\id 1CO  
\h 1 Corintios 
\toc1 Tson Navejndyee Na Scüenon Pablo Ndëë // Nnꞌan Tsjoon Corinto 
\toc2 1 Corintios 
\mt1 Tson Navejndyee Na Scüenon Pablo Ndëë // Nnꞌan Tsjoon Corinto  
\c 1  
\s1 Incyaa Pablo tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan tsjoon Corinto  
\p
\v 1 Maja Pablo macüji tsonva. Xengꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon ntꞌue tsꞌon jon, joꞌ iꞌua jon tsꞌian nnön na condui ja tsꞌan na ijñon Jesucristo ndëë nnꞌan yo juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon. Juu ntyjëëhë Sóstenes itsijonhin yo juu jñꞌoonvahin na macüji.  
\v 2 Conanꞌcüenö́n tsonvahin ndëë ꞌoꞌ na mꞌanhoꞌ tsjoon Corinto na conduihoꞌ tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, nquehoꞌ ngꞌe conanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, joꞌ jndë iquen Tyoꞌtsꞌonhoꞌ na conduihoꞌ cüentaaꞌ nquii jon, ndoꞌ mantyi yo ncüii cüii tsꞌan na minyuuchen na mꞌaan juu na njon jndyi ntyjii juu Jesucristo, nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon nanꞌñeen ndoꞌ mantyi jaa.  
\v 3 Tyëëhë Tyoꞌtsꞌon yo nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa, macꞌan ndëëhan na juu naya na conduihin yo ninꞌjuu na tajñuaanꞌ tsꞌonhan, cyahan na jndyentyichenhanꞌ na ncyꞌonhoꞌ cüenta.   
\s1 Ncyaa Pablo na ya Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 4 Nquii Tyoꞌtsꞌon na matsitꞌmanꞌ ja, ꞌio ꞌio mancya na yahin ntyja ꞌnaanhoꞌ ngꞌe juu naya na condui jon na ncya jonhanꞌ quiiꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Jesucristo.  
\v 5 Ee ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na conduihin, taquintyja na tꞌman vaa na ityio jon jnꞌaanhoꞌ, joꞌ ya jndyi conanꞌneinhoꞌ ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, ndoꞌ mantyi yo na covaaꞌ nꞌonhoꞌ tsochen jñꞌoon ꞌnaanꞌ jon.  
\v 6 Ndöꞌ vaa ngꞌe jñꞌoon na tonanꞌnë́n jndyoyú ntyja ꞌnaanꞌ Cristo quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, juuhanꞌ itsiꞌmanhanꞌ na jndë scüejndyohanꞌ na cotsamꞌanhoꞌ na contjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 7 Mangꞌe joꞌ, juu naya na itsiquindaaꞌ Tyoꞌtsꞌon tsꞌan chaꞌ condëë ityentjon juu nnon jon, minꞌncüii nnonhanꞌ tyiꞌquitsitjahanꞌ ꞌoꞌ viochen xjen na cominndooꞌ tcüihoꞌ na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ nquii Jesucristo na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa.  
\v 8 Manquiintyi jon ntsinchuꞌ jon tsoñꞌen ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌ juu xjen ya nndyo ntcüeꞌ jon na ntcoꞌxen jon nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan, ngüentyjeeꞌ ꞌoꞌ na tonnon jon na tavijnan nanꞌxuanhoꞌ.  
\v 9 Nquiintyi Tyoꞌtsꞌon na conduihin na itsiquindë jon tsoñꞌen na itsijndaꞌ jon, manquii jon iqueenꞌ jon ꞌoꞌ na quinanꞌjonhoꞌ yo jnda jon Jesucristo, majuu jon conduihin na ityeꞌntjon jon jaa.   
\s1 Nnꞌan tsjoon Corinto na vantyja nꞌonhan Cristo, tyiꞌtjonꞌ mꞌanhan  
\p
\v 10 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ ta Jesucristo, yo xueeꞌ jon macꞌan vi nayaꞌñeen ndëëhoꞌ na xoncüii ro quinanꞌcüejonhoꞌ jñꞌoon yo ntyjehoꞌ, ee tyiꞌquichuhanꞌ na ve vaa na mꞌanhoꞌ. Cꞌonhoꞌ na ya ngiohoꞌ yohan, ndoꞌ mantyi ninncüii quinanꞌtiuhoꞌ yo nquii jon ngꞌe nndaꞌ vaa ntꞌue tsꞌon jon.  
\v 11 ꞌOꞌ ntyjë, nndaꞌ vaa matsjö ndëëhoꞌ ee jndë jndyi jñꞌoon jndyue nnꞌan vaaꞌ Cloé na conanꞌjndyehoꞌ jñꞌoon yo joo ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon.  
\v 12 Ndö vaa na matsjö ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ. Ñꞌenhoꞌ na conduehoꞌ: “Já conanꞌjö́n ntyja ꞌnaanꞌ Pablo”, Majoꞌ ñꞌen ntyjeehoꞌ conduehan: “Aa já conanꞌjö́n yo Apolos”, Ndoꞌ mañoon ntyjehoꞌ conduehan: “Aa já yo Cefas na conanꞌjö́nꞌ”, Ndoꞌ mantyi ñꞌenhoꞌ na conduehoꞌ: “Aa já xiaꞌntyi yo nquii Cristo na conanꞌjö́n.”  
\v 13 Ndoꞌ na conduehoꞌ jñꞌoonminꞌ, ¿Aa jndye Cristo mꞌaan na nndëë nnanꞌnꞌmanhan ꞌoꞌ jnan na nanꞌxuanhoꞌ? Min chito ja na jñon nnꞌan tsonjnꞌaan chaꞌ cüꞌiö ntyja ꞌnaanꞌ jnanhoꞌ. Ndoꞌ mantyi min chito yo xuë na jntꞌëhoꞌ.  
\v 14 Ncya ya Tyoꞌtsꞌon na xiaꞌntyi Crispo yo Gayo na siquintꞌë.  
\v 15 Ndoꞌ na nndaꞌ, taꞌnan tsꞌan na nndëë ngitso na jndëëꞌ juu yo xuë.  
\v 16 Ndoꞌ mantyi mavañjoonꞌ tsꞌön na siquintꞌë Estéfanas yo ninꞌnnꞌan vaaꞌ jon, majoꞌ taviquiñjonntyichen tsꞌön na aa mꞌaan ncüiichen tsꞌan na siquintꞌë.  
\v 17 Ngꞌe tyiꞌcoꞌua Cristo tsꞌian nnön na quitsiquintꞌë nnꞌan. Tꞌua jon tsꞌian nnön na incyaa jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Majoꞌ chito matsꞌa juu tsꞌianꞌñeen yo jñꞌoon na jndaꞌ xquën ncö chaꞌxjen contꞌa nnꞌan tsonnangue, ee xe na aa nndaꞌ vaa matsꞌa, ntscuꞌhanꞌ na ncüaaꞌ nꞌon nnꞌan na njon jndyi tsixuanhanꞌ na tueꞌ Cristo nnon tsonjnꞌaan.   
\s1 Cristo conduihin najndei Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ na jndaꞌ xquen jon  
\p
\v 18 Coninncyá jñꞌoon ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ Cristo na taquiñoon jon tsonjnꞌaan chaꞌ na ntsinduuꞌ jon jnan nnꞌan. Nnꞌan na cotsu ñuaanhin cotjiꞌhin cüentaa na juu jñꞌoonꞌñeen veꞌ jñꞌoon tsanꞌhanꞌ. Majoꞌ ntyja njan nquë na itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan, juu jñꞌoonꞌñeen conduihanꞌ najndei na tsixuan nquii jon.  
\v 19 Chaꞌxjen jñꞌoonꞌ jon na jndui tivio itsohanꞌ:  
\q1 Ja ntsityꞌui jñꞌoon na jndaꞌ nquen nnꞌan na jen ngiohan.  
\q1 Ndoꞌ joo jñꞌoon na cotjiꞌhin cüenta na njon jndyihanꞌ, ntsꞌa na veꞌ jnꞌaanhanꞌ.   
\p
\v 20 Ngꞌe na tso jon na nndaꞌ, nque nnꞌan na jndye ꞌnan ngiohin, ijuꞌcjehanꞌhin. Ndoꞌ mantyi nnꞌan na jndye nnon na ndëë nduehin nchu vaa na covaaꞌ nꞌonhan, min tyiꞌxeꞌcaqueeꞌ cüentahanꞌ ntyja ꞌnaanhan na tonnon Tyoꞌtsꞌon, min nque nnꞌan tyiꞌquinanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ee jñꞌoon na mayuuꞌ jndë siꞌman jon na tsoñꞌen na jndaꞌ nquen nnꞌan, ji veꞌ jñꞌaanhanꞌ.  
\v 21 Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon na jndaꞌ xquen jon. Ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ itsijndaꞌ jon na joo nnꞌan na cotjiꞌ nquehan cüenta na mꞌanhan na jndaꞌ nquenhan, tyiꞌjeꞌcüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa tsixuan jonhanꞌ. Majoꞌ nque nnꞌan na vantyja nꞌon jñꞌoon na coninncyá, tëveeꞌ nchjii jon na itsinꞌman jon ñuaanhin ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Ndöꞌ vaa itsꞌaa jon min na mꞌan nnꞌan na cotjiꞌhan cüenta na juu jñꞌoonꞌñeen, veꞌ jñꞌoon tsanꞌhanꞌ.   
\p
\v 22 Ee nque nnꞌan judíos cotanhin ndë́ na quintꞌá ncüii cüii nnon na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ na veꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei nquii tsꞌan chaꞌ ngantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ joo nnꞌan na chito tsjan nnꞌan judíos conduihan, joohan cotanhin na quinanꞌnë́n jñꞌoon na ntsiꞌmanhanꞌ na jndaꞌ nquën chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ngantyja nꞌonhan.  
\v 23 Majoꞌ já coninncyá jñꞌoon na tꞌion nnꞌan Cristo tsonjnꞌaan chaꞌ ndëë ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuan njanhan. Majoꞌ nque nnꞌan judíos, xjen na condyehan juu jñꞌoonꞌñeen, itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhin chaꞌvijon tsꞌan na ngaquiñjon tsjöꞌ xꞌee juu na nninnquehin. Ndoꞌ mantyi joo nnꞌan na chito tsjan nnꞌan judíos conduihan, cotjiꞌhin cüenta na juu jñꞌoon na conincyá, veꞌ jñꞌoon tsanꞌhanꞌ.  
\v 24 Majoꞌ ntyja njan jaa na iqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon, tanin min xe na aa nnꞌan judíos condui jaa, ndoꞌ aa nnꞌan na mañoon tsjan, ñoncya cotjiꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen. Xiaꞌntyi conanꞌnën ntyja ꞌnaanꞌ Cristo na condui jon juu najndei na tsixuan nquii Tyoꞌtsꞌon na itsinꞌman jon ñuaan nnꞌan. Juu jñꞌoonꞌñeen tsiꞌman jndyoyuhanꞌ na conduihin jndaꞌ jndyi xquen jon.  
\v 25 Ee juu na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na tyiꞌxeꞌcüijntꞌue ntyja na jndaꞌ xquen nquii Tyoꞌtsꞌon, juuhanꞌ itsiꞌmanhanꞌ na jndaꞌ xquen jon, tꞌmanntyichen conduihanꞌ chito juu na jndaꞌ nquen nnꞌan. Ndoꞌ juu na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na taꞌnan najndei conduihin na tyincyaa jon na tueꞌ Cristo nnon tsonjnꞌaan, juuhanꞌ na jndeintyichen conduihanꞌ, chintyi juu najndei na nanꞌxuan nnꞌan.  
\v 26 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ nchu vaa na tomꞌanhoꞌ navendyee xjen na tqueenꞌ Cristo ꞌoꞌ na quinanꞌjonhoꞌ yohin. Ntyja ꞌnaanꞌ na cotjiꞌ nque nnꞌan cüenta, tyiꞌjndyehoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na jndaꞌ nquen. Mantyi min tyiꞌjndyehoꞌ conduihoꞌ nnꞌan na cotoxen. Min tyiꞌjndyehoꞌ na tuihoꞌ nda nnꞌan na tꞌman condui.  
\v 27 Nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue cotjiꞌhin cüenta na tayuu jntꞌuehoꞌ. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon icüji jon ꞌoꞌ na conduihoꞌ cüentaaꞌ nquii jon. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ joo nnꞌan na cotjiꞌ nquehin cüenta na jndaꞌ jndyi nquenhan, ntscüejnaanꞌhanꞌhin. ꞌOꞌ na tyiꞌtꞌman conduihoꞌ, icüji jon ꞌoꞌ chaꞌ nque nnꞌan na cotjiꞌhan cüenta na njon jndyi conduihin, ntscüejnaanꞌhanꞌhin.  
\v 28 Nque nnꞌan na tyiꞌnjon nanꞌxuan, icüji jon na conduihan cüentaaꞌ nquii jon, yo ninꞌnnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌon nnꞌan joohan. Mantyi ꞌoꞌ na tyiꞌquindue nnꞌan ꞌnanhoꞌ, icüji jon ꞌoꞌ cüentaaꞌ nquii jon chaꞌ ntsꞌaa jon na tyiꞌnjon joo nnꞌan na cotjiꞌ nquehin cüenta na nanꞌxuan jndyihin najndëhin.  
\v 29 Manndaꞌ itsꞌaa jon chaꞌ taꞌnan ncüii tsꞌan na ndëë ntsintsahin ntyja ꞌnaanꞌ nquii juu na tonnon jon.  
\v 30 Xengꞌe ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na conduihoꞌ nnꞌan na mꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo Jesús. Ee ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon covaaꞌ nꞌonhoꞌ juu na jndaꞌ xquen jon. Nquii jon iquen jon ꞌoꞌ na tajnan nanꞌxuanhoꞌ. Ntyja ꞌnaanꞌ jon conduihoꞌ ñuan nquiiꞌ. Ndoꞌ mantyi na conduihoꞌ nnꞌan na sijnda ntcüeꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 31 Mangꞌe joꞌ, tyiꞌnanꞌntsa jaa ntyja njan nquëhë, majoꞌ quintꞌaha chaꞌxjen itsiquindyi juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui. Itsohanꞌ: “Juu tsꞌan na ninꞌquitsintsahin ndëë nnꞌan, quitsinin juu ntyja ꞌnaan joo tsꞌian tꞌman na itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yohin.”   
\c 2  
\s1 Jñꞌoon ntyja ꞌnaanꞌ na jñon nnꞌan Cristo tsonjnꞌaan  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ juu xjen na tyjë na mꞌanhoꞌ na ntsiquindyihoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na conduihanꞌ na mayuuꞌhanꞌ, chito totsinën ndëëhoꞌ jñꞌoon na jndyaaꞌ na ncüaaꞌ tsꞌon tsꞌan, min chito chaꞌxjen jñꞌoon na concya nnꞌan tsonnangue na conanꞌntsa nquehan nchu vaa na nanꞌxuanhin na jndaꞌ nquenhan.  
\v 2 Ee jndë sitiu ya na viochen xjen na ncꞌön yohoꞌ, xiaꞌntyi ntsinën ndëëhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, nquii jon na jñon nnꞌanhin tsonjnꞌaan.  
\v 3 Xjen na tyjë na mꞌanhoꞌ, tomꞌaanꞌ jndyi tsꞌön na aa ndëë ntsꞌa, totsincyaaꞌhanꞌ ja ata toviquijntyꞌe ja.  
\v 4 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen na toninncya jñꞌoon ndëëhoꞌ, min tatijntꞌue ja jñꞌoon na jaaꞌ jndyi. Min tatotsinën ndëëhoꞌ chaꞌxjen conanꞌnein joo nnꞌan na jndaꞌ jndyi nquen. Xiaꞌntyi toninncya jñꞌoon ndëëhoꞌ na tyincyaa Espíritu Santo nnön yo ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon. Joo jñꞌoonꞌñeen tijntꞌue jonhanꞌ quityquiiꞌ nꞌonhoꞌ.  
\v 5 Totsꞌa na nndaꞌ chaꞌ juu na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, cꞌoonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon, chito veꞌ ntyja ꞌnaan jñꞌoon na totsinën ndëëhoꞌ yo na jndaꞌ xquën.   
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo ncyaa Tyoꞌtsꞌon na ngüajnaanꞌ tsꞌanhin  
\p
\v 6 Já nnꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian ndë́, nque nnꞌan na jndë tquehin ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhan Tyoꞌtsꞌon, conanꞌnë́n ndëë nanꞌñeen yo jñꞌoon na jndaꞌ nquë́n. Majoꞌ juu na jndaꞌ nquë́n, tyiꞌquitsixuanhanꞌ chaꞌxjen juu na jndaꞌ nquen nnꞌan tsonnangue, min chito chaꞌxjen na jndaꞌ nquen nque nnꞌan na cotoxenhin nanꞌñeen, ee juu na conduihan na cotoxenhan vantycüiihanꞌ.  
