxenhanꞌ ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon tsꞌan Jesucristo  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na mꞌanhoꞌ ndyuaa Galacia, nanꞌxuanhoꞌ na nanꞌ nquenhoꞌ. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ na chaꞌvijon jndë sindaaꞌ tsanquindyuaꞌ ꞌoꞌ. Ee na ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na toninncyá ndëëhoꞌ, sꞌaahanꞌ chaꞌvijon jntyꞌia ndëëhoꞌ na jñon nnꞌan Jesús tsonjnꞌaan.  
\v 2 Ninncüii vaa na ntꞌue tsꞌön na quinduehoꞌ nnön. Na tyꞌonhoꞌ cüenta nquii Espíritu Santo, ¿Aa tui na nndaꞌ ngꞌe na tontꞌahoꞌ chaꞌxjen na itsiꞌman juu ntji na tquen Moisés? Oo ¿Aa ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon naya na tondyehoꞌ, joꞌ tyꞌonhoꞌ cüenta Espíritu Santo?  
\v 3 ¿Aa nndëë ntsꞌaahanꞌ na nanꞌ nquenhoꞌ? Xjen na tyeꞌ na covantyja nꞌonhoꞌ, taaꞌ nꞌonhoꞌ na xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo ncꞌonhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon. Ndoꞌ naneinhin, ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na ncꞌonhoꞌ na tonnon jon ntyja ꞌnaanꞌ na jndaꞌ nquen nquehoꞌ? Ndoꞌ naneinhin, ¿aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na ntquen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na quindë conduihoꞌ tonnon jon ngꞌe na conanꞌjñꞌoonꞌ ꞌoꞌ nchu vaa na icoꞌxen juu ntjiꞌñeen ?  
\v 4 Tsoñꞌen naviꞌ na toquenonhoꞌ ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ¿Aa ntsꞌaahanꞌ na veꞌ jnꞌaanhanꞌ? Tyiꞌquitsꞌaahanꞌ nchji na veꞌ jñꞌaanhanꞌ.  
\v 5 Incyaa Tyoꞌtsꞌon nquii Espíritu na conduihin quiiꞌ nꞌonhoꞌ ndoꞌ mantyi itsꞌaa jon tsꞌian tꞌman quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na tyiꞌjon quindëë nnduihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndei nquii tsꞌan. Majoꞌ chito itsꞌaa jonhanꞌ ee ngꞌe na conanꞌquindëhoꞌ nchu vaa icoꞌxen juu jñꞌoon na tquen Moisés. Itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon tsꞌianꞌñeen xengꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon na jndë macondyehoꞌ.   
\p
\v 6 Quitquenhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ nquii Abraham. Tovantyja tsꞌon jon Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ ngꞌe joꞌ tquen jonhin na tajnan tsixuan juu.  
\v 7 Mangꞌe na nndaꞌ, cüaaꞌ nꞌonhoꞌ na xiaꞌntyi nque nnꞌan na vantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon, joohan conduihin ntsinda Abraham.  
\v 8 Juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui, tyuaaꞌntyichen siꞌmanhanꞌ na joo nnꞌan na chito judíos condui, ntquen jonhan na tajnan nanꞌxuanhan. Ee ndö vaa jñꞌoon naya na tso jon nnon juu Abrahamꞌñeen: “Yo ntyja ꞌnanꞌ ꞌuꞌ ndyiö jnꞌaan tsoñꞌen nnꞌan na ninvaa tsonnangue.”  
\v 9 Yajoꞌ juu jñꞌoonꞌñeen itsiquindyihanꞌ na joo nnꞌan na vantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon, cüejon ityio jon jnꞌaanhan chaꞌxjen totyio jon jnꞌaan nquii Abraham, tsan na tovantyja tsꞌon.   
\p
\v 10 Majoꞌ nque nnꞌan na tꞌman qui nꞌonhan juu ntjiꞌñeen na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, na cojooꞌ nꞌonhan na ntaꞌngueeꞌhinhanꞌ, ncjuꞌ Tyoꞌtsꞌon jñꞌoonviꞌ nacjo nanꞌñeen ee vaa jñꞌoonꞌ jon na jndui. Itsohanꞌ: “Minꞌcya ro tsꞌan na tyiꞌitsiquindë juu tsoñꞌen jñꞌoon na jndui nnon tson na chuhanꞌ ntji na icoꞌxenhanꞌ, ncjuꞌviꞌ Tyoꞌtsꞌon tsanꞌñeen.”  
\v 11 Ndoꞌ min xe na aa itsiquindë tsꞌan chaꞌxjen na coꞌxen juu ntjiꞌñeen, covityincyooꞌ jndyoyu na tyiꞌxeꞌquen Tyoꞌtsꞌonhin na tajnan tsixuan juu. Ee cüiichen jñꞌoonꞌ jon na jndui tivio itsiquindyihanꞌ: “Xiaꞌntyi na vantyja tsꞌon tsꞌan Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na iquen jonhin na tajnan tsixuan juu. Ngꞌe na vantyja tsꞌon juu, joꞌ na ncyꞌoon juu cüenta na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.”  
\p Ndöꞌ vaa na tso juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 12 Majoꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, tyiꞌitꞌuiihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja tsꞌon tsꞌan. Juuhanꞌ itsiꞌmanhanꞌ na minninchen tsꞌan na vamꞌaan juu ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, icanhanꞌ na cüangueeꞌ juu ꞌnan na coꞌxen jñꞌoon na tquen jon.   
\p
\v 13 Juu jñꞌoon na tquen Moisés, minꞌcya ro tsꞌan na tyiꞌcüangueeꞌ juuhanꞌ, iꞌndyiiviꞌhanꞌhin. Majoꞌ jndë sijnda ntcüeꞌ jon jaa na tomꞌan nacje ꞌnaanꞌ naviꞌ ngꞌe na tonanꞌtja jaa tonnon juu ntjiꞌñeen. Ee juu naviꞌñeen na tyꞌoonhanꞌ jaa, tꞌahanꞌ nquii jon, ngꞌe vaa jñꞌoon na jndë jndui na itsiquindyihanꞌ: “Ncüii cüii tsꞌan na cotꞌion nnꞌan tsonjnꞌaan, iꞌndyiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon tsanꞌñeen.”  