\v 7 Tivio vitjachen na ntquen Tyoꞌtsꞌon tsonnangue, tꞌoon jon na jndaꞌ xquen jon na ntsinꞌman jon ñuan njanhan chaꞌ ya ro ncꞌön. Majoꞌ nque nnꞌan na tomꞌan ndyu na toxenꞌchen, iscuꞌhanꞌ ndëëhan ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na itsꞌaa jon na itsinꞌman jon ñuan nnꞌan. Majoꞌ naneinhin ngiöhanꞌ, ndoꞌ conanꞌquindyí nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 8 Nque nnꞌan na cotoxen tsonnanguevahin, taꞌnan taaꞌ nꞌonhan na nndaꞌ vaa na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ee xe na aa taaꞌ nꞌonhinhanꞌ, nquii jon na conduihin na quityentjon jon tsoñꞌen na taquintyja na tꞌman tsixuan jon, tyíꞌxeꞌquitꞌionhan jon tsonjnꞌaan.  
\v 9 Majoꞌ ntyja ꞌnaan na tui na nndaꞌ, vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio na itsohanꞌ:  
\q1 Joo nnꞌan na veꞌngiohan Tyoꞌtsꞌon, jndë sijndaꞌ jon ncüii nnon naya cüentahin na minꞌjon tacondyiaaꞌ tsꞌanhanꞌ,  
\q1 min taꞌnan jñꞌoon condyii tsꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ,  
\q1 min na tacotsitiu tsꞌanhanꞌ.   
\p
\v 10 Majoꞌ ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, juu jñꞌoonvaꞌ na ndyu na toxenꞌchen tyíꞌcondye nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ndëë jaa jndë siꞌman Tyoꞌtsꞌonhanꞌ. Ee nquii Espíritu Santo, chen jndyi itsiꞌman jon joo jñꞌoon na itsijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquindio nnꞌanhanꞌ.   
\p
\v 11 Ee tanin tsꞌan na nchjii nchu vaa na ndyiiꞌ tsꞌon ncüiichen tyje juu. Xiaꞌntyi nquii tsꞌan na iquen nquii cüenta nchu vaa na itsiquindyihanꞌ quiiꞌ ñuaanꞌ juu, juu ntyjii ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Manndaꞌ ro vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Xiaꞌntyi nquii Espíritu Santo ntyjii ya jon nchu vaa ndyiiꞌ tsꞌon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 12 Nque nnꞌan tsonnangue mꞌaanꞌ nꞌonhan nchu vaa na tsixuanhanꞌ, majoꞌ jaa tyiꞌconcyaa Tyoꞌtsꞌon na nanꞌxuan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Nquii jon jndë tyincyaa jon na coyꞌön cüenta nquii Espíritu na jndë jñon jonhin chaꞌ condëë covaaꞌ nnꞌön tsoñꞌen nnon na ncyaa jon ndëë.  
\v 13 Nque nnꞌan tsonnangue covijntꞌuehan joo jñꞌoon nchu vaa na jndaꞌ nquen nquehan chaꞌ cantyja nꞌon nnꞌan jñꞌoon na coninncyahan. Majoꞌ já tyiꞌcontꞌá na nndaꞌ. Já conanꞌnchꞌú jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nque nnꞌan na conanꞌxuanhan nquii Espíritu Santo. Ninnquiiꞌchen covijntꞌue já jñꞌoon na itsiꞌman jon na conanꞌmán ndëëhan.   
\p
\v 14 Juu tsꞌan na tyiꞌtsixuan Espíritu Santo, tyiꞌninꞌcyꞌoon juu cüenta jñꞌoon na itsijndaꞌ jon. Ee veꞌ jñꞌoon tsanꞌhanꞌ nchjii juu, min ndicüaaꞌ tsꞌon juuhanꞌ. Nndaꞌ vaa na iquenon juu ee xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon, nndëë ncüjiꞌ tsꞌan cüenta nchu vaa itsiꞌman joo jñꞌoonꞌñeen.  
\v 15 Ngꞌe nquii tsꞌan na tsixuan juu Espíritu Santo, condëë icüjiꞌ juu cüenta ntyja ꞌnaan tsoñꞌen, majoꞌ juu tsꞌan na tyiꞌtsixuan Espíritu, jeꞌquindëë ncüjiꞌ juu cüenta ntyja ꞌnaanꞌ na vamꞌaan tsꞌan na condui nquii Espíritu.  
\v 16 Chaꞌna juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio na itsohanꞌ: “Nquii Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxen jon jaa, taꞌnan tsꞌan na ivaaꞌ tsꞌon nchu vaa na itsitiu jon. Tanin juu na nndëë ntsiꞌman nnon jon.”  
\p Nndaꞌ itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen. Majoꞌ jaa na nanꞌxuan Espíritu Santo, nquii Cristo itscüenon jon jñꞌoontiu ꞌnaanꞌ jon nquën.   
\c 3  
\s1 Condui jaa nnꞌan na cotyeꞌntjön nnon Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, xjen na vejndyee tyjë na mꞌanhoꞌ, tatyincyaahanꞌ na chen jndyi ninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ ngꞌe tatyꞌonhoꞌ cüenta joo jñꞌoon na itsiꞌman Espíritu Santo. Tcanhanꞌ na quitsinën ndëëhoꞌ chaꞌxjen ndëë nque nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, chaꞌvijon ndëë yotsca na vantyja nꞌon Cristo.  
\v 2 Mangꞌe joꞌ, totsiꞌman ndëëhoꞌ jñꞌoon ntyja ya ro. Joo jñꞌoonꞌñeen itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon ndaatsu na iteiꞌ ncüii yujntꞌa ngꞌe ndiquindëë ntquii juu siꞌ. Nndaꞌ vaa totsꞌa ee jndye jñꞌoon ndiquitquen yahoꞌ cüenta, min naneinhin ninvaa na ndicyꞌonhoꞌ cüenta joo jñꞌoon na majndaꞌchen tsꞌon.  
\v 3 Mantyi naneinhin ninvaa na cotsamꞌanhoꞌ chaꞌxjen contꞌa nnꞌan na nanꞌxuanhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsonnangue. Ee xjen na conanꞌtëëꞌ nꞌonhoꞌ ntyjehoꞌ, ndoꞌ ya na conanꞌntjaꞌhoꞌ yohan, itsiꞌman jndyoyuhanꞌ na cotsamꞌanhoꞌ quityquiiꞌ na tsixuan tsonnangue. Ninvaa na contꞌahoꞌ chaꞌxjen contꞌa minꞌcya ro nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 4 Ee ñꞌenhoꞌ na conduehoꞌ: “Ja yo Pablo matsijön”, Ndoꞌ ñꞌenhoꞌ na conduehoꞌ: “Ja matsijön yo Apolos”, Ndoꞌ na conduehoꞌ na nndaꞌ itsiꞌman jndyoyuhanꞌ na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌxjen joo nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 5 Nquii Apolos ¿Nin conduihin? Ndoꞌ ja Pablo ¿Nin condui ja? Nquë́ xiaꞌntyi condui já nnꞌan na cotyeꞌntjon nnon Tyoꞌtsꞌon na ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌianꞌñeen tëntyja nꞌonhoꞌ nquii Cristo, chaꞌxjen tꞌua jon tsꞌian ndë́ ncüii cüii já.  
\v 6 Itsijonhanꞌ ntyja nján chaꞌvijon tsꞌan na jnonꞌ ꞌnan tsjan ndoꞌ ncüiichen tsꞌan ityiiꞌ juu ndaahanꞌ. Ja jnꞌön jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ndoꞌ juu Apolos jndëcya chaꞌvijon tyiiꞌ jon ndaahanꞌ, majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon sꞌaa na tꞌonhanꞌ ndoꞌ vaquehanꞌ.  
\v 7 Mangꞌe na nndaꞌ, juu tsꞌan na inonꞌ, min tyiꞌnjon conduihin, min juu tsꞌan na ityiiꞌ ndaahanꞌ. Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon njon conduihin ee nquii jon itsꞌaa na coꞌonhanꞌ ndoꞌ vaquehanꞌ.  
\v 8 Juu tsꞌan na inonꞌ, nincüajon conduihin yo nquii tsꞌan na ityiiꞌ ndaa, ndoꞌ ncüii cüiihan ndyion Tyoꞌtsꞌonhan xiꞌncüii tsꞌian na jndë tontꞌahan.  
\v 9 Ndoꞌ xiaꞌntyi nquii jon tꞌman conduihin. Ee ja ndö yo nquii Apolos, xiaꞌntyi condui já nnꞌan na conanꞌjö́n yo jon quityquiiꞌ juu tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ ꞌoꞌ conduihoꞌ chaꞌvijon ncüii tyuaa na jndë sꞌaa tsꞌan tsꞌian ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ mantyi itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon ncüii vꞌaa na condëhanꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii jon.  
\v 10 Ntyja ꞌnaanꞌ juu vꞌaavahin, condui ja chaꞌvijon ncüii albañil na jndaꞌ xquen. Ntyjantyi naya na incyaa Tyoꞌtsꞌon nnön, matsiꞌman jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëëhoꞌ. Itsijonhanꞌ juu tsꞌianꞌñeen chaꞌvijon na itsia tsꞌan tsjaanꞌ vꞌaa ndoꞌ ncüiichen tsꞌan itsivahanꞌ. Ncüii cüii tsꞌan na itsia vꞌaa, icanhanꞌ na cꞌoonꞌ ya ya tsꞌon juu nchu vaa na ngaquindëhanꞌ. Mantyi já na cotyeꞌntjö́n nnon Tyoꞌtsꞌon, icanhanꞌ na quitquë́n yá cüenta nchu vaa na conanꞌmán jñꞌoonminꞌ ndëë nnꞌan.  
\v 11 Ndö ro jñꞌoon na matsjö, nquii Jesucristo conduihin chaꞌvijon tsjaanꞌ vꞌaa. Mangꞌe joꞌ taꞌnan ncüiichen jñꞌoon na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ ntquenhanꞌ tsꞌan na conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon.  
\v 12 Juu jñꞌoonꞌñeen conduihanꞌ xꞌee jñꞌoon. Nacjooꞌhanꞌ ndëë ntsiquindë tsꞌan tsꞌian yo jñꞌoon na njonhanꞌ chaꞌna sꞌonijan oo sꞌonxuee oo yo ntjöꞌ na njon jndyi. Oo mantyi ndëë ninjntꞌue tsꞌan nꞌoon ntcaaꞌ oo yo jndë ndyueꞌ oo yo ninꞌntyu.  
\v 13 Majoꞌ ꞌio cha juu xjen na nndyo nndaꞌ Jesucristo, juu xjenꞌñeen ntsiꞌman Tyoꞌtsꞌon nchu vaa tsixuan tsꞌian na jndë totsꞌaa ncüii cüii tsꞌan. Juu xjenꞌñeen tsꞌian na totsꞌaa tsꞌan ngüenonhanꞌ quiiꞌ chon tꞌman ee ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌonhanꞌ. Ndoꞌ juu tsꞌianꞌñeen, xe na aa ntcohanꞌ, ntsiꞌmanhanꞌ na tatijntꞌue ꞌnan na totsꞌaa juu, majoꞌ xe na aa tyiꞌntcohanꞌ, yajoꞌ ncüaaꞌ tsꞌon juu na tijntꞌue juu tsꞌian na totsꞌaa juu.  
\v 14 Xe na aa juu tsꞌian na totsꞌaa juu, tyiꞌntsco chonꞌñeenhanꞌ, joꞌ nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na ncyꞌoon juu cüenta naya ꞌnaanꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 15 Majoꞌ xe na aa ntco tsꞌian na totsꞌaa juu, juuhanꞌ ngitsuhanꞌ. Ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaan tsanꞌñeen, majoꞌ chaꞌvijon veꞌ yo ncꞌua nnduiꞌ juu quiiꞌ chonꞌñeen.   
\p
\v 16 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na conduihoꞌ vaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ juu Espíritu na condui nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan jon quiiꞌ nꞌonhoꞌ.  
\v 17 Mangꞌe na nndaꞌ, xe na aa mꞌaan nin juu na ntsiꞌndaaꞌ juu vaaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ndyuiiꞌhanꞌ, ntsꞌaa jon na ngitsu tsanꞌñeen, ee vaaꞌ jon jiꞌua conduihanꞌ ndoꞌ nquehoꞌ conduihoꞌ juu vꞌaaꞌñeen.   
\p
\v 18 Tyiꞌnanꞌviꞌnnꞌan nquehoꞌ. Xe na aa mꞌaan nin juu quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na itsitiu juu na jndaꞌ jndyi xquen juu, chaꞌxjen nque nnꞌan tsonnangue cotjiꞌ nquehan cüenta na mꞌanhan na jndaꞌ jndyi nquenhan, tyiꞌya na nndaꞌ mꞌaanꞌ tsꞌon juu. Cꞌoon juu na chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ xquen chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ nndëë nduihin tsꞌan na mayuuꞌ na jndaꞌ xquen.  
\v 19 Ee tonnon nquii Tyoꞌtsꞌon juu jñꞌoon na jndaꞌ nquen nnꞌan tsonnangue, veꞌ jñꞌoon tsanꞌhanꞌ nchjii jon. Ee vaa jñꞌoonꞌ jon na jndui tivio na itsohanꞌ: “Juu na jndaꞌ nquen nnꞌan tsonnangue, maninjuuntyihanꞌ ninjntꞌue Tyoꞌtsꞌon na quitꞌuiihanꞌ nanꞌñeen.”  
\v 20 Ndoꞌ mantyi vaa ncüiichen jñꞌoonꞌ jon na jndui tivio na itsohanꞌ: “Nque nnꞌan na cotjiꞌhin cüenta na jndaꞌ nquenhan, nquii Tyoꞌtsꞌon icüjiꞌ jon cüenta na veꞌ jnꞌaan na nndaꞌ vaa na ndyiiꞌ nꞌonhan.”  
\p Ndöꞌ vaa na conanꞌquindyi jñꞌoonminꞌ.  
\v 21 Mangꞌe na nndaꞌ, já na coninncyá jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, minꞌncüiihoꞌ tyiꞌnduehoꞌ na tꞌmanntyi condui cüii já, chichen ncüiichen ntyjë. Ee tsoñꞌen já condui já nnꞌan na cotyeꞌntjö́n ndëëhoꞌ.  
\v 22 Min na aa maja Pablo, min Apolos, min Pedro, tsoñꞌen na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon conduihan naya ꞌnaanhoꞌ. Juu tsonnangue conduihanꞌ naya ꞌnaanhoꞌ, mantyi ntyja na cotandoꞌ ꞌoꞌ ndoꞌ yo na covjehoꞌ, mantyi ꞌnan na coquenonhoꞌ nanein ndoꞌ ꞌnan na ntquenonhoꞌ ꞌio cha, tsoñꞌenhanꞌ conduihanꞌ naya ꞌnaanhoꞌ.  
\v 23 Ndoꞌ ꞌoꞌ conduihoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, ndoꞌ nquii jon conduihin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\c 4  
\s1 Tsꞌian na iꞌua Jesucristo ndëë nnꞌan  
\p
\v 1 Já na condui nnꞌan na cotyeꞌntjö́n nnon Cristo, ndö vaa na icanhanꞌ na cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja nján. Jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tyíꞌcotsiꞌman jonhanꞌ ndëë nnꞌan ndyu na toxenꞌchen, nanein jndë iꞌua jon tsꞌian ndë́ na coninncyáhanꞌ ndëë nnꞌan.  
\v 2 Ndoꞌ mangiohoꞌ na itsijonhanꞌ jon chaꞌvijon ncüii patrón, ndoꞌ juu tsꞌan na ityentjon nnon patrón, icanhanꞌ na cüangueeꞌ juu tsꞌian na iꞌua jon nnon juu.  
\v 3 Ntyja njan ndö, taꞌnan itsiꞌndaaꞌhanꞌ nchji nchu vaa cotjiꞌhoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon na matsꞌa oo mañoon vendye nnꞌan nchu vaa cotjiꞌhan cüenta ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ee xiaꞌntyi nquii ta Jesús conduihin na ntcoꞌxen jon ja ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na matsꞌa.  
\v 4 Min xe na aa mavicjë quiiꞌ ñuan njan na matsiquindë juu tsꞌian na iꞌua jon nnön, chito ngꞌe aa na nndaꞌ, joꞌ itsiꞌmanhanꞌ na ya matsiquindëëhanꞌ. Nquii Jesucristo na ityeꞌntjon jon ja, nquii jon ncüjiꞌ jon cüenta na aa vaquinjonꞌ na matsꞌa.  