\p Nndaꞌ vaa na itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen.  
\v 14 Juu naviꞌñeen na tꞌahanꞌ Cristo, tjon jonhanꞌ chaꞌ juu nayaꞌ na tyio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan Abraham, nque nnꞌan na chito conduihan nnꞌan judíos, mantyi nndëë ncyꞌonhan cüenta juuhanꞌ. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ condëë coyꞌön cüenta nquii Espíritu Santo na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na nque nnꞌan na vantyja nꞌon Jesucristo ndahin jon.   
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ ntji na tquen Moisés yo jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham  
\p
\v 15 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, chaꞌ ncüaaꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon na ntsjö, ntsinën ndëëhoꞌ ncüii jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan contꞌa nnꞌan. Mangiohoꞌ ya na itsijon tsꞌan ncüii jñꞌoon yo ncüiichen tyje juu, vi na jndë tyio juu xueeꞌ juu nnon tson na jndui juu jñꞌoonꞌñeen, contjotyenhanꞌ, min tyiꞌcüanaan na ntscüejndyo tsꞌanhanꞌ. Min tyiꞌcüanaan na ndëcya na ntscüantjoꞌchen tsꞌan jñꞌoon. Nndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonva.  
\v 16 Ee nquii Tyoꞌtsꞌon tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon Abraham na ndëcya nndui ncüii jnda tsanꞌñeen na ntyja ꞌnaanꞌ tsjan ꞌnaanꞌ jon na vacahanꞌ. Majoꞌ quitquenhoꞌ cüenta na tyíꞌquitso Tyoꞌtsꞌon na ntsiquindë jon juu jñꞌoonꞌñeen ndëë ntsinda nquii Abraham. Xiaꞌntyi tso jon na ntsiquindë jon juuhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ncüii jnda nquii Abraham, joꞌ itsiquindyihanꞌ nquii Cristo.  
\v 17 Ndö vaa na ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ. Nquii Tyoꞌtsꞌon sijndaꞌ jon jñꞌoon yo Abraham na tyiꞌxeꞌquitscüejndyohanꞌ juuhanꞌ ndoꞌ tcoꞌ jon ꞌndyo jon na ntsiquindë jonhanꞌ. Ndoꞌ vi na jndë tëca ninque ciento vantjoꞌ ntycu nchoꞌnqui ndyu, nnon Moisés tyincyaacya jon juu ntji na icoꞌxenhanꞌ. Majoꞌ juuhanꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë na ntsityuiiꞌhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon nquii Abraham.  
\v 18 Ee xe na aa ntyja ꞌnaanꞌ na itsiquindë tsꞌan juu ntji na tquen Moisés na ncyꞌoon juu cüenta na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanꞌ juu, yajoꞌ chito ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon, joꞌ na ncyꞌoon tsꞌan cüentahanꞌ. Majoꞌ tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na juu Abraham tsixuan jon juu nayaꞌñeen ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tco ꞌndyo jon nnon juu.   
\p
\v 19 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, juu ntjiꞌñeen na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, ¿Nin tsꞌiaanꞌhanꞌ? Nquii Tyoꞌtsꞌon jndëcya tyincyaa jonhanꞌ chaꞌ quitsiꞌman jndyoyuhanꞌ ndëë nnꞌan na tꞌman vaa na conanꞌtjahan nnon jon. Sijndaꞌ jon na cuaa juu jñꞌoonꞌñeen ata xjen na ncüjeeꞌ nquii jon na jndë siꞌman juu jñꞌoonꞌñeen, manquii jon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na nndyo. Nque ángeles tyincyahin jñꞌoonꞌñeen nnon Moisés, ndoꞌ tyquiiꞌhanꞌ tonduihin tsꞌan na tondijntꞌuehin na tomꞌaan jon tonnon Tyoꞌtsꞌon yo tondëë nnꞌan Israel.  
\v 20 Majoꞌ ya na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon Abraham, sꞌaa jonhanꞌ na ninnquiintyi jon, min taꞌnan tijntꞌuehin tsꞌan quiiꞌ ntꞌan jon yo na tonnon tsanꞌñeen.   
\s1 Tsꞌiaanꞌ na tsixuan juu ntji na tquen Moisés  
\p
\v 21 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, ¿Aa ninꞌquitsiquindyihanꞌ na juu ntji na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, vjahanꞌ nacjooꞌ joo jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon? Tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na nndaꞌ. Ee xe na aa vaa ncüii nnon jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na nndaaꞌ tsꞌan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu, yajoꞌ ntquenhanꞌhin na jndyoyu conduihin ngꞌe yo na ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 22 Majoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui, itsijndaꞌhanꞌ na tsoñꞌen nnꞌan tsonnangue mꞌanhan nacje ꞌnaanꞌ jnan. Itsꞌaahanꞌ na nndaꞌ chaꞌ nque nnꞌan na vantyja nꞌon Jesucristo, ncyꞌonhan cüenta juu jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon na ndyio jon jnꞌaan nnꞌan.   
\p
\v 23 Vitjachen na tityincyooꞌ juu jñꞌoon na itsiꞌmanhanꞌ na cantyja nnꞌön jon, juu ntjiꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ tonanꞌyꞌoontyenhanꞌ jaa na chaꞌvijon nnꞌan na mꞌan naviꞌ. Manndaꞌ vaa tomꞌan jaa ata xjen na tityincyooꞌ na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan nnꞌan ngꞌe na vantyja nꞌonhan Jesucristo.  
\v 24 Juu ntjiꞌñeen na tquen Moisés totsixuanhanꞌ ncüii na toquenhanꞌ xjen jaa na tsotsiꞌmanhanꞌ ndëëhë nchu vaa quintꞌaha ata xjen na ncüjeeꞌ nquii Cristo.  
\v 25 Majoꞌ naneinhin, ngꞌe na vantyja nnꞌönhin, joꞌ jndë jndyaa jaa na tocoꞌxen ntjiꞌñeen.   
\p
\v 26 Majoꞌ naneinhin ngꞌe na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo Jesús, tsoñꞌenhoꞌ conduihoꞌ ntsinda Tyoꞌtsꞌon.  
\v 27 Ndoꞌ ngꞌe na jndë jntꞌëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, juu na tsixuan jon, mantyi jndë conanꞌxuanhoꞌhanꞌ.  
\v 28 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, nincüejon conduihoꞌ. Taꞌnan itscüejndyohanꞌ na conduihoꞌ min xe na aa tsꞌan judío ꞌuꞌ, oo min mañoon tsjan nnꞌan ꞌuꞌ, min xe na aa tsꞌan na ityeꞌntjon nnon patrón ꞌuꞌ, ndoꞌ aa mꞌanꞌ xjen ꞌnanꞌ ncuꞌ, min xe na aa tsansꞌa ꞌuꞌ oo tsanscu ꞌuꞌ. Tsoñꞌenhoꞌ cüejon conduihoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 29 Ndoꞌ ngꞌe na conanꞌxuanhoꞌ cüentaaꞌ jon, yajoꞌ conduihoꞌ tsjan ꞌnaanꞌ nquii Abraham na jndyocahanꞌ. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, joo jñꞌoon na tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon nquii Abrahamꞌñeen, tsoñꞌen joohanꞌ ntsiquindaaꞌ jonhanꞌ ꞌoꞌ.   
\c 4  
\s1 Xiaꞌntyi ngꞌe nquii Jesucristo, joꞌ na condëë iyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüenta jaa  
\p
\v 1 Ndö vaa na ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ. Ncüii yuchjo na tyiꞌcoveeꞌ ndyuuꞌ juu na ncyꞌoon juu cüenta ꞌnaanꞌ tye juu xjen na ngueꞌ jon, itsijonhanꞌ yuꞌñeen chaꞌxjen ncüii moso na ityeꞌntjontyen juu nnon jon, min na tsixuan yuchjoꞌñeen na ncyꞌoon juu cüenta tsoñꞌen ꞌnaanꞌ tye juu.  
\v 2 Viochen xjen na tyiꞌcoveeꞌ ndyuuꞌ juu, mꞌaan juu tocje ꞌnaan nnꞌan na sijndaꞌ tye juu na quitquenhan cüentahin ndoꞌ quinanꞌjndaꞌhan na nndui tsꞌian tyuaa ꞌnaanꞌ juu.  
\v 3 Ndoꞌ manndaꞌ vaa, itsijonhanꞌ ntyja njanhan chaꞌna juu yuchjoꞌñeen. Totsijonhanꞌ jaa chaꞌvijon yoquijndë na tyiꞌcoventyja ndyu joo, ndoꞌ viochen xjen na tonanꞌxuan na nndaꞌ, joo costumbre na jndë tquen nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin, tovayꞌoontyenhanꞌ jaaha.  
\v 4 Majoꞌ ya na tueeꞌ nquii xjen na siquindëhanꞌ ntyjii Tyoꞌtsꞌon, jñon jon jnda jon quiiꞌ ntꞌan nnꞌan tsonnangue. Tuihin jnda ncüii tsanscu. Tomꞌaan jon nacje ꞌnaanꞌ juu ntjiꞌñeen na tquen Moisés na tocoꞌxenhanꞌ nnꞌan.  
\v 5 Tui na nndaꞌ chaꞌ jaa na mꞌan nacje ꞌnaanꞌ juu ntjiꞌñeen, ntsiquindyaa jon jaa. Ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌianꞌñeen, ndëë ncyꞌoon jon cüenta jaa na ndui jaa ntsinda nquii jon.  
\v 6 Ndoꞌ chaꞌ na quitsiꞌmanhanꞌ na condui jaa ntsinda Tyoꞌtsꞌon, joꞌ nqui Espíritu na condui jnda jon, jñon jonhin quii nnꞌön. Xengꞌe nquii Espíritu, joꞌ na njon jndyi ngiö na conanꞌtꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na conduëhë: “Tyeꞌ Tyoꞌtsꞌon.”  
\v 7 Ndoꞌ na nndaꞌ na matsitꞌmanꞌhin, itsiꞌmanhanꞌ na condui ꞌuꞌ jnda jon, chito moso na ityentjonꞌtyen ꞌuꞌ. Ndoꞌ ngꞌe na jnda jon ꞌuꞌ, iquen jon ꞌuꞌ na condui ꞌuꞌ tsꞌan na ngyonꞌ cüenta tsoñꞌen nnon na itsꞌaa jon naya nque nnꞌan na conduihan ntsinda nquii jon.   
\s1 Ndyiiꞌ jndyi tsꞌon Pablo ntyja ꞌnaan nnꞌan ndyuaa Galacia  
\p
\v 8 Toxenꞌchen xjen na tyíꞌquitajnꞌaanhoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, totyeꞌntjontyenhoꞌ ndëë ꞌnan na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan na min chito nquii jon conduihanꞌ.  
\v 9 Ndoꞌ naneinhin na cotajnꞌaanhoꞌ jon, oo yantyi nduë na ivajnaanꞌ jon ꞌoꞌ, ¿Ndu na contcüeꞌ nndaꞌ ꞌoꞌ na contꞌahoꞌ na njon joo ꞌnan na jndë siquindyaa Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanhanꞌ? Joo costumbre na jndë tquen nnꞌan na min tanajndei nanꞌxuanhanꞌ na nnanꞌnꞌmanhanꞌ ñuaanhoꞌ, ¿Aa vacüjaꞌ nndaꞌhanꞌ na ntyeꞌntjonhoꞌ ndëëhanꞌ?  