\v 5 Mangꞌe joꞌ, tyiꞌntꞌahoꞌ na cje ro cotjiꞌhoꞌ cüenta na aa itsiquindë ncüiichen tsꞌan. Cüendooꞌ ꞌoꞌ na cüjeeꞌ jndyee nquii ta Jesús. Yajoꞌ tsoñꞌen nnꞌan na tontꞌahan ꞌnan natyia na veꞌ ntyꞌiu, ntcoꞌxen jonhan ntyja ꞌnaanꞌ jnanhan yo ncüii cüii nnon na tyiꞌjndyoyu na tonanꞌtiuhan quiiꞌ nꞌonhan. Ndë joꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon ndyion jon nnꞌan ncüii cüii nnon ꞌnan na jndë tontꞌahan.   
\p
\v 6 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, jndë matsinën jñꞌoonvaꞌ ndëëhoꞌ ntyja njan yo juu Apolos, chaꞌ ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ. Matsꞌa na nndaꞌ chaꞌ ntsavaaꞌ nꞌonhoꞌ na tangüenoonꞌhoꞌ nchu vaa na itsiꞌman jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Minꞌncüii ꞌoꞌ tyiꞌncꞌoonꞌ tsꞌon juu na njonntyichen condui ncüii tsꞌan na ncyaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, chito ncüiichen tyje juu.  
\v 7 Ee tanin juu tquen ꞌuꞌ na njonntyichen tsixuanꞌ. Ee nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaa jon tsoñꞌen na vaquinjonꞌ ntyja ꞌnanꞌ. Ndoꞌ xe na aa vaa ncüii nnon na tyincyaa jon na matsixuanꞌ, tyiꞌquichuhanꞌ na matsintsa ꞌuꞌ na chaꞌvijon vaa na vaquinjonꞌ ntyja ꞌnanꞌ ncuꞌ.   
\p
\v 8 ꞌOꞌ cotjiꞌ nquehoꞌ cüenta na minꞌncüii nnon tacotsitjahanꞌ ꞌoꞌ na conduihoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. Cochueꞌ nꞌonhoꞌ na cotjiꞌhoꞌ cüenta na itsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon nantya. Conanꞌtiuhoꞌ na conduihoꞌ chaꞌvijon nnꞌan na cotoxen nnꞌan tsonnangue min nquë́ tyiꞌquijntꞌue já quiiꞌ jñꞌoonꞌñeen yo ꞌoꞌ. Ya jndyi xe na aa conduihoꞌ nnꞌan na cotoxenhoꞌ nnꞌan chaꞌ mantyi já nanꞌjö́n já yo ꞌoꞌ yo juu tsꞌianꞌñeen.  
\v 9 Itsꞌaahanꞌ nchji na jndë tquen Tyoꞌtsꞌon na njonchen tsoñꞌen nnꞌan, chichen já nnꞌan na cotsayꞌö́n yo jñꞌoon na toninncyaa Jesús. Ee itsijonhanꞌ já chaꞌvijon tsꞌan na jndë tijndaꞌtyen na cueꞌ juu tondëë nnꞌan, chaꞌvijon ncüii na veꞌ cojntyꞌiato nnꞌan tsonnangue ndoꞌ mantyi nque ángeles na mꞌan tondye.  
\v 10 Ngꞌe na mꞌán já ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, cotjiꞌ nnꞌan cüenta na nanꞌ nquë́n, majoꞌ nquehoꞌ cotjiꞌ ꞌoꞌ cüenta ntyja ꞌnaanhoꞌ na jndye jndyi covaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon. ꞌOꞌ cotjiꞌhoꞌ cüenta na já tyiꞌjndë́ yo juu na vantyja nꞌö́n, majoꞌ nquehoꞌ nanꞌxuanhoꞌ na mꞌan jndyihoꞌ na jndëhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon. Contꞌa nnꞌan na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhan já, majoꞌ ꞌoꞌ njon jndyihoꞌ ngiohin.  
\v 11 Já ata xjen neinhin coquenö́n na itsitjahanꞌ ꞌnan na ntcüꞌá yo na ncüë́ ndoꞌ mantyi ndiaa na ntcüë́, cotjaꞌ nnꞌan já, cotsamꞌán chaꞌvijon tsꞌan na tyiꞌjndaꞌ vaaꞌ.  
\v 12 Itscüejndyaaꞌhanꞌ já na contꞌá tsꞌian chaꞌ ntaꞌntjö́n ꞌnan na ntcüꞌá . Xjen na cotyiojñꞌoonꞌ nnꞌan já, majoꞌ cotán nnon Tyoꞌtsꞌon na quityio jon jnꞌaan nanꞌñeen. Xjen na contyꞌe nnꞌan já, majoꞌ conanꞌquii nꞌö́n.  
\v 13 Ndoꞌ mantyi ya na conanꞌnein nnꞌan jñꞌoon tsanꞌ ndë́, conanꞌntcüꞌë́ jñꞌoon ya ndëëhan. Ata xjen neinhin coquenö́n nanꞌminꞌ, nque nnꞌan contꞌahan na condui já chaꞌvijon toꞌ na cotyqueꞌtohinhanꞌ.   
\p
\v 14 Chito macüji jñꞌoonmin na quitscüejnaanꞌhanꞌ ꞌoꞌ. Macüjihanꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ nchu vaa nquii ncꞌonhoꞌ ee na conduihoꞌ chaꞌvijon ntsinda ncö na tꞌman vaa na viꞌnchjihoꞌ.  
\v 15 Majoꞌ min xe na aa cꞌon chaꞌna nqui min nnꞌan na conanꞌmanhin ndëëhoꞌ nchu vaa na quitsananꞌjonhoꞌ yo Cristo, xiaꞌntyi ninncüii tsꞌan conduihin tyehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon. Ngꞌe na tyincya ja jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo ndëëhoꞌ, joꞌ na condui ja tyehoꞌ.  
\v 16 Mangꞌe joꞌ, matsiquiꞌmanꞌ jahoꞌ na cha vaa na cotquenhoꞌ cüenta na jöntyja ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo, majoꞌntyi quintꞌahoꞌ.   
\p
\v 17 Mangꞌe na nndaꞌ, jndë tꞌua tsꞌian nnon Timoteo na cja jon na mꞌanhoꞌ, conduihin chaꞌvijon jnda ncö ndoꞌ njon jndyihin nchji. Xoncüe tsꞌon jon na vantyja tsꞌon jon Jesucristo. Tyiꞌncüii cüii tsjoon yuu na majöncya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesucristo, matsiꞌman ndëëhan nchu vaa na icanhanꞌ na cꞌön tsonnangue chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii Tyoꞌtsꞌon ngꞌe na vantyja nnꞌön Jesús. Tsochen ntmaanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌon, manndaꞌ vaa jñꞌoon na mancya ndëëhan. Juu Timoteo ntsinin nndaꞌ juu ndëëhoꞌ jñꞌoon na matsiꞌman.  
\v 18 Ñꞌen vendyehoꞌ na cotjiꞌsꞌa nquehoꞌ na conduehoꞌ na tyiꞌxeꞌcjö nntꞌa tsjoonhoꞌ.  
\v 19 Majoꞌ xe na aa ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon, cje ro nguë na mꞌanhoꞌ. Ndoꞌ nque nanꞌñeen na cotjiꞌsꞌa nquehan ntyja ꞌnaanhan, ntyꞌia nin najndei na nanꞌxuanhan, chito veꞌ xiaꞌntyi yo ꞌnan na conduehan.  
\v 20 Ee chito xengꞌe ya jndyi itsitjonꞌ tsꞌan jñꞌoon, joꞌ itsiꞌmanhanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌonhin. Ya na ityeꞌntjon jon tsꞌan, covijntꞌue jon tsanꞌñeen chaꞌ ntsiꞌman jon juu najndei na conduihin.  
\v 21 Quitjiꞌhoꞌ cüenta nin ncüii na ve jñꞌoonmin na ntꞌue nꞌonhoꞌ. ¿Aa nguë nntꞌa na mꞌanhoꞌ na ntsityꞌia ꞌoꞌ? Oo ¿Aa nguë quiiꞌ ntꞌanhoꞌ yo jñꞌoon ya na ntsiꞌmanhanꞌ na veꞌnchji ꞌoꞌ? ¿Aa chi yantyichen na ncüan ja ꞌoꞌ yo jñꞌoon ya?   
\c 5  
\s1 Juu ntyjehoꞌ na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo ncüiichen tsanscu, quitjiꞌhoꞌhin  
\p
\v 1 Jndë jndyi jñꞌoon na ncüii ntyje nquehoꞌ mꞌaan juu yo ndyee tꞌman juu. Ndoꞌ na nndaꞌ vaa, tꞌman jndyi jnan na tsixuan tsanꞌñeen. Min nque nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌonhin Tyoꞌtsꞌon min tyiꞌquintꞌahin na nndaꞌ.  
\v 2 Majoꞌ ꞌoꞌ ninvaa na cotjiꞌsꞌahoꞌ na cotaꞌngueeꞌhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ juu na nndaꞌ vaa ꞌnan na mꞌaan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, chuhanꞌ na quitsichjooꞌ jndyihanꞌ nꞌonhoꞌ na itsitja tsanꞌñeen. Juu tsanꞌñeen na nndaꞌ itsꞌaa juu, ijndeiꞌhanꞌ na quitjiꞌhoꞌhin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ ndoꞌ min tavininncyahoꞌ na ntsijonntyichenhin yo ꞌoꞌ.  
\v 3 Ja mayuuꞌ tycya mꞌan yo ꞌoꞌ, majoꞌ matsꞌa chaꞌvijon na ninmꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Joꞌ yo xueeꞌ nquii ta Jesucristo na conduihin na ityentjon jon jaa, jndë tcoꞌxën juu tsanꞌñeen na tyia jndyi ꞌnan itsitjahin.  
\v 4 Xjen na ngatjonhoꞌ na nanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ ta Jesús, juu najndei na conduihin cꞌoonhanꞌ yohoꞌ, yo juu ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, ndoꞌ mantyi quitjiꞌ ꞌoꞌ cüenta na mꞌan ja yo ꞌoꞌ.  
\v 5 Ndoꞌ juu xjenꞌñeen quityiohoꞌ tsanꞌñeen ntꞌö Satanás. Na ntꞌahoꞌhin na nndaꞌ, ntꞌuiiviꞌhanꞌ sitsꞌo ꞌnaanꞌ juu, majoꞌ juu xjen na nndyo nndaꞌ ta Jesús, ntsinꞌman jon ñuaanꞌ tsanꞌñeen.   
\p
\v 6 Ndoꞌ na nndaꞌ vaa na conanꞌtjahoꞌ, tyiꞌya na cotjiꞌsꞌa nquehoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na cotaꞌngueeꞌ. Juu jñꞌoon na tyiꞌquitso nquiiꞌhanꞌ, cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ꞌnan na itsiꞌmanhanꞌ: “Tsquentë min na chjoviꞌhanꞌ na itsitjonꞌ tsꞌan quiiꞌ tsquen tyooꞌ, majoꞌ itsiquindëñꞌenhanꞌ ninvaa tsquen tyooꞌñeen.”  
\p Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ juu jnan na vaa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, min na veꞌ chjoviꞌhanꞌ, majoꞌ ntsiꞌndaaꞌñꞌenhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 7 Ndoꞌ tsoñꞌen ꞌnan na itsiꞌndaaꞌhanꞌ ꞌoꞌ na itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon tsquentë, quitjiꞌñꞌenhoꞌhanꞌ quiiꞌ ntꞌanhoꞌ. Ee na nnanꞌquindëhoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ ntsijonhanꞌ ꞌoꞌ chaꞌvijon juu tyooꞌ na tatsquentë taqueeꞌ na cocüaꞌ nnꞌan judíos xjen na coveeꞌ nguee pascua. Ee jndë sintjuꞌ Tyoꞌtsꞌon jnanhoꞌ yo neoonꞌ Cristo xjen na tyincyaa jon na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin nnon tsonjnꞌaan. Conduihin Quitsman Chjo ntyja njanhan chaꞌxjen juu costumbre ꞌnaan nnꞌan judíos xjen na coveeꞌ ngueeꞌñeen.  
\v 8 Joꞌ chuhanꞌ na quitsamꞌan na tonnon Tyoꞌtsꞌon yo na jiꞌua nanꞌxuan ndoꞌ yo na mayuuꞌ chaꞌ nndëë nnanꞌxuan chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon jon. Ee nanꞌminꞌ itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌvijon tyooꞌ na tatsquentë tyiiꞌ tsꞌan na coninjntꞌue nnꞌan judíos xjen na coveeꞌ juu nguee pascua. Ee tyiꞌquichuhanꞌ na ncꞌoonꞌ nnꞌön ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan natyia oo min na ntꞌahanꞌ, ngꞌe itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌna tsquentë na ityiiꞌ tsꞌan quiiꞌ tsquen tyooꞌ.   
\p
\v 9 Tji ja tson na scüenön na mꞌanhoꞌ. Nacjooꞌhanꞌ tsjö na tyiꞌnanꞌjonhoꞌ yo nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌanhan yo nnꞌan.  
\v 10 Majoꞌ chito ninꞌquitsjö na tyiꞌnanꞌneinhoꞌ yo nnꞌan na conanꞌtja, chaꞌna nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌanhin yo nnꞌan, oo min yo nnꞌan na conanꞌcjaaꞌ nꞌonhan ꞌnaan ntyjehan, oo min yo nnꞌan na contyꞌueehin, oo min yo nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ncüii ꞌnan na sia tsꞌan na chaꞌvijon conduihanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ee xe na aa nnanꞌquindëhoꞌ na tyiꞌcꞌonhoꞌ quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na nndaꞌ vaa na cotsamꞌan, tanchu ya na nnanꞌjndahoꞌ ꞌnan na icanhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 11 Ntyja ꞌnaanꞌ juu tsonꞌñeen, ndö vaa na ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ. Xe na aa mꞌaan tsꞌan na itso juu: Ja mavantyja tsꞌön Cristo, majoꞌ covityincyooꞌ na veꞌ ndöꞌ ro mꞌaan juu yo tsꞌan, oo xe itscjaaꞌ tsꞌon juu ꞌnaan nnꞌan, oo xe na aa itsitꞌmaanꞌ juu ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan, oo xe na itsinin juu quintu nacjo nnꞌan, oo xe na aa tsanquindyihin, oo na ichꞌuee juu, minꞌchjo tyiꞌnanꞌjonhoꞌ yo juu tsanꞌñeen, min na ntcüaꞌhoꞌ yohin.  
\v 12-13 Nque nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan nacje ꞌnaanꞌ Cristo, tyiꞌtsixuan na ja ntcoꞌxën nanꞌñeen yo ꞌnan na conanꞌtjahin. Nquii Tyoꞌtsꞌon conduihin na ntcoꞌxen jonhan. Majoꞌ joo nnꞌan na conduihan cüentaaꞌ jon naijon na mꞌanhoꞌ, ꞌoꞌ nanꞌxuanhoꞌ na ngitoxenhoꞌhin yo ꞌnan na conanꞌtjahin. Juu tsanꞌñeen na nndaꞌ vaa na itsitjahin, quitjiꞌhoꞌhin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ.   
\c 6  
\s1 Nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo, cotquenhin ntyjehan nnon tsꞌian  
\p
\v 1 Ncüii ꞌoꞌ jeꞌ, ya na ndyiiꞌ juu tyiaꞌ yo ncüiichen tyje juu na mantyi vantyja tsꞌon tsanꞌñeen Cristo, cüa tyiꞌjnaanꞌ juu na ngaquen juu jñꞌoon nnon jüe, ndoꞌ nquii tsanꞌñeen min tyiꞌcꞌoon jon ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Nquii tsꞌan na vantyja tsꞌon Cristo, yantyichen na quitsiquindyii juu nque ntyje juu na vantyja nꞌonhan jon na joohan quinanꞌjndaꞌhan jñꞌoon ꞌnaanꞌ juu.  
\v 2 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na nquëhë na condui jaa nnꞌan cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, ngitoxën nnꞌan tsonnangue. Ndoꞌ xengꞌe na ngüentyja na ngitoxenhoꞌ nnꞌan tsonnangue, ndu na ndiquindëë na ngitoxenhoꞌ jñꞌoonminꞌ na coquenonhoꞌ na min tyiꞌtꞌmanhanꞌ.  
\v 3 Mantyi cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na jaa ngitoxën ángeles ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Mangꞌe na nndaꞌ, majndeichen nndëë nnanꞌjntꞌaha joo jñꞌoon na itꞌuiihanꞌ jaa tsonnanguevahin.  
\v 4 Ndoꞌ xjen na conanꞌntjaꞌhoꞌ yo ncüiichen ntyjehoꞌ na mantyi vantyja tsꞌon juu Cristo, yantyi na quitꞌuahoꞌ tsꞌian nnon ncüii tsꞌan na tyiꞌtꞌman conduihin quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na coꞌxen juu jñꞌoon na itꞌuiihanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 5 Ndöꞌ matsjö chaꞌ quitscüejnaanꞌhanꞌ ꞌoꞌ. Xeꞌcantyja tsꞌön na taꞌnan minꞌcüii tsꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na jndaꞌ xquen jon na nndëë ntsijndaꞌ jon joo jñꞌoon na itꞌuiihanꞌ ꞌoꞌ yo ntyjehoꞌ.  