\v 10 ꞌOꞌ veꞌ ndyiiꞌ xuee na contꞌahoꞌ na njonhanꞌ na ntyja nꞌonhoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌ juuhanꞌ na quitsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan ꞌnaanhoꞌ. Ndoꞌ mantyi mꞌan ndyiꞌ na njonhanꞌ ngiohoꞌ, ndoꞌ mantyi min nguee na juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ nnꞌan judíos, sijndaꞌhanꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhan, ndoꞌ mantyi yo na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ xjen na covejndyo ndyu.  
\v 11 Ndoꞌ na nndaꞌ cotsamꞌanhoꞌ, juu tsꞌian na totsꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, itsꞌaahanꞌ na maquityꞌuë na aa veꞌ jnꞌaan na tojooꞌ tsꞌön na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ.   
\p
\v 12 Yo ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na icoꞌxenhanꞌ na tquen Moisés, matsꞌa tyꞌohoꞌ na cꞌonhoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na jndë jndyaahoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ee min na tsꞌan judío ja, itsijonhanꞌ ntyja njan yo juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌna nquehoꞌ, jndë jndyaa ja ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. ꞌOꞌ minꞌncüii naviꞌ taꞌnan jntꞌahoꞌ ja.  
\v 13 Ee mangio yahoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon tycu na toquenön, joꞌ na tëcjuꞌhanꞌ na toninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ.  
\v 14 Juu tycu na tquenön juu xjenꞌñeen, sꞌaahanꞌ na jndyaaꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta ja. Majoꞌ min na nndaꞌ, tatꞌonhoꞌ na tyꞌahoꞌ ja, min tajntꞌahoꞌ na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhoꞌ ja. ꞌOꞌ yo na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ tyꞌonhoꞌ cüenta ja, chaꞌvijon na ngiohoꞌ na condui ja ncüii ángel na ityeꞌntjon jon nnon Tyoꞌtsꞌon, oo chaꞌvijon nquii Cristo.  
\v 15 Ndoꞌ na nndaꞌ, ¿Aa jndë tsuuꞌ tycya nꞌonhoꞌ na tondineinhoꞌ na tomꞌan ja yohoꞌ? Ndoꞌ naneinhin ¿Nin ꞌnan cotjonhoꞌ na jndë scüejndyohanꞌ na ngiohoꞌ ntyja njan na tavineinhoꞌ ja? Ee macüjiꞌ jndyoyu ntyja ꞌnaanhoꞌ, xe na aa jndëë jntꞌahoꞌ, jndë tjiꞌhoꞌ tëndëë nquehoꞌ na ntꞌahoꞌ nayahanꞌ ja.  
\v 16 Ndoꞌ naneinhin, ngꞌe na matsinën jñꞌoon na mayuuꞌ ndëëhoꞌ, ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na condui ja tsꞌan na jndo jndyi ꞌoꞌ?   
\p
\v 17 Mꞌan nnꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na cojooꞌ nꞌonhan chaꞌ nnanꞌjonhoꞌ tmaanꞌ na nanꞌxuanhan. Majoꞌ juu ꞌnan na ndyiiꞌ nꞌonhan na quinduihanꞌ yo ꞌoꞌ, tyiꞌxoncüehanꞌ, ee ntꞌue nꞌonhan na tyiꞌnduehoꞌ conduihoꞌ nnꞌan nján. Ndoꞌ xjen na conanꞌjonhoꞌ yohin, yajoꞌ xiaꞌntyi nquehin na ntyja nꞌonhoꞌ.  
\v 18 Mꞌan nnꞌan na cojooꞌ nꞌonhan na quinanꞌjon nnꞌan yo jñꞌoon na coninncyahan. Ya jndyi na contꞌahan na nndaꞌ xe tanin ncüiichen nnon na mꞌaanꞌ nꞌonhan, na xiaꞌntyi na ninꞌquitejndeihan ꞌoꞌ na cotsantyjantyihoꞌ yo Cristo, majndeichen na quintꞌahinhanꞌ xjen na tyiꞌcꞌoon ja yo ꞌoꞌ.  
\v 19 ꞌOꞌ ntyjë, conduihoꞌ na chaꞌvijon ntsinda na viꞌntyjihoꞌ. Ncüiichen jon iquiihanꞌ ja ntyja ꞌnaanhoꞌ, juu na maquenön itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna iquenon tsanscu na iquiihanꞌhin na itsingui juu. Manndaꞌ vaa itsiꞌndaaꞌhanꞌ ntyji ata ncüii ncüiihoꞌ nninncyahoꞌ na ntyeꞌntjon Cristo ꞌoꞌ.  
\v 20 Ya jndyi xe na juuhanꞌ aa mꞌan yohoꞌ naneinhin chaꞌ nndëë ntscüejndyö jñꞌoon na matsinën ndëëhoꞌ, ee jñꞌoon na mayuuꞌ, tꞌman vaa ndicüaaꞌ tsꞌön nin jñꞌoon na ntsitiu ja ntyja ꞌnaanhoꞌ.   
\s1 Juu jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ Agar yo Sara, vaa na itsiquindyihanꞌ  
\p
\v 21 ꞌOꞌ nnꞌan na mꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ na chuhanꞌ na quitaꞌngueeꞌtyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu ntji na icoꞌxenhanꞌ, ¿Aa tyiꞌcovaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na itsiquindyihanꞌ?  
\v 22 Juu ntjiꞌñeen itsiquindyihanꞌ na tui ve ntsinda Abraham. Ncüiihin jnda Agar, juu tsanscuꞌñeen na totyeꞌntjontyen nnon Sara. Ndoꞌ ncüiichenhin jnda nquii Sara, majoꞌ juu jon chito tsꞌan na ityeꞌntjontyenhin, conduihin scuuꞌ nquii Abraham.  