\v 6 Majoꞌ ꞌoꞌ mañoonchen ꞌnan contꞌahoꞌ. Ncüiihoꞌ vja juu vatsꞌian, vaquen juu jñꞌoon nacjooꞌ ncüiichen tyje juu na mantyi vantyja tsꞌon. Ndoꞌ juu tsꞌianꞌñeen, contꞌahoꞌhanꞌ na tondëë nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 7 Covityincyooꞌ jndyoyu na tꞌman vaa na conanꞌtjahoꞌ na cotquenhoꞌ jñꞌoon cjo ntyjehoꞌ na mantyi vantyja nꞌonhan Cristo. ꞌUꞌ tsꞌan na maquenꞌ jñꞌoon cjooꞌ tyꞌiuꞌ na mantyi vantyja tsꞌon juu, yantyi na quintjo ntyjiꞌ min na tsu ꞌuꞌ yo jñꞌoon ꞌnanꞌ. Yantyi na quiꞌndyiꞌ na icüjiꞌ tsanꞌñeen ꞌnanꞌ.  
\v 8 Majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌcuaa ya ngiohoꞌ na ngenonhoꞌ na nndaꞌ. Ata nque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon Cristo, manquentyihoꞌ contꞌahoꞌ ꞌnan na tyiꞌquichuhanꞌ yohan, ata contyꞌueehoꞌ ꞌnaan nanꞌñeen.   
\p
\v 9 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na joo nnꞌan na contꞌa ꞌnan tyia tyiꞌxeꞌncyaa Tyoꞌtsꞌon na nnanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon jon. Tyiꞌnanꞌviꞌnnꞌan nquehoꞌ, nque nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro mꞌanhan yo nnꞌan, tyiꞌxeꞌncyaa jon na nnanꞌjon nanꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ juu na ityeꞌntjon jon, min nque nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan na cotjiꞌhan cüenta na nquii Tyoꞌtsꞌon conduihanꞌ, min nque nnꞌan na conda yahin yo nanntcu, min joo nannon na contꞌahinhanꞌ yo ntyje nonhan,  
\v 10 Min nnꞌan na contyꞌuee, min joo nnꞌan conanꞌcjaaꞌ nꞌonhan ꞌnaan ntyjehan, min nnꞌan na cove na condyehin, min nnꞌan na conanꞌneinhin jñꞌoon tsanꞌ nacjo nnꞌan, min joo nnꞌan na cotjiꞌhin ꞌnaan nnꞌan na veꞌ conanꞌviꞌnnꞌanhin nanꞌñeen, joo nnꞌan na contꞌa nanꞌminꞌ, tyiꞌxeꞌncyaa Tyoꞌtsꞌon na nnanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ juu na icoꞌxen jon.  
\v 11 Ndoꞌ nquehoꞌ ñꞌenhoꞌ na tonanꞌjonhoꞌ yo tsꞌian tyiaꞌminꞌ, majoꞌ naneinhin juu jnan na tonanꞌxuanhoꞌ, jndë sintjuꞌ Tyoꞌtsꞌonhanꞌ, jndë tquen jon ꞌoꞌ na nanꞌxuanhoꞌ ñuan nquiiꞌ na tonnon jon, ndoꞌ mantyi jndë tquen jon ꞌoꞌ na tajnan nanꞌxuanhoꞌ ngꞌe yo xueeꞌ ta Jesucristo yo nquii Espíritu Santo na conduihin Tyoꞌtsꞌon na conanꞌtꞌmaanꞌ jaa.   
\s1 Juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan conduihanꞌ vaaꞌ nquii Espíritu Santo  
\p
\v 12 Ndëë ntsꞌaahanꞌ na ncüii ntyjehoꞌ na vantyja tsꞌon Cristo, ngitso juu cuaa nquii na ntsꞌaa juu minꞌcya ro nnon na ntꞌue tsꞌon juu na tyiꞌquitsixuanhanꞌ jnan. Majoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ntsꞌaa juu ꞌnan na ntꞌue tsꞌon nquii juu, ee juu na ntꞌue tsꞌon juu, tyiꞌtsoñꞌenhanꞌ ntejndeihanꞌhin. Min ja tyiꞌquichuhanꞌ na nninncya na ncüii ꞌnan na matsꞌa na quenhanꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ ja.  
\v 13 Ngitso tsꞌan na vanaan na ntcüaꞌ juu minꞌcya ro nnon ꞌnan na ntꞌue tsꞌon juu, maveꞌ joꞌ na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na vaa tsiaaꞌ juu. Mꞌan nnꞌan manndaꞌ vaa na conduehan. Majoꞌ ve joo nanꞌmin, ngüentyja xjen na ntsꞌaa jon na ntycüiihanꞌ. Ee chito na tquen jon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan chaꞌ na veꞌ ndöꞌ ro na ncꞌoon juu yo nnꞌan, tquen jon siꞌtsꞌo njanhan chaꞌ ntyeꞌntjön nnon Jesús. Ndoꞌ juu na cotsamꞌan, ya na coninncya na coꞌxen jon tsoñꞌen ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, yajoꞌ ya jndyi ngiö.  
\v 14 Ntyja ꞌnaanꞌ juu najndei na condui nquii Tyoꞌtsꞌon, tyincyaa jon na tandoꞌ xco ta Jesús vi na jndë na jnanꞌcueeꞌ nnꞌanhin, ndoꞌ majoꞌntyi ntsꞌaa jon yo siꞌtsꞌo njanhan.   
\p
\v 15 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na juu siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ conduihanꞌ ncüii cüii nnon na quiñjonꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ nquii Cristo. Mangꞌe joꞌ minꞌchjo tyiꞌquichuhanꞌ na ncüii tsꞌan na conduihin siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon na ntsitjonꞌhin yo tsanscuntjaaꞌ.  
\v 16 Ndoꞌ mantyi cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na juu tsꞌan na ntsitjonꞌhin yo ncüii tsanscuntjaaꞌ, ninncüii siꞌtsꞌo conduihin yo juu tsanꞌñeen. Ee jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui tivio itsohanꞌ: “Ve nanꞌñeen ninncüii siꞌtsꞌo conduihan.”  
\v 17 Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na itsijonhin yo ta Jesús, ninncüii conduihin yo jon xengꞌe yo ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu.   
\p
\v 18 Yajoꞌ quinanꞌtycyaaꞌhoꞌ yo ncüii cüii nnon na veꞌ ndöꞌ ro mꞌan nnꞌan yo ntyjehan. Mañoon nnon na itsitja tsꞌan tyiꞌitꞌuiihanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, majoꞌ tsꞌan na ncꞌoon juu yo ncüiichen tsꞌan na veꞌ ndöꞌ ro, jnaanꞌ tsanꞌñeen itꞌuiihanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu.  
\v 19 Jñꞌoon na mayuuꞌ na juu siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ conduihanꞌ vaaꞌ nquii Espíritu Santo na mꞌaan jon quiiꞌ nꞌonhoꞌ na nquii Tyoꞌtsꞌon tyincyaa na tyꞌonhoꞌ cüentahin. Mangꞌe na nndaꞌ, tyiꞌnanꞌxuanhoꞌ na ntquen nquehoꞌ xjen ntyja ꞌnaanhoꞌ,  
\v 20 Ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon jndë sijnda jon ꞌoꞌ yo ncüii na njon jndyihanꞌ. Mangꞌe joꞌ nanꞌxuanhoꞌ na quinanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ jon yo ntyja ꞌnaanꞌ juu siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ.   
\c 7  
\s1 Cotaꞌxeeꞌhin nnon Pablo ntyja ꞌnaanꞌ na ngoco tsꞌan  
\p
\v 1 Nanein ntsjö ncüii ve ꞌndyo jñꞌoon ntyja ꞌnaan joo jñꞌoon na tjihoꞌ nnon tson na jnancüanonhoꞌ na mꞌan. Jaa na nannon, yantyi na tyiꞌjntꞌuë ntcu.  
\v 2 Majoꞌ jnaanꞌ na jndye vaa na veꞌ ndöꞌ ro mꞌan nnꞌan yo ntyjehan, joꞌ ncüii cüii tsansꞌa coco juu yo tsꞌan na ndiscuuꞌ juu, ndoꞌ ncüii cüii tsanscu coco juu yo tsꞌan na ndisaaꞌ juu.  
\v 3 Nquii tsansꞌa, ngꞌe na conduihin saaꞌ tsanscu, chuhanꞌ na quitsiquindë tsanꞌñeen nchu vaa na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na cꞌoon juu yo scuuꞌ juu. Ndoꞌ mantyi nquii tsanscu na mꞌaan saaꞌ juu, ngꞌe na conduihin scuuꞌ jon, chuhanꞌ na quitsiquindë juu chaꞌxjen na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na cꞌoon juu yo tsanꞌñeen.  
\v 4 Nquii tsanscu na jndë toco, tyiꞌiquen juu xjen siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, nquii saaꞌ juu iquen jon xjenhanꞌ. Min nquii tsansꞌa jeꞌ, tyiꞌiquen jon xjen siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ jon, nquii scuuꞌ jon iquen juu xjenhanꞌ.  
\v 5 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ꞌuꞌ tsꞌan na mꞌaan saꞌ, tyiꞌntsintycüiꞌ siꞌtsꞌo ꞌnanꞌ nnon jon. Ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ na mꞌaan scuꞌ, min tyiꞌntsaꞌ na nndaꞌ. Majoꞌ xe na aa ninꞌquinanꞌneinhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon ncüii jñꞌoon, vanaan na ntsacüentyjeeꞌhoꞌ na ntjonꞌhoꞌ yo ntyjehoꞌ cüantyi ro xuee, ndë joꞌ ntjonꞌ nndaꞌ ꞌoꞌ. Ee xe na aa tyiꞌnanꞌvehoꞌ jñꞌoonvaꞌ, nninncyahoꞌ na vanaan na juu Satanás ntyiiꞌ juu ngꞌee juu ꞌoꞌ na nanꞌtjahoꞌ ngꞌe na tyiꞌquii nꞌonhoꞌ.   
\p
\v 6 Chito na matsjö jñꞌoonminꞌ ngꞌe na ninꞌquën xjen ꞌoꞌ, matsjöhanꞌ ngꞌe na matsiquiꞌmanꞌ ja ꞌoꞌ.  
\v 7 Ntyja njan ja, ya ntyji xe tsoñꞌen ꞌoꞌ ntyjë nön mꞌanhoꞌ chaꞌna ncö, majoꞌ tyiꞌninncüii xjen itsꞌaa Tyoꞌtsꞌon yo jaa. Cüii tsꞌan ndaaꞌ juu na ngoco juu, ndoꞌ ncüiichen tsꞌan mañoon nnon na ndaaꞌ juu. Ncüii ncüii tsꞌan cꞌoon juu chaꞌxjen na incyaa Tyoꞌtsꞌon nnon juu.   
\p
\v 8 Majoꞌ ꞌoꞌ nannon na tacotoncohoꞌ, ndoꞌ mantyi ꞌoꞌ nanntcu na ninnque, ndö jñꞌoon na matsjö ndëëhoꞌ. Yantyi na quintjohoꞌ na ninnquehoꞌ chaꞌxjen na mꞌan ja.  
\v 9 Majoꞌ xe na aa ndiquindëë na nnanꞌquii nꞌonhoꞌ, cuaa nquii na ntoncohoꞌ ee yantyi na ngoco tsꞌan, chito na ncꞌoon juu na ndiquindëë na ntsiquii tsꞌon juu.   
\p
\v 10 Majoꞌ ndëë ꞌoꞌ na jndë toncohoꞌ, ndö jñꞌoon na maquën ndëëhoꞌ, majoꞌ chito ja tquënhanꞌ, nquii ta Jesús iquen jonhanꞌ, tyiꞌcüanaan na nꞌndyii tsanscu saaꞌ juu,  
\v 11 Majoꞌ xe na aa nꞌndyii juu saaꞌ juu, ijndeiꞌhanꞌ na quintjohin na ninnquii juu, oo coꞌ ya ntcüeꞌhin yo saaꞌ juu. Ndoꞌ mantyi nquii tsansꞌa, ijndeiꞌhanꞌ na tyiꞌntsityuiiꞌ jon tson na toncohin.   
\p
\v 12 Ndoꞌ ndëë mañoonchen ꞌoꞌ ntyjë, ndö jñꞌoon na matsjö, majoꞌ chito aa ta Jesús tꞌua tsꞌian nnön na quitsjöhanꞌ. Xe na ꞌuꞌ na vantyja tsonꞌ, majoꞌ scuꞌ tyiꞌcovantyja tsꞌon juu, xe ninꞌquintjohin yo ꞌuꞌ, ya jndyi na nndaꞌ, tyiꞌntsityuiꞌ tson na tomaꞌcoꞌ yohin.  
\v 13 Ndoꞌ cüajon jñꞌoon na matsjö ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanscu na vantyja tsꞌon na mꞌaan saaꞌ juu na tyiꞌcovantyja tsꞌon tsanꞌñeen Jesús. Xe na aa contjo nchjii tsansꞌaꞌñeen na ncꞌoon juu yo scuuꞌ juu, ya jndyi na nndaꞌ, tyiꞌntsityuiiꞌ tsanscuꞌñeen tson na toco juu yohin.  
\v 14 Ee nquii tsansꞌa na tyiꞌcovantyja tsꞌon, ityiiꞌhanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon xengꞌe nquii scuuꞌ juu vantyja tsꞌon juu. Ndoꞌ mantyi nquii tsanscu na tyiꞌcovantyja tsꞌon, ityiiꞌhanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ jon xengꞌe saaꞌ juu vantyja tsꞌon juu jon. Ee xe chito na nndaꞌ vaa, ntsijonhanꞌ ndahan chaꞌna joo nda nnꞌan na tyiꞌcꞌonhan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Majoꞌ nda nnꞌan na chito nchaꞌ vehan vantyja nꞌonhan Jesús, ityiiꞌ Tyoꞌtsꞌon joo ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 15 Majoꞌ xe juu tsanꞌñeen na tyiꞌcovantyja tsꞌon juu, tyiꞌquintjo nchjii juu na ntjohin yo saaꞌ juu oo scuuꞌ juu, nndëë nꞌndyehan ntyjehan. Ya na nndaꞌ vaa, juu ntyjëëhë na vantyja tsꞌon juu Cristo, min tsansꞌa, min tsanscu, juu jñꞌoon na tocoꞌxenhanꞌhin na toncohin, jndë jndyaahin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, ee iqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon jaa na tyiꞌngichö tyiaꞌ yo nnꞌan.  
\v 16 Majoꞌ ꞌuꞌ tsanscu na vantyja tsonꞌ nquii Cristo, tyiꞌquintjiꞌ na aa ngantyja tsꞌon saꞌ yo jon xengꞌe ntyja ꞌnanꞌ, ndoꞌ mantyi ꞌuꞌ tsansꞌa na vantyja tsonꞌ Cristo, min tyiꞌquintjiꞌ na aa ngantyja tsꞌon scuꞌ yo jon xengꞌe ntyja ꞌnanꞌ.   
\p
\v 17 Majoꞌ chuhanꞌ na ncüii cüiihoꞌ quintjohoꞌ chaꞌxjen na jndë sijndaꞌ ta Jesús ntyja ꞌnaanhoꞌ xjen na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Ndöꞌ jñꞌoon na matsiꞌman ndëë nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ncüii cüii joo naijon na maca.  
\v 18 Ya na ncüii tsꞌan Israel vantyja tsꞌon juu Cristo, tyiꞌntsichon juu na ntsinduuꞌ juu tsꞌian na tui yohin chaꞌxjen contꞌa nnꞌan judíos yononꞌndaa ndahan na itsiꞌmanhanꞌ na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyiꞌconduihin tsꞌan Israel, xjen na ngantyja tsꞌon juu Cristo, min tyiꞌicanhanꞌ na quinduihanꞌ yohin chaꞌ na ntsiꞌmanhanꞌ na nndaꞌ.  
\v 19 Ee min tyiꞌnjon xe na aa tui tsꞌianꞌñeen yohin chaꞌxjen contꞌa nnꞌan judíos yo yononꞌndaa ndahin. Juu jnꞌaanꞌñeen, taꞌnan itejndeihanꞌhin min xe na aa tuihanꞌ yohin. Xiaꞌntyi na ngüangueeꞌ tsꞌan juu jñꞌoon na iquen Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na itejndeihanꞌ juu.  
\v 20 Yajoꞌ ncüii cüii tsꞌan quintjohin chaꞌxjen na totsixuan juu xjen na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌonhin na cantyja tsꞌon juu Cristo.  
\v 21 Xe na aa condui ꞌuꞌ tsꞌan na matyeꞌntjonꞌtyenꞌ nnon patrón ꞌnanꞌ xjen na tqueenꞌ Cristo ꞌuꞌ na cantyja tsonꞌhin, tanin. Majoꞌ xe na aa ngacjuꞌhanꞌ na nndëë nndyaa ꞌuꞌ na matyeꞌntjonꞌtyenꞌ, cüa, quindui na nndaꞌ.  
\v 22 Ee juu tsꞌan na ityeꞌntjontyen xjen na tantyja tsꞌon juu Jesús, conduihin tsꞌan na itsiquindyaa jonhin. Ndoꞌ majoꞌntyi nquii tsꞌan na minꞌjon taconduihin moso xjen na tantyja tsꞌon juu jon, conduihin tsꞌan cüentaaꞌ Cristo na ityeꞌntjontyen juu nnon jon.  
\v 23 Nquii Tyoꞌtsꞌon njon jndyi vaa na siquitsu jon na sijnda jon ꞌoꞌ. Mangꞌe joꞌ taninncyahoꞌ na joo jñꞌoon na conanꞌman nnꞌan ndëëhoꞌ na ntquenhanꞌ xjen ꞌoꞌ na ntaꞌngueeꞌhoꞌhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na ityeꞌntjontyen juu nnon patrón.  
\v 24 Ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ncüii ro cüiihoꞌ, chaꞌxjen na nanꞌxuanhoꞌ xjen na tqueenꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ, joꞌ quintjohoꞌ chaꞌxjen na sijndaꞌ jon ntyja ꞌnaanhoꞌ.   
\s1 Jñꞌoon ntyja ꞌnaan nnꞌan na tyiꞌcotonco yo nanntcu ninnque  
\p
\v 25 ꞌOꞌ nanntcu na tacotoncohoꞌ, tajñꞌoon cotsiꞌman ta Jesús nnön ntyja ꞌnaanhoꞌ. Majoꞌ ntsjö ndëëhoꞌ juu jñꞌoon na mꞌaanꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanꞌhoꞌ. Ndoꞌ nndëë nnanꞌvehoꞌ jñꞌoon na matsjö ngꞌe tyiꞌndyiaaꞌ ndyaꞌ jon ja.  
\v 26 Ee juu xjen na cotsamꞌan neinhin majndye nnon naviꞌ min, joꞌ matsitiu yantyichen na quintjo tsꞌan chaꞌxjen na mꞌaan juu.  
\v 27 Juu tsꞌan na jndë toco, tyiꞌntsitiu juu na ntsityuiiꞌ juu tson na toco juu yo scuuꞌ. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na tyíꞌcoco, tyiꞌntꞌue juu tsꞌan na ndiscuuꞌ juu.  
\v 28 Majoꞌ xe na aa ngoco ncüii tsansꞌa, tyiꞌitsitjahin, mantyi ncüii tsanscu jeꞌ xe na aa ngoco juu, tyiꞌtsitjahin. Majoꞌ matsjö joo nnꞌan na ntoncohan, jndye nnon naviꞌ na ntquenonhan, ndoꞌ ntyja jndyi tsꞌön na tyiꞌntsichjuhanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌ nndëë ntyeꞌntjonhoꞌ nnon Cristo.   
\p
\v 29 Joꞌ ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, ndö vaa na ninꞌquitsjö ndëëhoꞌ: Jndë tichjo xuee na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon. Mangꞌe joꞌ ꞌoꞌ na mꞌan ntcuhoꞌ, quityeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon chaꞌvijon tsꞌan na tascuuꞌ.  
\v 30 Xe vaa ncüii na iquenon tsꞌan na itsitꞌioohanꞌhin, chuhanꞌ na cꞌoon juu chaꞌvijon na mꞌaan juu nguee. Ndoꞌ joo nnꞌan na itsijonhanꞌhin chaꞌvijon tsꞌan na mꞌaan juu nguee, chuhanꞌ cꞌon nanꞌñeen chaꞌvijon nnꞌan na mꞌanhin na chjooꞌ nꞌonhan. Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na itsijnda ꞌnan, cüjiꞌ tsanꞌñeen cüenta ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na chaꞌvijon na chito ꞌnaanꞌ jonhanꞌ,  
\v 31 Ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na jndye vaa na ndyiiꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanꞌ na tsixuan tsonnanguevahin, tyiꞌncꞌoonꞌ jndyi tsꞌon juuhanꞌ, ee ncüii cüii nnon na ntsixuanhanꞌ, vantycüii ntyja ꞌnaanhan.   
\p
\v 32 Ja tyiꞌquintꞌue tsꞌön na vaa ncüii ꞌnan na ntscuꞌhanꞌ ꞌoꞌ na ntyeꞌntjonhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon. Ee ncüii tsꞌan na tascuuꞌ juu, itsichon tsanꞌñeen na ntyeꞌntjon juu nnon ta Jesús, ninꞌquitsꞌaa juu ntyja na caveeꞌ tsꞌon nquii jon yohin.  
\v 33 Majoꞌ juu tsꞌan na mꞌaan scuuꞌ, mꞌaanꞌ tsꞌon jon ntyja ꞌnan na icanhanꞌhin chaꞌ ngaveeꞌ tsꞌon scuuꞌ jon yohin.  
\v 34 Ndoꞌ na nndaꞌ, ve vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon jon. Ndoꞌ majoꞌntyi cüii tsanscu na mꞌaan juu na ninnquii juu, yo ninꞌntyja ꞌnaanꞌ ncüii tsanscu ndyua tque, ninncüii mꞌaanꞌ nꞌonhin na quindui yohin chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon ta Jesús. Conanꞌchonhin na ninvaa ntyja ꞌnaanhin nnanꞌxuanhin cüentaaꞌ jon. Majoꞌ ncüii tsanscu na vantyja tsꞌon na jndë toco, jndye nnon mꞌaanꞌ tsꞌon juu, nin ꞌnan ntsꞌaa juu chaꞌ ngaveeꞌ ntyjii saaꞌ juu yohin.   
\p
\v 35 Tyiꞌnanꞌtiuhoꞌ na matsjö jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ ngꞌe na tyiꞌquintꞌue tsꞌön na ntoncohoꞌ. Matsjöhanꞌ ngꞌe ntꞌue tsꞌön na ntꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ chaꞌ nditꞌmaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌho, ndoꞌ chaꞌ ndëë ntyeꞌntjonhoꞌ nnon ta Jesús yo ninvaa ñuaanhoꞌ.   
\p
\v 36 Juu jñꞌoon na conduehoꞌ na mꞌaan ncüiihoꞌ na mꞌaan jnda juu na yuscu ndyua tque na jndë vacüenon xjen na ngoco juu, ndoꞌ nquii tye juu mꞌaanꞌ tsꞌon jon na nninncyaa jon na ngoco jnda jon, ya xe aa ndui na nndaꞌ. Tajnan quichu jon min xe na ntonco nanꞌñeen.  
\v 37 Majoꞌ ncüii tsꞌan na mꞌaan jnda jon tsanscu na vacüenon xjen na ngoco tsanꞌñeen, na jndë sitiu ya jon ncüii na tyiꞌxeꞌncyaa jon na ngoco juu, min taꞌnan ncüii nnon na itsijaaꞌhanꞌ na ncyaa jon na ngoco tsanꞌñeen, tanin min na tyiꞌninꞌncyaa jon na ngoco juu.  
\v 38 Ndoꞌ juu tsꞌan na incyaa jon na ngoco tsanscu jnda jon, ya itsꞌaa jon, majoꞌ yantyichen itsꞌaa juu tsꞌan na tyiꞌxeꞌncyaa na ngoco tsanscu jnda.   
\p
\v 39 Viochen xjen na ninvandoꞌ saaꞌ ncüii tsanscu, chuhanꞌ na quintjotyenhin yohin. Majoꞌ xe na aa ngueꞌ jon, ndëë ngoco nndaꞌ juu yo minꞌcya ro tsansꞌa na ntꞌue tsꞌon juu, majoꞌ xiaꞌntyi yo ncüii tsansꞌa na vantyja tsꞌon Cristo.  
\v 40 Majoꞌ ndö vaa na macüjiꞌ ja cüenta, juu tsanscu ninnquii, yantyichen itsꞌaa juu na ntjohin na ninnquii juu. Ndöꞌ vaa na mꞌaanꞌ tsꞌön, ndoꞌ mantyi matsixuan Espíritu cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na matsjöhanꞌ.   
\c 8  
\s1 Ntyja ꞌnan na coninjntꞌue nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan  
\p
\v 1 Ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na jnanꞌcüanonhoꞌ na mꞌan na nchu nquii ntꞌahoꞌ ntyja ꞌnaan sꞌi quiooꞌ na conanꞌcüje nnꞌan na yo juuhanꞌ conanꞌtꞌmaanꞌhan ꞌnan na jnanꞌya nquehin. Vaa jñꞌoon na condue nnꞌan na tsoñꞌen jaa condui jaa nnꞌan na covaaꞌ ya nnꞌön. Juu jñꞌoonꞌñeen jñꞌoon na mayuuꞌhanꞌ. Majoꞌ juu tsꞌan na nndaꞌ vaa na mꞌaanꞌ tsꞌon, mantyi itsitiu juu na njonntyichen conduihin, chichen nque ntyje juu. Majoꞌ juu tsꞌan na venchjii juu ntyje, ntꞌue juu nchu vaa na ntejndei juuhan na ngaquehan ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 2 Ee juu tsꞌan na mꞌaanꞌ tsꞌon na jndye ivaaꞌ tsꞌon juu, tꞌman vaa na itsitjahanꞌ na ncꞌoon juu na jndaꞌ xquen juu.  
\v 3 Majoꞌ juu tsꞌan na venchjii juu nquii Tyoꞌtsꞌon, vajnaanꞌ ya jonhin.   
\p
\v 4 Ndoꞌ juu jñꞌoon na cotaꞌxeeꞌhoꞌ nnön na aa icüjiꞌ yahanꞌ na ntquiihoꞌ sꞌi quiooꞌ na covijntꞌue nnꞌan conanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌnan na jnanꞌya nnꞌanhanꞌ na cotjihan cüenta na Tyoꞌtsꞌon conduihanꞌ, ndö jñꞌoon na matsintcüꞌë ndëëhoꞌ. Ncüii ꞌnan na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan, covaaꞌ nnꞌön na tyiꞌnjon conduihanꞌ. Xiaꞌntyi nquii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan, tanin ncüiichen.  
\v 5 Nnon tsonnanngue ndoꞌ quiñoonꞌndue, jndye nnon min na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan na conduehin ndëëhanꞌ ta, na cotyeꞌntjonhan ndëëhanꞌ.  
\v 6 Majoꞌ ntyja njanhan, ninncüii Tyoꞌtsꞌon mꞌaan, conduihin Tyëëhë. Tsoñꞌen ꞌnan na min, nquii jon tquenhanꞌ. Ndoꞌ sꞌaa jon jaa na quintꞌa nchu vaa na ntꞌue tsꞌon jon. Ndoꞌ mantyi ninncüii jon mꞌaan na conduihin na ityeꞌntjon jaa, nquiintyi Jesucristo. Tsoñꞌen ꞌnan na min, mꞌanhanꞌ xengꞌe ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon cotantꞌö.   
\p
\v 7 Mangꞌe na nndaꞌ, joo ꞌnan na covijntꞌue nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ncüii ꞌnan na chito conduihanꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndëë ntcüꞌahanꞌ, majoꞌ joo nnꞌan na vantyja nꞌon, tyiꞌtsoñꞌenhan covaaꞌ nꞌonhan na icüjiꞌ yahanꞌ na ntcüaꞌhinhanꞌ. Ee joohin mꞌanhin na tyiꞌya covicjehin quiiꞌ ñuaanhin. Mangꞌe joꞌ juu xjen na covijntꞌuehin juu siꞌñeen, joꞌ na cotjiꞌhin cüenta na conanꞌtjahin ee na toxenꞌchen tovijntꞌuehinhanꞌ na tonanꞌtꞌmaanꞌhin ꞌnan na conanꞌya nnꞌan.  
\v 8 Majoꞌ chito ngꞌe na aa cocüꞌa ncüii ꞌnan, joꞌ na icüjiꞌ Tyoꞌtsꞌon cüenta na ya jndyi nanꞌxuan na tonnon jon. Min tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na yantyi nnꞌan jaa xe na aa cocüꞌa ꞌnan na covijntꞌue nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ncüii ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan, min xe na aa tyiꞌcüꞌahanꞌ, joꞌ condui jaa nnꞌan na conanꞌtja jaa.  
\v 9 Majoꞌ juu na incyaahanꞌ na vanaan na ntquii tsꞌan siꞌñeen, chuhanꞌ na tyiꞌninꞌncyahoꞌ na juuhanꞌ ntsintcüeꞌhanꞌ ncüiichen ntyjehoꞌ na taꞌnan ya najndei juu vantyja tsꞌon juu Jesús.  
\v 10 Majoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonvaꞌ macüjiꞌ cüenta na condui ꞌuꞌ tsꞌan na jndaꞌ xquen. Majoꞌ xe ncüii tsꞌan na vantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌya vicjeeꞌ juu quiiꞌ ñuaanꞌ juu na ndyiaaꞌ juu na vaquityenꞌ ncüii vꞌaa naijon na tooꞌ ꞌnan na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan na cotjiꞌhan cüenta na Tyoꞌtsꞌon conduihanꞌ, na macüaꞌ ꞌnan na covijntꞌue nanꞌñeen joꞌ, ngꞌe na nndaꞌ vaa vicjeeꞌ tsanꞌñeen quiiꞌ ñuaanꞌ juu ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonꞌñeen, mantyi ntsꞌaahanꞌ ntyjii juu na ntcüaꞌ juu joohanꞌ.  
\v 11 Ndoꞌ na nndaꞌ, ꞌuꞌ na mavaaꞌ ya tsonꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, matsaꞌ na ntsitja ncüiichen tsꞌan na taꞌnan ya najndei juu na vantyja tsꞌon juu jon, ndoꞌ tsanꞌñeen mantyi conduihin tsꞌan na tueꞌ Cristo cüentaaꞌ juu chaꞌ ntsinꞌman jon ñuaanꞌ juu.  
\v 12 Ndoꞌ na matsaꞌ na nndaꞌ yo tsanꞌñeen na tyiꞌya vicjeeꞌ juu quiiꞌ ñuaanꞌ juu yo jñꞌoonꞌñeen, matsitja ꞌuꞌ yohin, ndoꞌ mantyi na tonnon Cristo, chaꞌvijon na jndë squeꞌ ñuaanꞌ tsanꞌñeen.  
\v 13 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, xe ntyja ꞌnaanꞌ ncüii nnon ꞌnan na macüꞌa itsquioohanꞌ ncüiichen ntyjë na vantyja tsꞌon juu Cristo na itsitjahin nnon Tyoꞌtsꞌon, tajon jnda vi cüꞌa nntꞌahanꞌ chaꞌ tyiꞌntsintcüeꞌhanꞌhin.   
\c 9  
\s1 Vaa najndei na tsixuan tsꞌan na vayꞌoon juu jñꞌoon na toninncyaa Jesucristo  
\p
\v 1 Condui ja tsꞌan na iꞌua Tyoꞌtsꞌon tsꞌian nnön na majöncya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Taꞌnan minꞌncüii tsꞌan na ntyiiꞌ juu ꞌndyo ja ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na matsꞌa. Jndë jntyꞌia nnön nquii Jesucristo. Ndoꞌ juu na vantyja nꞌonhoꞌ jon, itsiꞌmanhanꞌ na matsichön quityquiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ jon na matsꞌa.  
\v 2 Ee min na mꞌan nnꞌan na conduehan na chito condui ja tsꞌan na vayꞌoon jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo ndëë nnꞌan, majoꞌ ꞌoꞌ tyiꞌjeꞌquindëë nnduehoꞌ na nndaꞌ. Ee na covantyja nꞌonhoꞌ jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ jon na tyincyahanꞌ ndëëhoꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na mayuuꞌ condui ja tsꞌan na vayꞌoon jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan.   
\p
\v 3 Nque nnꞌan na ninꞌquitquenhin xjen na aa condui ja tsꞌan na iꞌua Cristo tsꞌian nnön, ndö vaa jñꞌoon na matsintcüꞌë ndëëhan.  
\v 4 Ya na jöncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ncüii cüii tsjoon, minꞌncüii nnon taꞌnan na itscuꞌhanꞌ na ncyꞌön cüenta ꞌnan na coninncya nnꞌan na ntcüꞌa ndoꞌ na ncuꞌa.  
\v 5 Juu Pedro yo nque ntyje nquii ta Jesús, yo mañoon ntyjë na iꞌua jon tsꞌian ndëëhin na cotsayꞌonhin jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon, ya na cotsacondyiꞌhan ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌianꞌñeen, cotsayꞌonhin ntcuhin. Mantyi ja icüjiꞌ yahanꞌ na ncjöyꞌön tsꞌan na ntejndei ja.  