\v 23 Juu jnda Abraham na singui tsanscu na totyeꞌntjon, tuihin chaꞌxjen minꞌcya ro tsꞌan. Majoꞌ nquii jnda jon na singui juu tsanscu na conduihin nquii scuuꞌ Abraham, tui yuꞌñeen ngꞌe juu jñꞌoon na jndë tcoꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌndyo jon nnon nquii Abrahamꞌñeen.  
\v 24 Ndoꞌ juu jñꞌoonvaꞌ ntyja ꞌnaan ve nanntcuꞌñeen, tsixuanhanꞌ jñꞌoon na tyiꞌquitsiꞌman nquiiꞌhanꞌ. Ee tsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin ve jñꞌoon na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon yo nnꞌan. Ncüii jñꞌoonꞌñeen tyincyaa jonhanꞌ nnon Moisés, juuhanꞌ tsijonhanꞌ juu Tyoꞌ Sinaí. Juuhanꞌ itsijonhanꞌ Agar, tsanscu na totyeꞌntjon nnon Sara. Ndoꞌ nnꞌan na tꞌman qui nꞌonhan juu jñꞌoonꞌñeen, ndiquitsiquindyaahanꞌhin, mꞌantyenhin xjen ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 25 Juu Agarꞌñeen itsijonhanꞌhin juu Tyoꞌ Sinaí na mꞌaanhanꞌ ndyuaa Arabia. Ndoꞌ juu Sinaíꞌñeen itsijonhanꞌ juuhanꞌ tsjoon Jerusalén na mꞌan nnꞌan judíos. Joohan mꞌantyenhan nacje ꞌnaanꞌ juu ntji na tquen Moisés.  
\v 26 Majoꞌ nquë na vantyja nꞌön Cristo, condui jaa juu Jerusalén na mꞌaanhanꞌ na ndye. Mꞌan na jndë jndyaa jaa ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ. Juu Jerusalén conduihanꞌ nquii ndyëëhë.  
\v 27 Nndaꞌ vaa ee vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ:  
\q1 ꞌUꞌ tsanscu na tatꞌon ntsindaꞌ, minꞌchjo tyiꞌquintjiꞌ nchu vaa na ntquiihanꞌ tsanscu na ntsingui juu.  
\q1 Majoꞌ neinhin cꞌonꞌ na neiinꞌ tsonꞌ. Quitsixuaꞌ na tꞌman vaa na incyaahanꞌ na neinꞌ.  
\q1 Ee ꞌuꞌ na taꞌnan ntsindaꞌ, jndyentyi ntsindaꞌ ncꞌon, chichen juu tsꞌan na mꞌaan yo saaꞌ.  
\q1 Ndöꞌ vaa jñꞌoon na tji Isaías.   
\p
\v 28 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, chaꞌxjen na tui Isaac ngꞌe siquindë Tyoꞌtsꞌon jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon nnon Abraham, mantyi ꞌoꞌ conduihoꞌ ntsinda Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na itsiquindë jon jñꞌoon na tcoꞌ jon ꞌndyo jon.  
\v 29 Majuu xjenꞌñeen juu jnda Agar na cüejon tuihin chaꞌxjen minꞌcya ro tsꞌan, ninvito totsꞌaa viꞌ juu jnda Sara na tuihin yo najndei na condui nquii Espíritu Santo. Manndaꞌ vaa ntyja njanhan naneinhin.  
\v 30 Majoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui, ¿Nchu vaa icoꞌxenhanꞌ? Itso Tyoꞌtsꞌon nnon Abraham: “Juu tsanscu na ityeꞌntjontyen nnon scuꞌ, quintyꞌeꞌhin yo jnda juu, ee jnda juu tyiꞌxeꞌcyꞌoon juu cüenta ꞌnan ꞌnanꞌ min na tye juu ꞌuꞌ. Xiaꞌntyi jnda scuꞌ ncuꞌ, juu tsanꞌñeen ncyꞌoon juu cüenta joo ꞌnanꞌ na min.”  
\p Nndaꞌ tso Tyoꞌtsꞌon nnon Abraham.  
\v 31 Mangꞌe joꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, nquë chito condui jaa ntsinda tsanscuꞌñeen na totyeꞌntjontyen juu. Chitojoꞌ. Jaa condui ntsinda nquii tsanscu na chito conduihin tsꞌan na sijnda Abraham.   
\c 5  
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, jndë jndyaa ꞌoꞌ  
\p
\v 1 Nquii Cristo siquindyaa jon jaa ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, chaꞌ na tavincꞌönntyëchën nacje ꞌnaanꞌhanꞌ na ntcoꞌxenntyichenhanꞌ jaa.   
\p
\v 2 Quitquenhoꞌ cüenta jñꞌoon na matsjö. Ja Pablo matsiquiꞌmanꞌ ja ꞌoꞌ, xe na aa cotaꞌngueeꞌhoꞌ na nndui yo ꞌoꞌ chaꞌxjen contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin, xe na aa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ contyja nꞌonhoꞌ na ntquen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na tajnan nanꞌxuanhoꞌ, yajoꞌ tyiꞌjeꞌncyaahanꞌ na ntquen Cristo ꞌoꞌ na tajnan nanꞌxuanhoꞌ.  
\v 3 Ncüiichen jon matsjö nntꞌa ndëëhoꞌ, minꞌcya ro ncüii ꞌoꞌ na nninncyaa juu na nndui juu nanꞌñeen yohin, ijndeiꞌhanꞌ na cüangueeꞌ tsanꞌñeen ninvaañꞌen joo jñꞌoon na icoꞌxen ntjiꞌñeen na tquen Moisés.  
\v 4 Ñꞌenhoꞌ na conanꞌchonhoꞌ na nnanꞌquindëhoꞌ juu ntjiꞌñeen chaꞌ ntquen Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na tajnan nanꞌxuanhoꞌ na tonnon jon. Ndoꞌ na contꞌahoꞌ na nndaꞌ, jndë jnanꞌtycyaaꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo, jndë jntyꞌehoꞌ juu naya na condui jon.  