\v 6 Mañoon ntyjë na iꞌua Cristo tsꞌian ndëëhan na cotsancyahin juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon, xoquituꞌ na nque nnꞌan cüentaaꞌ Cristo coninncya ndëëhan, covijntꞌuehinhanꞌ. Mangꞌe na nndaꞌ, mantyi ja yo juu Bernabé, ya icüjiꞌhanꞌ na joo nnꞌan na vantyja nꞌonhan Cristo, ntixeeꞌhin já.  
\v 7 ¿Aa tyiꞌcotjiꞌhoꞌ cüenta nchu vaa ntyja ꞌnaan mancya ro nnꞌan? Chaꞌna ncüii sondaro, ivantjon juu na ityentjon juu nnon tsꞌan na iquen jon xjenhin. Mantyi tsꞌan na jnonꞌ juu ntjon tëndöꞌndyooꞌ tsjan, iquii juu të na coveꞌhanꞌ. Min tanin juu na ngitso na juu tsꞌan na ivantyjeeꞌ quinchꞌio tyiꞌncꞌuto juu ndaatsu joo choꞌñeen.  
\v 8 Min chito xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na matsjö na nndaꞌ ndëëhoꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen nincüajonhanꞌ chaꞌxjen juu jñꞌoon na tquen Moisés.  
\v 9 Ee quityquiiꞌ jñꞌoon na tji tsanꞌñeen itsohanꞌ: “Tyiꞌntyiꞌhoꞌ ntquiꞌ jndyue ntoro xjen na contꞌahoꞌ tsꞌian yo joo oꞌ. Tyiꞌngitëꞌ ꞌoꞌ na ntcüaꞌ choꞌñeen.”  
\p Ndöꞌ vaa na itso ntjiꞌñeen. Ndoꞌ ¿Aa cotjiꞌhoꞌ cüenta na veꞌ xiaꞌntyi mꞌaanꞌ tsꞌon Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaan ndoroꞌñeen na nndaaꞌ vaa jñꞌoon na sijndaꞌ jon?  
\v 10 ¿Aa chi mantyi tso jon na nndaꞌ ngꞌe mꞌaanꞌ tsꞌon jon ntyja njanhan? Majndaꞌ na nndaꞌ. Ee ꞌnan na jndë tueꞌ na ntyjee tsꞌanhanꞌ, nquii tsꞌan na sitiuu tyuaa nninjntꞌuehinhanꞌ, ndoꞌ mantyi juu tsꞌan na icüjaꞌ ntquen.  
\v 11 Mangꞌe na nndaꞌ, nndëë ntixeeꞌ ꞌoꞌ já ngꞌe na jndë tyincyá jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, chaꞌvijon na jndë jnö́n ntjon quiiꞌ nꞌonhoꞌ.  
\v 12 Mañoon nnꞌan coꞌoquijntyꞌiahin ꞌoꞌ na coninncyahin jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, joo nanꞌñeen cotixeeꞌhoꞌhin. Mantyi já na jndë tonincyá jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo ndëëhoꞌ, chuhanꞌ na quitixeeꞌhoꞌ já ꞌnan na itsitjahanꞌ já.  
\p Majoꞌ min na itsijndaꞌhanꞌ na nndaꞌ, tacotán na quitejndeihoꞌ já, veꞌ tonanꞌquii nꞌö́n chaꞌ tyíꞌquityiö́ xu nacjohoꞌ juu xjen na toninncyá jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ.  
\v 13 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na nque ntyee na cotyeꞌntjon quiiꞌ vatsꞌon tꞌman ꞌnaan nnꞌan judíos, quiooꞌ na conanꞌcüjehin na coninncya nanꞌñeen na conanꞌtꞌmaanhin Tyoꞌtsꞌon, nque ntyeeꞌñeen cotquiihan siꞌñeen. Ndoꞌ mantyi joo ꞌnan na cotyio nnꞌan nnon tyiu tꞌman, joo ntyeeꞌñeen, joꞌ coyꞌonhin ꞌnan na cotquiihin.  
\v 14 Mantyi juu jñꞌoon na jndë tquen nquii ta Jesús, manincüajon itsiꞌmanhanꞌ na juu tsꞌan na incyaa jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan, ncyꞌoon tsanꞌñeen cüenta ꞌnan na icanhanꞌhin.  
\v 15 Majoꞌ minꞌjon tacocꞌan na quinanꞌquindëhoꞌ jñꞌoon na coꞌxenhanꞌ na ninncyahoꞌ ꞌnan nnön. Min chito na macüji tsonvahin ngꞌe na ntꞌue tsꞌön na ninncyahoꞌ xoquituꞌ na ninjntꞌue ja. Tanin min na aa ncüꞌiö na itsitjahanꞌ ꞌnan na nninjntꞌue ja, majoꞌ juu na itsiquinjonhanꞌ ja na veꞌ yu na toninncya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëëhoꞌ, xeꞌncya na ncüjiꞌ ntcüeꞌ tsꞌan juuhanꞌ.   
\p
\v 16 Tyiꞌmacüjiꞌ cüenta na njon jndyi condui ja ngꞌe na mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo. Juu tsꞌianva conduihanꞌ ncüii xu na mꞌaanhanꞌ nacjö na chöjnan na quitsiquindëëhanꞌ, na min ndiquindyaa ja ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ngꞌe viꞌ jndyi ngatsꞌaahanꞌ ntyja njan xe na aa tyiꞌninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 17 Xe na aa veꞌ ngꞌe na ntꞌue tsꞌön ncö, joꞌ mancya jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo, yajoꞌ ngitsohanꞌ na ngüantjön. Majoꞌ ngꞌe nquii Tyoꞌtsꞌon iꞌua jon juu tsꞌianvahin nnön, min tyiꞌcꞌoonꞌ tsꞌön na aa ngüantjön.  
\v 18 Ndö vaa ꞌnan na mavantjön, na ncyaahanꞌ na nën rö na tacotsꞌa na chojnan nnꞌan nnön ya na mancya jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndëëhin. Ndoꞌ na matsꞌa na nndaꞌ, tyiꞌcüijntꞌue ja juu naya na tsixuan na ngüantjön ntyja ꞌnaanꞌ juu tsꞌian na matsꞌa.   
\p
\v 19 Tyiꞌcondui ja moso ꞌnaanꞌ minꞌncüii tsꞌan. Majoꞌ min na nndaꞌ, ncö matsꞌa chaꞌvijon condui ja moso ndëë tsoñꞌen nnꞌan chaꞌ majndyehan ngüantjön na ngantyja nꞌonhan Cristo.  
\v 20 Xjen na mꞌan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan Israel na conduihan ntyjö ncö, matsijon ja yohan na conanꞌvehin juu jñꞌoon na iquenhanꞌ xjen na tquen Moisés. Matsꞌa na nndaꞌ chaꞌ majndyentyichenhan nndëë ngüantjönhan ntyja ꞌnaanꞌ Cristo min na tyiꞌquintyja tsꞌö́n na ncyꞌoon Tyoꞌtsꞌon cüenta ja xengꞌe mavancꞌuë jñꞌoonꞌñeen.  
\v 21 Ndoꞌ mantyi ndëë joo nnꞌan na tyiꞌconduihin nnꞌan Israel, matsꞌa chaꞌna na itsꞌaa ncüii nquehan na juu jñꞌoon na tquen Moisés tyiꞌiquenhanꞌ xjenhin ngꞌe tyiꞌicanhanꞌ na ntaꞌngueeꞌhinhanꞌ. Majoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na iquenhanꞌ xjen, ninnquiiꞌchen majuꞌcje ja ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Tyiꞌmatsꞌa na tyiꞌquitsijñꞌönꞌhanꞌ. Nndaꞌ jömꞌan quiiꞌ ntꞌan nanꞌñeen chaꞌ mantyi ngüantjönhin na ngantyja nꞌonhin Cristo.  
\v 22 Ya na mꞌan quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tyiꞌtꞌman vantyja nꞌonhan Cristo, matsijon ja yohin na nndaꞌ nanꞌxuanhin ee ninꞌcüantjönhin na ngaquehin na vantyja nꞌon. Nndaꞌ vaa na matsꞌa ndëë tsochen nnꞌan. Minꞌninchen na conduihan, matsijon ja yohin chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ, ñꞌenhin na ntsinꞌman Cristo ñuaanhin.  
\v 23 Tsoñꞌen nanꞌminꞌ matsꞌa chaꞌ ngaveeꞌ ngio nnꞌan yo juu jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo chaꞌ mantyi ntsijön ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na ityio Tyoꞌtsꞌon jnꞌaan nnꞌan na itsinꞌman jon ñuaanhin.   
\p
\v 24 Cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ xjen na covatjon nnꞌan na nnanꞌnonhin, tsoñꞌenhan conanꞌnonhan, majoꞌ xiaꞌntyi ninncüii tsꞌan na ngacüjaꞌhanꞌ na nndaaꞌ ꞌnan. Mantyi jaa manndaꞌ vaa na chuhanꞌ na quinanꞌchön quiiꞌ tsꞌian ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon chaꞌxjen na itsicje tsanꞌñeen, na ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, mantyi ꞌoꞌ nninncyaa Tyoꞌtsꞌon juu naya na ngacüjaꞌhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 25 Nque nanꞌñeen na conanꞌnonhin, cotquen nquehin xjen chaꞌ minꞌncüii nnon tyiꞌntsintcüeꞌhanꞌhin. Contꞌahin na nndaꞌ chaꞌ nndëë ngüenoonꞌhin ntyjehin. Ndoꞌ juu tsꞌan na cjentyi jnannon, ꞌnan na nndaaꞌ jon, chjo ro xjen na nancooꞌhanꞌ. Majoꞌ jaa na conanꞌchön ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, nninncyaa Tyoꞌtsꞌon ncüii naya ndëëhë na tyiꞌxeꞌquintycüiihanꞌ.  
\v 26 Ngꞌe na nndaꞌ vaa, ntyja njan ja, tyiꞌconanön na veꞌ mananöntö. Tyiꞌcotsijndö chaꞌna itsꞌaa tsꞌan na veꞌ ijuꞌto juu ndaꞌ cjooꞌ jndye.  
\v 27 Chito nndaꞌ matsꞌa, ja maquën naviꞌ juu siꞌtsꞌo njan chaꞌ cüangueeꞌhanꞌ na maquën xjenhanꞌ chaꞌ vi na jndë tyincya jñꞌoon ndëë nnꞌan, tyiꞌxeꞌquitso Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌxeꞌcüijntꞌue ntyja njan.   
\c 10  
\s1 ꞌNan na cotjiꞌ nnꞌan cüenta na njon jndyi nanꞌxuanhanꞌ, tyiꞌnanꞌtꞌmaanꞌhoꞌhanꞌ  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ntꞌue tsꞌön na cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaan ndochiihi nnꞌan judíos xjen na jnanhin juu ndyuaa Egipto. Tsoñꞌen nanꞌñeen tomandyiꞌhin nacjeeꞌ chincyu xjen na totsiꞌman Tyoꞌtsꞌon nato ndëëhan na tyecaꞌ ngꞌehin xjen na jnduiꞌhan juu ndyuaaꞌñeen ndoꞌ na tetꞌiohan juu Ndaandue Ve.  
\v 2 Juu xjenꞌñeen ya na jnanꞌjonhan yo Moisés na toquintyja chincyuꞌñeen nacjohan, ndoꞌ na tenonhin ndaandueꞌñeen, joo nanꞌminꞌ na tquenonhan, itsijonhanꞌ joohanꞌ chaꞌ ya na contꞌë yo xueeꞌ Jesús.  
\v 3 Ndoꞌ mantyi tsoñꞌenhan tocüaꞌhan juu maná na toninncyaa Tyoꞌtsꞌon na tonanhanꞌ toquiñoonꞌndue.  
\v 4 Ndoꞌ mantyi tsoñꞌenhan tëhan ndaa na toninncyaa jon ndëëhan. Ee manchaꞌchen xjen tomꞌaan jon yohan na toquiñjonhin natoꞌñeen. Ndoꞌ sꞌaa jon na jnduiꞌ ndaa quiiꞌ tsjöꞌ tꞌman. Nquii Cristo conduihin juu tsjöꞌñeen.  
\v 5 Majoꞌ min na jndye nnon na totejndei Tyoꞌtsꞌon nanꞌñeen, tataꞌngueeꞌhin ꞌnan na ntꞌue tsꞌon jon yohan. Ndoꞌ tsojnaanꞌ joꞌ, majndyentyihan tjëhin juu ndyuaaꞌñeen naijon na tyiꞌcovaꞌ ya.   
\p
\v 6 Tsoñꞌen joo ꞌnan na toquenon nanꞌñeen nanꞌxuanhanꞌ ncüii ꞌnan na quitsiꞌmanhanꞌ ndëëhë, chaꞌ quitscuꞌhanꞌ na ninꞌquinanꞌcjaaꞌ nnꞌön ꞌnan tyia chaꞌxjen na tontꞌa nanꞌñeen.  
\v 7 Ngꞌe joꞌ, joo ꞌnan na conanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan na chito Tyoꞌtsꞌon conduihanꞌ, min tyiꞌnanꞌtꞌmaanꞌ ꞌoꞌhanꞌ. Ee vaa jñꞌoon na jndui nacjooꞌ jñꞌoonꞌ jon ntyja ꞌnaan nanꞌñeen na itsohanꞌ: “Tyecüendyuaahin na ntcüaꞌhan ndoꞌ na ncüehin, jndë joꞌ jnanꞌquintyjahan na jnanꞌjnonhan nnon juu quisondye chjoꞌñeen na jnanꞌyahin.”  
\v 8 Min tyiꞌncꞌön jaa yo nnꞌan na veꞌ ndöꞌ ro chaꞌxjen jntꞌa vendye joo nanꞌñeen. Ndoꞌ tsojnaanꞌ na nndaꞌ vaa na jntꞌahin, ninncüii xuee sꞌaa Tyoꞌtsꞌon na tjë ntcyu nchoꞌndye minhan.  
\v 9 Min tyiꞌntꞌa ncüii nnon ꞌnan natyia chaꞌ nnintyincyooꞌ na aa ntycüii na tꞌman tsꞌon jon yo jaa, chaꞌxjen jnanꞌtja nnꞌan Israel, ndoꞌ tsojnaanꞌ joꞌ sꞌaa jon na tjëhan na totquii quindu vjehin.  
\v 10 Min tyiꞌnanꞌncꞌuaaꞌ nnꞌön na tonnon jon chaꞌna tontꞌa vendye nanꞌñeen. Ee xjen na jntꞌahin na nndaꞌ, jñon jon ángel ꞌnaanꞌ jon na scüje tsanꞌñeen jndye jndyihan.   
\p
\v 11 Tsoñꞌen nanꞌminꞌ na toquenon nnꞌan Israelꞌñeen, conanꞌquindyihanꞌ jaa na tananꞌjön yo ꞌnan na tontꞌa nanꞌñeen. Ee jñꞌoonminꞌ tonduihanꞌ chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ ndëë nchu vaa ngotsamꞌan ndyu min juu na vavindyo na ngitsu tsonnangue.  
\v 12 Mangꞌe joꞌ, juu tsꞌan na itsitiu na tyiꞌxeꞌquitsitjahin ngꞌe na tꞌmanntyichen na vantyja tsꞌon juu, quitsꞌaa juu cüenta na tyiꞌntsquioocjehanꞌhin ꞌio cha.  
\v 13 Ee ꞌnan na coquenonhoꞌ na ityiiꞌhanꞌ ngꞌeehanꞌ ꞌoꞌ na quinanꞌtjahoꞌ tonnon Tyoꞌtsꞌon, maninꞌcüejonhanꞌ chaꞌxjen na coquenon tsoñꞌen nnꞌan. Majoꞌ itsiquindë jon jñꞌoon na jndë tcoꞌ jon ꞌndyo jon, ee xiaꞌntyi ꞌnan na ntyjii jon na nndëë nnanhoꞌ, mantyjantyi joꞌ ro na ncyaa jon na ngenonhoꞌ. Ndoꞌ ngüañoonꞌ jonhoꞌ quityquiiꞌhanꞌ, chaꞌ nndëë nnanhoꞌ yohanꞌ.   
\p
\v 14 Mangꞌe na nndaꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo na viꞌntyji ꞌoꞌ, joo nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin ncüii ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan, nquehoꞌ cüingiohoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ chaꞌvijon tsꞌan na inannon jndyi juu na vaa na toncuuꞌ.  
\v 15 Matsinën jñꞌoonminꞌ ndëëhoꞌ, ꞌoꞌ na conduihoꞌ nnꞌan na jndaꞌ nquen. Nquehoꞌ quitjiꞌhoꞌ cüenta nchu vaa itsiquindyihanꞌ.  
\v 16 Juu xjen na covatjon jaa na concya naya Tyoꞌtsꞌon na covë juu ꞌnan na ñjon vaso, itsiꞌmanhanꞌ na conanꞌjön ntyja ꞌnaanꞌ juu neoonꞌ Cristo. Ndoꞌ mantyi ya na cotyjë tanꞌ tyooꞌ, itsiꞌmanhanꞌ na conanꞌjön ntyja ꞌnaanꞌ siiꞌ jon na tenon jon naviꞌ tꞌman nnon tsonjnꞌaan ntyja njanhan.  