\v 5 Jaa contyja tcüiiꞌ nnꞌön na ntquen Tyoꞌtsꞌon jaa na tajnan nanꞌxuan tonnon jon ngꞌe na vantyja nnꞌön Jesús. Nquii Espíritu Santo itejndei jon jaa na coventꞌö na ngüentyja na nnduihanꞌ.  
\v 6 Ee vi na jndë mꞌaan tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo Jesús, min xe na aa jndë tui yohin chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin, taꞌnan itejndeihanꞌhin, min tyiꞌitsitjahanꞌhin na tonnon Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌconduihanꞌ yohin. Na tonnon jon xiaꞌntyi itejndeihanꞌ tsꞌan na cantyja tsꞌon juu jon ndoꞌ quitsiꞌman juu na tsixuan juu na itsiviꞌntyjii juu nnꞌan.   
\p
\v 7 ꞌOꞌ ya jndyi tyeꞌ na conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. ¿Nin tsꞌan cꞌiooꞌ ndëëhoꞌ na coꞌndyehoꞌ na conanꞌquindëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na conduihanꞌ na mayuuꞌhanꞌ?  
\v 8 Nquii Tyoꞌtsꞌon tqueenꞌ jon ꞌoꞌ na cantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoonꞌ jon na conduihanꞌ na mayuuꞌ. Joꞌ tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na nquii jon sꞌaa jon na taaꞌ nꞌonhoꞌ na icanhanꞌ na quinanꞌquindëhoꞌ juu ntji na tquen Moisés chaꞌ nndëë ntquen jon ꞌoꞌ na tajnan nanꞌxuanhoꞌ.  
\v 9 Mangiohoꞌ na chjoviꞌ tsquentë itsiquindëhanꞌ ninvaa tsquen tyooꞌ.  
\v 10 Majoꞌ ngꞌe na mꞌan ja ntyja ꞌnaanꞌ Cristo na conduihin na ityeꞌntjon jon ja, na mantyja jndyi tsꞌön na tajeꞌquinanꞌjonntyichenhoꞌ yo ncüiichen jñꞌoon na vandyaꞌhanꞌ yo juu jñꞌoon na totsiꞌman ndëëhoꞌ. Majoꞌ juu tsan na itsiquijñꞌeen ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, tanin min nin tsꞌan conduihin, ntsꞌaa Tyoꞌtsꞌon na nndyion juu jnaanꞌ na nndaꞌ vaa na itsiꞌman juu ndëëhoꞌ.   
\p
\v 11 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, xe na aa ninvaa mancya jñꞌoon na icanhanꞌ na quintꞌa nnꞌan chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin, chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntquen Tyoꞌtsꞌon tsꞌan na tajnan tsixuan juu, yajoꞌ joo nanꞌñeen na contyꞌehan ja, juu na mꞌanhan na tyiꞌya ngiohan yo juu jñꞌoon na mancya na tueꞌ Cristo nnon tsonjnꞌaan, nꞌndyehan na quindyaꞌ ngiohan yo ja.  
\v 12 Nque nanꞌñeen na conanꞌquijñꞌeenhan ꞌoꞌ yo juu jñꞌoonꞌñeen, ntyja tsꞌön na quityjeñꞌenhan ntyja na nannonhin.   
\p
\v 13 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, jndë tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na jndë siquindyaa jon yo ntyja ꞌnaanꞌ jnan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ sꞌaa jon, tyiꞌndijntꞌuehoꞌ juuhanꞌ na ntsananꞌjonhoꞌ yo joo ꞌnan tyia na ntꞌue jndyi nꞌon nnꞌan. ꞌOꞌ vandyaꞌ quintꞌahoꞌ. Ngꞌe na jndë siquindyaa jon ꞌoꞌ, quityeꞌntjonhoꞌ ndëë ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan yo na quinanꞌveꞌngiohoꞌhin.  
\v 14 Ee ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na tquen Moisés na icoꞌxenhanꞌ, juu jñꞌoonva ivꞌañꞌenhanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na itsohanꞌ: “Quitsiviꞌntyjiꞌ tsoñꞌen nnꞌan chaꞌxjen na viꞌntyjii nquii ꞌuꞌ.”  
\p Nndaꞌ vaa tsiꞌman juu jñꞌoonꞌñeen.  
\v 15 Majoꞌ xe ninnquiiꞌchen na cotquiihoꞌ nquen ntyjehoꞌ, ndoꞌ na conanꞌtëëꞌ nꞌonhoꞌhin, quitquen jndyihoꞌ cüenta, ee na nndaꞌ vaa na contꞌahoꞌ, nnanꞌtyuiiꞌhoꞌ ncüii ro ncüii ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon.   
\s1 Nquii Espíritu Santo, mꞌaan tyiaꞌ jon yo ꞌnan tyia na ntꞌue jndyi nnꞌön  
\p
\v 16 Mangꞌe na nndaꞌ, ndö jñꞌoon na matsiquiꞌmanꞌ jahoꞌ. Ncyahoꞌ na nquii Espíritu Santo ngotsiꞌman jon ndëëhoꞌ nchu vaa vja na mꞌanhoꞌ ee na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, joo ꞌnan natyia na cotquen jndyihoꞌ na ninꞌquintꞌahoꞌ, tyiꞌxeꞌquitaꞌngueeꞌhoꞌ ꞌnan na ntꞌue tsꞌonhanꞌ.  
\v 17 Ee joo ꞌnan natyiaꞌñeen, conanꞌvehanꞌ nacjooꞌ Espíritu, ndoꞌ mantyi nquii Espíritu, itsuehin nacjooꞌ joo ꞌnan natyiaꞌñeen. Ndoꞌ ve joohan cotaꞌhin ndëë ntyjehan. Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ vaa, joꞌ ndiquindëë ntꞌahoꞌ ꞌnan na ntꞌue nꞌon nquehoꞌ.  
\v 18 Majoꞌ xe na aa ninvito coninncyahoꞌ na nquii Espíritu ngayꞌoon jon ꞌoꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon, juu ntji na tquen Moisés na icoxenhanꞌ, tavijeꞌcoꞌxenntyichenhanꞌ ꞌoꞌ.   