\v 17 Juu tyooꞌñeen, min na ninncüiihanꞌ, ya na jndë tui xjen ntanꞌhanꞌ, jndyehanꞌ condë. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja njanhan, min na jndye jaa, ninncüii siꞌtsꞌo condui jaa.   
\p
\v 18 Cꞌoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu tmaanꞌ nnꞌan Israel. Nque ntyee ꞌnaan nanꞌñeen na cotquiihin sꞌi quiooꞌ na coninncya nanꞌñeen na conanꞌtꞌmaanꞌhin Tyoꞌtsꞌon, conanꞌjon ntyeeꞌñeen ntyja ꞌnaanꞌ juu nnontyiu naijon na condui tsꞌianꞌñeen.  
\v 19 ¿Nchu vaa na ntꞌue tsꞌön na quitjiꞌhoꞌ cüenta yo jñꞌoonminꞌ na matsinën? Joo ꞌnan na conanꞌya nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhinhanꞌ na chaꞌvijon conduihanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, ¿Aa ninꞌquitsjö na mayuuꞌ vaa najndei na nanꞌxuanhanꞌ? Ndoꞌ joo ꞌnan na covijntꞌue nanꞌñeen na coninncyahinhanꞌ nnon juu nanꞌñeen, ¿Aa mayuuꞌ njon jndyi conduihanꞌ na ntejndeihanꞌhin?  
\v 20 Joo ꞌnan na coninncya nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin nanꞌñeen, minꞌchjo tyiꞌquinjonhanꞌ. Ee joo nanꞌñeen na coninncyahin ndëëhanꞌ, coninncyahinhanꞌ ndëë yotyia, ndoꞌ ja min tyiꞌquintꞌue tsꞌön na ntsayꞌonhoꞌ jñꞌoon yo yotyia.  
\v 21 Juu vaso na cove nnꞌan na conanꞌjonhin ntyja ꞌnaanꞌ Cristo, tyiꞌxeꞌquindëë nnanꞌjonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ xe na aa mantyi conanꞌjonhoꞌ juu na cove nnꞌan ntyja ꞌnaan yotyia. Min tyiꞌjeꞌquindëë nnanꞌjonhoꞌ juu mesa ntyja ꞌnaanꞌ Cristo ndoꞌ mantyi juu ntyja ꞌnaan yotyia.  
\v 22 Nquii Tyoꞌtsꞌon xuehin yo jaa. Tyiꞌquintꞌue tsꞌon jon na ncüii nnon ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan, ntꞌa na njonchenhanꞌ, chichen nquii jon. Mangꞌe joꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ntꞌa ncüii nnon na ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ ndyiaaꞌ ndyaꞌ jon jaa, ee juu jon jndeintyichen conduihin, chichen jaa.   
\s1 Vanaan na ntꞌaha tsoñꞌen, majoꞌ xiaꞌntyi yo na vengiö ntyjë  
\p
\v 23 Mꞌan nnꞌan na conduehin na ya icüjihanꞌ na ntꞌaha minꞌcya ro na ntꞌue nnꞌön. Jñꞌoonꞌñeen mayuuꞌhanꞌ majoꞌ tyiꞌtsoñꞌenhanꞌ ntejndeihanꞌ tsꞌan na ngaquehin na vantyja tsꞌon juu.  
\v 24 Majoꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ninnquiiꞌchen ncꞌoonꞌ nnꞌön ꞌnan na ntꞌue nnꞌön nquëhë, mantyi cꞌoonꞌ nnꞌön nchu vaa nquii ntꞌaha chaꞌ ngotejndeihanꞌ nnꞌan.   
\p
\v 25 Minꞌcya ro siꞌ na coninjntꞌua tsꞌua, ya na ntquiihoꞌhanꞌ, veꞌ tyiꞌngüaxeꞌ na aa tijntꞌuehanꞌ na jnanꞌtꞌmaanꞌ nnꞌan ncüii nnon ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan na cotjiꞌhan cüenta na conduihanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Xe na aa ntꞌahoꞌ na nndaꞌ, yajoꞌ tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na tyiꞌya nincjehoꞌ quiiꞌ ñuaanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 26 Ee juu tsonnangue yo tsoñꞌen ꞌnan na min nnonhanꞌ, conduihanꞌ cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 27 Xe ncüii tsꞌan na tyiꞌcovantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon, iꞌman jon ꞌoꞌ na quinanꞌjonhoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ yohin, taꞌnan ncüii nnon na itscuꞌhanꞌ na ncꞌohoꞌ xe na aa ntꞌue nꞌonhoꞌ. Ndoꞌ ya na ntcüaꞌhoꞌ minꞌcya ro ꞌnan na ninncyaa jon. Majoꞌ min tyiꞌntaꞌxeeꞌhoꞌ na juu siꞌ na cocüaꞌhoꞌ aa tijntꞌuehinhanꞌ na jnanꞌtꞌmaanꞌhan ncüii nnon ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan. Tyiꞌntsꞌaahanꞌ na tyiꞌya nincjehoꞌ quiiꞌ ñuaanhoꞌ.  
\v 28 Majoꞌ xe na aa ngitso tsꞌan ndëëhoꞌ na juu siꞌñeen tijntꞌuehanꞌ na jnanꞌtꞌmaanꞌhan ncüii nnon ꞌnan na jnanꞌya nnꞌan, joꞌ min tyiꞌntquiihoꞌhanꞌ. Ee xe na aa ntquiihoꞌhanꞌ, ntsꞌaahanꞌ na tyiꞌya nincjeeꞌ tsanꞌñeen quiiꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 29 Chito matsjö na ꞌoꞌ tyiꞌya nnincjehoꞌ quiiꞌ ñuaanhoꞌ, veꞌ tyiꞌquintꞌue tsꞌön na juu tsꞌan na siquindyii jon ꞌoꞌ nchu vaa na tijntꞌue siꞌñeen, tyiꞌya nincjeeꞌ juu quiiꞌ ñuaanꞌ juu.  
\p Majoꞌ nndëë ntsꞌaahanꞌ na ncüii tsꞌan na vantyja tsꞌon Jesús mꞌaanꞌ tsꞌon juu na ndu na tyiꞌquichuhanꞌ na ntcüaꞌ juu ngꞌe na tyiꞌya nincjeeꞌ ncüiichen tsꞌan quiꞌ ñuaanꞌ juu.  
\v 30 Ee ntsitiu juu ngꞌe na incyaa juu na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ ꞌnan na icüaꞌ juu, joꞌ tyiꞌquichuhanꞌ na ngitso ncüiichen tsꞌan na tyiꞌya na itsꞌaa juu ee jndë tyincyaa juu na ya jon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 31 Ngꞌe na nndaꞌ, xe na aa cocüaꞌhoꞌ, oo min na aa covehoꞌ, oo minꞌcya ro nnon na contꞌahoꞌ, quintꞌahoꞌhanꞌ chaꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ cüitꞌmaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 32 Ndoꞌ juu na vja na cotsamꞌanhoꞌ, min ncüii nnon tavintꞌahoꞌ na ntsꞌaahanꞌ na ntsitja ncüiichen tsꞌan nnon jon, min tondëë joo nnꞌan judíos, min ndëë nque nnꞌan na chito judíos conduihin, min ndëë nque nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon.  
\v 33 Ja ntyja njan, ndö vaa na matsꞌa, matsꞌa tsoñꞌen na condëë matsꞌa chaꞌ tsoñꞌen nnꞌan ngaveeꞌ ngiohin. Tyiꞌcotsichön na juu na matsꞌa na xiaꞌntyi ncö quitejndeihanꞌ, mantꞌuë na quitejndeihanꞌ jndye nnꞌan, chaꞌ ngüentyja xjen na ntsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhan.   
\c 11  
\p
\v 1 Chaꞌxjen na cotquenhoꞌ cüenta na majuꞌcje ja nnon Cristo, joꞌ cüꞌahoꞌ ja, ee ja jöntyja yo jon chaꞌxjen na totsꞌaa nquii jon.   
\s1 Ndö vaa cꞌon nanntcu xjen na covatjon nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin Tyoꞌtsꞌon  
\p
\v 2 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, njon jndyi nchji na covañjoonꞌ nꞌonhoꞌ joo jñꞌoon na totsiꞌman ndëëhoꞌ min tyiꞌcoꞌndyehoꞌhanꞌ.  
\v 3 Majoꞌ ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoonva. Chaꞌxjen nquii Tyoꞌtsꞌon conintquehin nnon Cristo, mantyi nquii Cristo conintquehin ndëë ncüii cüii jaa. Manndaꞌ vaa itsijonhanꞌ na conintque tsꞌan nnon scuuꞌ juu.  
\v 4 Mangꞌe na nndaꞌ, ncüii tsansꞌa xjen na itsinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon oo na incyaa juu jñꞌoonꞌ jon ndëë nnꞌan, juu xjenꞌñeen xe na aa ñjon ꞌnan xquen juu, itscüejnaanꞌ juu nquii jon na conduihin xquen juu.  
\v 5 Majoꞌ ncüii tsanscu, xe na aa tyiꞌquityion juu ꞌnan xquen juu xjen na itsinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon oo na ncyaa juu jñꞌoonꞌ jon, itscüejnaanꞌ juu nquii jon na conintquehin nnon juu. Ndoꞌ na nndaꞌ, itsijonhanꞌhin na chaꞌvijon na jndë tinquiꞌñꞌen soxquen juu.  
\v 6 Ee xe na aa tyiꞌquintꞌue tsꞌon tsanscu na ntscuꞌ juu soxquen juu, yantyi na ninnquiꞌñꞌenhanꞌ. Ndoꞌ xe na aa jnaanꞌ jndyi juu na nndaꞌ, yajoꞌ quityion juu ꞌnan xquen juu.  
\v 7 Majoꞌ tyiꞌichuhanꞌ na juu tsansꞌa ndyion juu ꞌnan xquen juu xjen na ntsinin juu nnon Tyoꞌtsꞌon ee jnduihin chaꞌvijon nquii jon ndoꞌ conditꞌmaanꞌ jon ntyja ꞌnaanꞌ juu. Ndoꞌ majoꞌntyi nquii tsansꞌa conditꞌmaanꞌhin ntyja ꞌnaanꞌ juu tsanscu.  
\v 8 Ee chito tsanscu tijntꞌue Tyoꞌtsꞌon na sia jon tsansꞌa, tijntꞌuehin tsansꞌa na sia jon tsanscu.  
\v 9 Min chito na sia jon tsansꞌa na quitejndeihanꞌ tsanscu, sia jon tsanscu na quitejndeihanꞌ tsansꞌa.  
\v 10 Mangꞌe na nndaꞌ, icanhanꞌ na quityion tsanscu ꞌnan xquen juu, chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ na mꞌaan nin juu na coꞌxenhin, ndoꞌ mantyi ngꞌe na cotquen ángeles cüenta nchu vaa na vamꞌaan juu.  
\v 11 Majoꞌ ntyja njan jaa nnꞌan na mꞌan nacje ꞌnaanꞌ Cristo, xiaꞌntyi itsiquindëhanꞌ tsansꞌa ya na mꞌaan scuuꞌ juu, ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaanꞌ tsanscu, itsiquindëhanꞌhin ya na mꞌaan saaꞌ juu.  
\v 12 Ee chaꞌxjen jñꞌoon na mayuuꞌ na tijntꞌue Tyoꞌtsꞌon tsansꞌa na sia jon tsanscu, mantyi jñꞌoon na mayuuꞌ na mꞌaan tsansꞌa ngꞌe na singui tsanscuhin. Ndoꞌ ve joohin yo tsoñꞌen na tquen jon, mꞌanhin ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ nquii jon.   
\p
\v 13 Manquentyihoꞌ quitjiꞌhoꞌ cüenta na aa cüjiꞌyahanꞌ na itsinin tsanscu nnon Tyoꞌtsꞌon na tyiꞌquityion juu ꞌnan xquen juu.  
\v 14 Nnꞌan na ninvaa tsonnangue cotjiꞌhin cüenta na itscüejnaanꞌhanꞌ tsansꞌa xe na aa tonco soxquen juu.  
\v 15 Majoꞌ tsanscu, icüjiꞌ scuhanꞌhin xe na aa tonco soxquen jon. Mangꞌe na nndaꞌ, tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na tonco sonquenhan chaꞌ juuhanꞌ ntscuꞌhanꞌ nquenhan.  
\v 16 Majoꞌ xe na aa ñꞌenhoꞌ na ninꞌquinanꞌjndyehoꞌ jndyuehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na ñjon ꞌnan nquen nanntcu, ninnquiiꞌchen nndaꞌ vaa na conanꞌjntꞌá, ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo ncüii cüii joo naijon na conanꞌtꞌmaanꞌhan jon, manndaꞌ vaa conanꞌjonhan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen.   
\s1 Ntyja ꞌnaanꞌ tyooꞌ yo vaso na tquen ta Jesús  
\p
\v 17 Jñꞌoon na macüjintyëchën, ndiquindëë na ntsjö na ya contꞌahoꞌ. Ee juu xjen na covatjonhoꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ Tyoꞌtsꞌon, tyiꞌitejndeihanꞌ ꞌoꞌ na ngaquehoꞌ tyquiiꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon, majndeichen itsintcüeꞌhanꞌ ꞌoꞌ.  
\v 18 Ee jndë jndyi na juu xjen na covatjonhoꞌ na nnanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ jon, tyiꞌxoncüii mꞌanhoꞌ yo ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon jon. Ndoꞌ vantyja tsꞌön na contꞌahoꞌ na nndaꞌ.  
\v 19 Ee itsꞌaahanꞌ na mayuuꞌ na mꞌan nnꞌan quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na tyiꞌninncüii jñꞌoon na conanꞌmanhin chaꞌ quitsiꞌmanhanꞌ nin ꞌoꞌ na xoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 20 Ee juu xjen na covatjonhoꞌ na nanꞌjonhoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ na covañjoonꞌ nꞌonhoꞌ na tueꞌ ta Jesús, covityincyooꞌ na mayuuꞌ na chito cocüaꞌhoꞌhanꞌ chaꞌxjen na sijndaꞌ nquii jon.  
\v 21 Ee tyiꞌxoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ yo ntyjehoꞌ ya na cocüaꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Cristo. Ee ñꞌenhoꞌ na tyuaaꞌ cotaꞌhoꞌ na ntcüaꞌhoꞌhanꞌ, ndoꞌ joo nnꞌan na tinioonꞌ cotsque, taꞌnan ꞌndyihanꞌ na nninjntꞌuehin. Mantyi ñꞌenhoꞌ na jndye covehoꞌ ata xjen condyehoꞌ.  
\v 22 Majoꞌ xe na aa ninjndoꞌ jndyihoꞌ, cüaꞌhoꞌ ndoꞌ cüehoꞌ ntꞌaahoꞌ, ee juu ꞌnan na contꞌahoꞌ conanꞌman nquiiꞌhoꞌ na tyiꞌcueeꞌ nꞌonhoꞌ nque ntyjehoꞌ na conduihin tmaanꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ mantyi conanꞌcüejnaanꞌhoꞌ joo ntyjë na mantyi vantyja nꞌon Cristo na jñenꞌ jndyihin. Ndoꞌ na nndaꞌ contꞌahoꞌ, ¿Aa conanꞌtiuhoꞌ na chuhanꞌ na quitsjö na ya jndyi contꞌahoꞌ? Minꞌchjo ndincyaahanꞌ na ntsꞌahanꞌ.   
\s1 Na sijndaꞌ ta Jesús ntyja ꞌnaanꞌ tyooꞌ yo vaso  
\r (Mt 26:26-29; Mr 14:22-25; Lc 22:14-20)  
\p
\v 23 Ee nquii ta Jesús siꞌman jon nnön juu jñꞌoon na totsiꞌman ndëëhoꞌ. Maninjuu tijaan na vitjachen na tyincyaa tsꞌan cüentahin nduee nnꞌan na tꞌuehan jon, tyꞌoon jon tyooꞌ,  
\v 24 Ndoꞌ vi na jndë tyincyaa jon na ya Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ, tyjee jon tanꞌhanꞌ, ndoꞌ tso jon ndëë nnꞌan na cotsayꞌonhan jñꞌoon yo jon: “Cyꞌonhoꞌ tyooꞌva, juuhanꞌ conduihanꞌ siꞌtsꞌo njan na mancya na ncüꞌiö ntyja ꞌnaanhoꞌ. Manndaꞌ vaa quintꞌahoꞌ ncüii cüii jnda na cocüaꞌhoꞌhanꞌ na covañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ja.”  
\v 25 Mantyi macüajon sꞌaa jon yo vaso, vi jndë na tcüaꞌhan, tyꞌoon jonhanꞌ, tso jon: “Ntyja na ncüꞌiö, juu vasova tsixuanhanꞌ jñꞌoon xco na macöꞌ ꞌndyö yo nꞌeön ncö. Manndaꞌ vaa quintꞌahoꞌ na cüehoꞌhanꞌ ncüii cüii jon na covañjoonꞌ nꞌonhoꞌ ntyja na matsꞌa.”  