\p
\v 19 Joo ꞌnan tyia na ntꞌue jndyi nꞌon nnꞌan, covityincyooꞌ jndyoyu nchu vaa nanꞌxuanhanꞌ. Comꞌanhan yo ntyjehan na veꞌndöꞌ ro. Mantyi min ꞌnan na ji vaa na contꞌahan yo ntyjehan. Ndoꞌ conanꞌjontohan yo ntyjehan na contꞌahan ncüii cüii nnon ꞌnan min na tyiꞌjnꞌanhan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 20 Conanꞌtꞌmaanꞌhan ꞌnan na chito Tyoꞌtsꞌon conduihanꞌ, ndoꞌ coninjntꞌuehan tsꞌian quinduaꞌ. Ndoꞌ mꞌanhan na jndohan nnꞌan, ndoꞌ na conanꞌntjaꞌhan yo nnꞌan, ndoꞌ mꞌanhan na xueehin yo ntyja ꞌnaan ntyjehan, ndoꞌ min veꞌ ninntyi jñꞌoon, majoꞌ conanꞌquitoꞌ ntjeinhan yo nnꞌan. Cojooꞌ nꞌonhan chaꞌ quindui tꞌman nquehin, tanin ngiohan min na contꞌahan ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ. Ndoꞌ ntyja ꞌnaanhan cotꞌon nnꞌan yo ntyjehan, ndoꞌ nque nnꞌan na tyiꞌquinanꞌjon yo joohan, tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan nanꞌñeen.  
\v 21 Ndoꞌ conanꞌtëëꞌ nꞌonhan ntyjehan na min ꞌnan. Covehin, condyehan. Ndoꞌ comandyiꞌtohan ya na quindyehan, ndoꞌ minchen mañoon nnon natyia na itsijonhanꞌ yo natyiaminꞌ na contꞌahan. Nque nnꞌan na conanꞌjonhan ntyja ꞌnaan ꞌnan tyiaminꞌ, tyiꞌjeꞌcacüjaꞌhanꞌ joohan ntyja nchu vaa na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon. Toxenꞌchen na totsiquiꞌmanꞌ ja ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonminꞌ, ndoꞌ naneinhin matsiquiꞌmanꞌ nntꞌahoꞌ.   
\p
\v 22 Majoꞌ nque nnꞌan na cotsamꞌanhan nacje ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, tsꞌian na itsꞌaa jon yo nanꞌñeen itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon coveꞌ të. Vengiohan nnꞌan. Neinhin na cotaꞌjnꞌaanhan Tyoꞌtsꞌon. Nanꞌxuanhan na tajñuaanꞌ tsꞌonhan na tonnon jon. Quii nꞌonhan naviꞌ na contꞌa nnꞌanhan. Mꞌanhan na ya nnꞌanhin yo nnꞌan na itsitjahanꞌ ꞌnanhin. Conanꞌquindëhan jñꞌoon na cotaꞌhin jndyuehan ndëë nnꞌan.  
\v 23 Min na contꞌaviꞌ nnꞌanhan, majoꞌ tyiꞌconanꞌntcüeꞌhan jñꞌoon sꞌa, jñꞌoon scu. Cotquen nquehan xjen ntyja nchu vaa na ntꞌue nꞌonhan. Tsꞌan na incyaa juu na itsꞌaa Espíritu tsꞌianminꞌ yohin, juu ntjiꞌñeen na icoꞌxenhanꞌ, taviꞌnan itsijndaꞌhanꞌ na aa itsitja tsanꞌñeen.  
\v 24 Nque nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ Jesucristo, tsoñꞌen ꞌnan na tondineiinꞌ tsꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanhan na yo manchaꞌchen nꞌonhan ninꞌquintꞌa jndyihinhanꞌ, jndë tꞌionhanꞌ joohanꞌ nnon juu tsonjnꞌaan naijon na tueꞌ Cristo chaꞌ juu najndei na nanꞌxuanhanꞌ cüjehanꞌ.  
\v 25 Xengꞌe na cotaꞌntꞌö ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu, cüa, mantyi ncya na cayꞌoon jon jaa chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon na quitsamꞌan.   
\p
\v 26 Min tyiꞌnanꞌquinjon nque jaa ndëë nnꞌan. Ee nnꞌan na contꞌa na nndaꞌ, conanꞌxuehan yo ntyjehan ndoꞌ ngꞌe joꞌ, conanꞌtëëꞌ nꞌonhan yo nanꞌñeen.   
\c 6  
\s1 Quitejndei jaa ntyjëëhë na vantyja nꞌon Cristo  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ya na covityincyooꞌ na itsitja ncüii ntyjehoꞌ, nquehoꞌ na cotsamꞌanhoꞌ nacje ꞌnaanꞌ Espíritu, quitejndeihoꞌhin na ncjuꞌ nndaꞌhanꞌhin nato ꞌnaanꞌ Cristo. Majoꞌ tyiꞌnanꞌsꞌahoꞌ, tyiꞌnanꞌntcuhoꞌ nnon juu na cotejndeihoꞌhin. Ncüii cüiihoꞌ quitquen nquehoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanhoꞌ, tyiꞌntsꞌaahanꞌ na mantyi nquehoꞌ ntyiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 2 Nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon Cristo, quitejndeihoꞌhin ncüii cüii nnon na iñchjehanꞌhin. Ya na contꞌahoꞌ ꞌnanꞌminꞌ, conanꞌquindëhoꞌ juu jñꞌoon na tquen jon na icoꞌxenhanꞌ.   
\p
\v 3 Ee ncüii tsꞌan na ndyiiꞌ tsꞌon juu na njon conduihin, min na taꞌnan conduihin yu ro, itsiviꞌnnꞌan nquiihin.  
\v 4 Xiꞌ ncüii cüiihoꞌ quitjiꞌ nquehoꞌ cüenta nchu vaa na cotsamꞌanhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon. Xe na aa juu ꞌnan na contꞌahoꞌ yahanꞌ, yajoꞌ nincjehoꞌ na neinhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, min tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na ntjiꞌhoꞌ cüenta na aa yantyichen conanꞌquindëhoꞌ, chichen ncüiichen ntyjehoꞌ.  
\v 5 Ee ncüii cüii ꞌoꞌ icanhanꞌ na cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ na aa conanꞌquindëhoꞌ ndoꞌ aa conanꞌtjahoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 6 Nque nnꞌan na coninncya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan, joo nnꞌan na condyehanꞌ, chuhanꞌ na joohin ninncyahin ꞌnan na icanhanꞌ nanꞌñeen.   
\p
\v 7 Tyiꞌnanꞌviꞌnnꞌan nquehoꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon tyiꞌjon quindëë ntonco tsꞌanhin. Ee minꞌcya ro nnon ꞌnan na nnonꞌ tsꞌan, majuuhanꞌ ngueꞌ na ntyjee juu.  
\v 8 Ee juu tsꞌan na incyaahin na itsꞌaa juu ꞌnan tyia na ntꞌue jndyi tsꞌon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, joo natyiaꞌñeen ngoyꞌonhanꞌhin na ngitsu ñuaanꞌ juu. Majoꞌ juu tsꞌan na incyaahin na coꞌxen Espírituhin, manquii Espíritu ntsiquindaaꞌ jon tsanꞌñeen na conduihin tsꞌan na tyiꞌquintycüii na vandoꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 9 Tyiꞌquichuhanꞌ na nnanꞌntquen jaa na nntꞌaha ꞌnan na ya na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ee ngüentyja xjen na ntyjii jon na ncyꞌön cüenta na tyiꞌquintycüii na cotandoꞌ ñuan njanhan xe na aa tyiꞌquiꞌndyi cje jaa.  
\v 10 Ngꞌe na nndaꞌ, ncüii cüii jon na incyaahanꞌ na nntꞌaha naya nnꞌan, quintꞌaha na nndaꞌ, majndeichen yo nque ntyjëëhë na vantyja nꞌonhan Jesucristo.   
\s1 Jñꞌoon na matsꞌia na itsiquiꞌmaanꞌ Pablo nnꞌan ndyuaa Galacia  
\p
\v 11 Quitquen yahoꞌ cüenta na tꞌman ntji na macüji ncö ncüii ve ꞌndyo jñꞌoon na vantycüii juu tsonvahin.  
\v 12 Joo nanꞌñeen na conanꞌchonhan na quitaꞌngueeꞌhoꞌ na nndui yohoꞌ chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahan, conanꞌchonhan na quintꞌahoꞌ juu nanꞌñeen chaꞌ ntjiꞌhoꞌ cüenta na joohan vaquinjonꞌ contꞌahan. Majoꞌ xiaꞌntyi contꞌahan na nndaꞌ, chaꞌ cüiya ngio nnꞌan yo joohan, ndoꞌ chaꞌ tyiꞌntꞌaviꞌ nnꞌanhan tsojnaanꞌ juu jñꞌoon na tꞌion nnꞌan Cristo nnon tsonjnꞌaan.  
\v 13 Ee min nque nanꞌñeen na coninncyahan jñꞌoon na quinanꞌquindë nnꞌan chaꞌxjen na contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin, min tyiꞌquinanꞌquindëhan jñꞌoon na icoꞌxen juu ntjiꞌñeen na tquen Moisés. Xiaꞌntyi ntꞌue nꞌonhan na quindui yo ꞌoꞌ chaꞌxjen na contꞌa nquehan, chaꞌ vi na jndë tyincyahoꞌ na tuihanꞌ yo ꞌoꞌ, nndëë nnanꞌsꞌahin na tyincyahoꞌ na tui chaꞌxjen na ntꞌue nꞌon nquehan.  
\v 14 Majoꞌ tyiꞌjon cüjiꞌsꞌa ja ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon na matsꞌa ncö. Xiaꞌntyi ncüjiꞌsꞌa ja ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ Cristo ntyja njan xjen na tꞌion nnꞌanhin nnon tsonjnꞌaan. Ntyja ꞌnaanꞌ na nndaꞌ tjon jon, tsoñꞌen natyia na tsixuan tsonnangue, jndë ñoonhanꞌ nnon tsonjnꞌaan, ntyja njan tavinanꞌxuanhanꞌ na vandoꞌhanꞌ. Ndoꞌ ngꞌe joꞌ mantyi ja condui ja tsꞌoo ntyja ꞌnaan joo ꞌnan tyiaꞌñeen.  
\v 15 Ee tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon, tanin min xe na aa jndë tui yohin chaꞌxjen juu ꞌnan na contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin oo aa tyiꞌconduihanꞌ. Xiaꞌntyi xe na aa tui xco tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, joꞌ na njonchen.  
\v 16 Tsoñꞌen nnꞌan na conanꞌjonhan yo jñꞌoonvaꞌ, macꞌan na juu na condui Tyoꞌtsꞌon na tajñuaanꞌ tsꞌonhin yo ninjuu na mꞌaan jon na ntyꞌia ro nnꞌan nchjii jon, cyꞌonhan cüenta joohanꞌ. Nquehan ndoꞌ yo ninꞌtsoñꞌen nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ jon.   
\p
\v 17 Naneinhin na tonnonchen, minꞌncüii tsꞌan tyiꞌntscüetëꞌ juu ja na aa condui ja tsꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian ꞌnaanꞌ jon nnön. Ee jndye quitsan chu siꞌtsꞌo njan na conanꞌmanhanꞌ na condui ja tsꞌan na ityeꞌntjontyen nnon nquii Jesús.   
\p
\v 18 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ ta Jesucristo, juu naya na conduihin, macꞌan nnon jon na nnanꞌxuanhoꞌhanꞌ. Quindui na nndaꞌ.