\p Ndö vaa jñꞌoon na siꞌman jon nnön.  
\v 26 Ngꞌe na nndaꞌ, tyiꞌncüii cüii jon na cocüaꞌhoꞌ juu tyooꞌva ndoꞌ na covehoꞌ na ñjon vasova, conanꞌman nquiiꞌhoꞌ ndëë nnꞌan juu na tueꞌ ta Jesús ata xjen na nndyo ntcüeꞌ nndaꞌ jon.   
\s1 Tyooꞌ yo vaso na tquen ta Jesús, quitquën cüenta na conanꞌjön ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ  
\p
\v 27 Ee na nndaꞌ, juu jñꞌoonvaꞌ ninꞌquitsiquindyihanꞌ na minꞌninchen tsꞌan na tyiꞌcüentahin na ve itsijontohin na cotyje nnꞌan tyooꞌ ndoꞌ na covehin na ñjon vaso ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ ta Jesús, juu jnaanꞌ tsanꞌñeen itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌna jnan nque nnꞌan na tanhin na cueꞌ ta Jesús.  
\v 28 Mangꞌe na nndaꞌ, vitjachen na nnanꞌjonhoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ juu tyooꞌñeen ndoꞌ na ncüehoꞌ na ñjon juu vasoꞌñeen, ncüii cüiihoꞌ quitjiꞌ nquehoꞌ cüenta na aa ya cotsamꞌanhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon, ndë joꞌ ntcüaꞌhoꞌ ndoꞌ ncüehoꞌhanꞌ.  
\v 29 Ee minꞌninchen tsꞌan na itsijonhin xjen na cocüaꞌ nnꞌan ndoꞌ na covehan ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ ta Jesús, xe tyiꞌiquen ya tsanꞌñeen cüenta juu na njon jndyi condui siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ ta Jesús, ndoꞌ na icüaꞌ juu yo na iꞌu juu, itsijndaꞌ nquiihanꞌ na quitꞌuiihanꞌhin.  
\v 30 Mangꞌe na nndaꞌ vaa na contꞌahoꞌ, joꞌ majndyehoꞌ mꞌanhoꞌ na vꞌihoꞌ ndoꞌ taꞌnan na jndëhoꞌ yo siꞌtsꞌo ꞌnaanhoꞌ, ata ndyiiꞌ ntyjehoꞌ na jndë tjëhan.  
\v 31 Majoꞌ xe na aa ntjiꞌ nquë cüenta na aa xoncüeeꞌ nnꞌön na cotsamꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na ntcoꞌxen Tyoꞌtsꞌon jaa.  
\v 32 Majoꞌ xe na aa ntꞌuii jon jaa ngꞌe na conanꞌtja jaa, ncyaa jon na itsꞌaaviꞌhanꞌ jaa nanein. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ya na ngueeꞌ xuee na ntcoꞌxen jon nque nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌon Cristo, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na quitꞌuii jon jaa chaꞌxjen juu ꞌnan na ntsꞌaa jon yo joo nanꞌñeen.   
\p
\v 33 Mangꞌe joꞌ ꞌoꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, ya na conanꞌjonhoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ juu na sijndaꞌ ta Jesús, cüendooꞌ ꞌoꞌ ntyjehoꞌ chaꞌ tojnaanꞌ nnanꞌjonhoꞌ na ntcüaꞌ ꞌoꞌ juuhanꞌ.  
\v 34 Ndoꞌ xe ncüii ꞌoꞌ mꞌaan na ninjndoꞌ juu xjen na covancüiihoꞌ na ntcüaꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na tueꞌ ta Jesús, cüaꞌ jndyee juu vaaꞌ juu, ndë joꞌ ntsijonhin ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Ee na nndui na nndaꞌ, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na quitꞌuiiviꞌ Tyoꞌtsꞌon ꞌoꞌ. Ndoꞌ ntyja ꞌnaan joo mañoon jñꞌoon na cotaꞌxeeꞌ ꞌoꞌ nnön, cuëjndyëë na mꞌanhoꞌ, ndoꞌ ntsijntꞌa jahanꞌ.   
\c 12  
\s1 Naya na itsiquindaaꞌ Espíritu Santo jaa  
\p
\v 1 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo, vaa jñꞌoon na ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ncüii ncüii nnon na itsiquindaaꞌ Espíritu Santo jaa na ntyja ꞌnaan joohanꞌ na condëë cotyeꞌntjön nnon Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 2 ꞌOꞌ mangio yahoꞌ na toxenꞌchen vitjachen na ndyehoꞌ jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, joo jñꞌoon na tonanꞌnein nnꞌan ntyja ꞌnaan ꞌnan na conanꞌtꞌmaanꞌhan na ndiquinanꞌneinhanꞌ, tovachuhanꞌ ꞌoꞌ na tonanꞌtꞌmaanꞌtohoꞌ joohanꞌ.  
\v 3 Mangꞌe na nndaꞌ, juu tsꞌan na mꞌaan nacje ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, tandincyaahanꞌ na ncjuꞌ tsanꞌñeen tsꞌonnanꞌ nacjooꞌ Jesús. Mantyi xiaꞌntyi xe na aa tsixuan tsꞌan Espíritu Santo, joꞌ na nndëë ngitso juu na nquii Jesús conduihin na ityeꞌntjon jonhin.   
\p
\v 4 Nquii Espíritu Santo na nanꞌxuan, jndye nnon naya min na itsiquindaaꞌ jon jaa chaꞌ condëë contꞌaha tsꞌian ꞌnaanꞌ nquii ta Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ manquiintyi Espíritu Santo incyaa jon na conanꞌxuan ncüii cüii nnon tsꞌianꞌñeen.  
\v 5 Ndoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon, jndye nnon min na itsijndaꞌ jon chaꞌ condëë cotyeꞌntjön nnon Cristo, majoꞌ juu jon ninncüiihin na conduihin na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen jaa.  
\v 6 Ndoꞌ mantyi jndye nnon min na incyaa Tyoꞌtsꞌon ndëëhë na covijntꞌue jonhanꞌ na condui tsꞌian ꞌnaanꞌ jon. Majoꞌ ninnquii jon itsijndaꞌ jon ncüii cüii nnon na nanꞌxuan chaꞌ condëë contꞌa juu tsꞌianꞌñeen.  
\v 7 Ndëë ncüii cüii jaa na vantyja nnꞌön Cristo, incyaa Espíritu Santo nin ncüii nnon tsꞌian na nanꞌxuan chaꞌ quitejndeihanꞌ joo nnꞌan cüentaaꞌ Cristo.  
\v 8 Nnon ncüii tsꞌan incyaa Espíritu na itsinin juu jñꞌoon na itsijndaꞌ juu nquen nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ Jesús, ndoꞌ nnon ncüiichen tsꞌan majuuntyi Espíritu incyaa jon na ya itsiꞌman tsanꞌñeen nchu vaa na itsiquindyi jñꞌoon naya ntyja ꞌnaanꞌ Jesús.  
\v 9 Ndoꞌ nnon ncüiichen tsꞌan nquiintyi Espíritu incyaa jon na tꞌmanntyichen na vantyja tsꞌon juu Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ nnon ncüiichen tsꞌan incyaa jon na condëë na itsinꞌman tsanꞌñeen nnꞌan vꞌi.  
\v 10 Nnon ncüiichen tsꞌan ncyaa Espíritu na condëë itsꞌaa tsanꞌñeen tsꞌian na tyiꞌxeꞌquinduihanꞌ na veꞌ najndei nquii juu. Ndoꞌ nnon ncüiichen tsꞌan incyaa jon na ya jndyi incyaa juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon. Mantyi nnon ncüiichen tsꞌan incyaa jon na ivaaꞌ tsꞌon juu ntyja ꞌnaanꞌ tsꞌian na tsixuan ncüii ro cüii tsꞌan, aa ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo, joꞌ na condui tsꞌianꞌñeen ndoꞌ aa ntyja ꞌnaan mañoon espíritu na conanꞌviꞌnnꞌan. Ndoꞌ mꞌan nnꞌan na incyaa jon na ya conanꞌneinhin mañoonchen nnon jñꞌoon. Ndoꞌ nnon ncüiichen tsꞌan incyaa jon na condëë itscüenon juu nchu vaa itsiquindyi joo jñꞌoonꞌñeen na vandyaꞌhanꞌ.  
\v 11 Majoꞌ xiaꞌntyi nquii Espíritu incyaa jon na condëë contꞌa nnꞌan ncüii cüii nnon joo tsꞌianminꞌ, ndoꞌ chaꞌxjen na itsijndaꞌ nquii jon, joꞌ covejndyo tsꞌian na incyaa jon nnon ncüii ncüii tsꞌan.   
\s1 Tsoñꞌen jaa ninncüii siꞌtsꞌo condui  
\p
\v 12 Siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan, ninncüiihanꞌ min na jndye nnon na quiñjonꞌhanꞌ. Majoꞌ min na jndye nnon quiñjonꞌhanꞌ, ninncüii siꞌtsꞌo conduihanꞌ. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo.  
\v 13 Tsoñꞌen jaa sꞌaa Espíritu na ninncüii siꞌtsꞌo condui ngꞌe na jntꞌëhë yo xueeꞌ Jesús, min na aa nnꞌan judíos jaa oo min na aa condui jaa mañoon tsjan nnꞌan, aa nnꞌan na cotyeꞌntjontyen ndëë patrón ndoꞌ aa nnꞌan na mꞌan xjen ꞌnaan nque. Tsoñꞌen jaa itsijonhanꞌ na chaꞌvijon ninncüii tsꞌan condui jaa ngꞌe ncüii cüii jaa nanꞌxuan maninjuuntyi Espíritu na condui Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 14 Siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan chito ninncüii nnon tsixuanhanꞌ, jndye nnon na quiñjonꞌhanꞌ.  
\v 15 Joꞌ xe na aa ngitso xꞌee tsꞌan: “Ja tyiꞌtsixuan ntyja ꞌnaanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsanvaꞌ ngꞌe chito ntꞌö jon condui ja”, Min xe na aa ngitsohanꞌ na nndaꞌ, tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na juu xꞌee tsanꞌñeen tyiꞌtsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu.  
\v 16 Ndoꞌ xe aa juu tsöꞌnqui tsꞌan ngitsohanꞌ: “Ngꞌe na chito tënnon tsanvaꞌ ja, joꞌ na tyiꞌquitsixuan ntyja ꞌnaanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu.” Min xe na aa ngitsohanꞌ na nndaꞌ, tyiꞌxeꞌquitsꞌaahanꞌ na juu tënnon tsanꞌñeen tyiꞌquitsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu.  
\v 17 Ee xe ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan xiaꞌntyi tsixuanhanꞌ tënnon juu, yajoꞌ ¿nchu ya na nndyii juu? Ndoꞌ mantyi xe ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu tsixuanhanꞌ tsöꞌnqui juu, tyiꞌjeꞌquindëë na ncyꞌoon juu jndyeeꞌ ꞌnan.  
\v 18 Majoꞌ ncüii cüii nnon siꞌtsꞌo njanhan, jndë tquen Tyoꞌtsꞌonhanꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii jon.  
\v 19 Ee xe na aa ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan, ninncüii nnon tsixuanhanꞌ, tyiꞌjeꞌquitsixuanhanꞌ na quindëhanꞌ.  
\v 20 Majoꞌ chaꞌxjen na cotquenhoꞌ cüenta, min na jndye nnon tsixuan juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan, ninncüii conduihanꞌ.   
\p
\v 21 Mangꞌe na nndaꞌ, juu tënnon tsꞌan ndincyaahanꞌ na ngitsohanꞌ nnon ntꞌö juu: “Tayuu jntꞌue ja ꞌuꞌ.” Min xquen tsꞌan ndincyaahanꞌ na ngitsohanꞌ ndëë ngꞌee tsꞌan: “Tayuu jntꞌue ja ꞌoꞌ.”  
\v 22 Majoꞌ chito na nndaꞌ vaa. Ee ncüii cüii nnon siꞌtsꞌo njanhan na cotjiꞌ cüenta na tyiꞌnjon tsixuanhanꞌ, joohanꞌ jntꞌuentyichenhanꞌ.  
\v 23 Ndoꞌ ncüii cüii nnon siꞌtsꞌo njanhan na cotjiꞌ cüenta na tyiꞌnjon nanꞌxuanhanꞌ, joohanꞌ yantyichen na cotaꞌntyjëëꞌhanꞌ. Ndoꞌ ncüii cüii nnonhanꞌ na jnꞌan ngiö na njntyꞌia nnꞌanhanꞌ, njonchenhanꞌ contꞌa na cotꞌëhanꞌ.  
\v 24 Majoꞌ joo ncüii cüii nnon siꞌtsꞌo njanhan na tanin min na aa cojntyꞌia nnꞌanhanꞌ, tyiꞌicanhanꞌ na ngitꞌëhanꞌ. Majoꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon jndë sitjonꞌ jon ncüii cüii nnon siꞌtsꞌo njanhan chaꞌ ncüii cüiihanꞌ na tyiꞌnjon nanꞌxuanhanꞌ, caquinjonhanꞌ.  
\v 25 Nndaꞌ sꞌaa jon chaꞌ tanin ncüii nnon siꞌtsꞌo na ntsitiu juu na tyiꞌcüijntꞌue ncüiichen nnonhanꞌ. Itsꞌaa jon na nndaꞌ chaꞌ ncüii cüii nnonhanꞌ cüejon cꞌoonꞌ nꞌonhan ntyja ꞌnaan ntyjehan.  
\v 26 Ncüii nnon siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan, ya na viꞌ iquenonhanꞌ, viꞌ iquenon ninvaa siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ juu, mantyi juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan xjen na itsitꞌmaanꞌhanꞌ ncüii nnonhanꞌ, ninvaahanꞌ ya jndyi nchjiihanꞌ.   
\p
\v 27 Nquehoꞌ manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ. ꞌOꞌ conduihoꞌ siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ nquii Cristo, ndoꞌ ncüii cüiihoꞌ conduihoꞌ ncüii cüii nnon na quiñjonꞌhanꞌ.  
\v 28 Quiiꞌ ntꞌan tmaanꞌ nnꞌan na conduihin cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon, tꞌua jndyee jon tsꞌian ndëë nnꞌan na jñon jonhan ndëë nnꞌan yo jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon. Ndoꞌ jndë ve iꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na coninncyahin jñꞌoon na itsiꞌman Tyoꞌtsꞌon ndëëhan, ndoꞌ jndë ndye tquen jon nnꞌan na conanꞌmanhin nchu vaa itsiquindyi joo jñꞌoonꞌñeen. Jndë joꞌ sijndaꞌ jon nnꞌan na condëë contꞌahan tsꞌian na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ najndë nquehan. Mantyi tꞌua jon tsꞌian ndëë nnꞌan na conanꞌnꞌmanhin nnꞌan vꞌi chaꞌxjen na totsꞌaa nquii Jesús, mantyi nnꞌan na coteꞌjndeihin ntyjehin. Ndoꞌ ndëë nnꞌan na vantyja nꞌon, tꞌua jon tsꞌian na quinanꞌjndaꞌhan nchu vaa ncꞌoon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ na matsꞌia sijndaꞌ jon nnꞌan na condëë conanꞌneinhan mañoonchen nnon jñꞌoon, chito jñꞌoon na mancüiixjen na conanꞌneinhan.  
\v 29 Chito tsoñꞌenhan conduihan nnꞌan na jñon jonhan ndëë nnꞌan yo jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Cristo. Min chito tsoñꞌenhan conduihan nnꞌan na iꞌua jon tsꞌian ndëëhan na coꞌo ncyahin juu jñꞌoon naya. Mantyi chito tsoñꞌenhan na iꞌua jon tsꞌian ndëëhan na quinanꞌmanhin nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen. Min chito tsoñꞌenhan tyincyaa jon na condëë contꞌahan ncüii cüii nnon tsꞌian na tyiꞌjeꞌquinduihanꞌ ntyja najndë nquehan.  
\v 30 Mantyi chito tsoñꞌenhan tyincyaa jon na condëë conanꞌnꞌmanhin nnꞌan vꞌi chaꞌxjen na totsꞌaa nquii ta Jesús, min chito tsoñꞌenhan tyincyaa jon na condëë conanꞌneinhan mañoonchen nnon jñꞌoon. Min chito tsoñꞌenhan condëë conanꞌcüenonhan jñꞌoon nchu vaa ninꞌquitsiquindyi joo jñꞌoonꞌñeen na conanꞌnein nanꞌñeen.  
\v 31 Majoꞌ yo manchaꞌchen nꞌonhoꞌ quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na ntsiquindaaꞌ jon ꞌoꞌ ncüii nnon tsꞌian na njonntyichenhanꞌ.  
\p Ndoꞌ naneinhin mantsiꞌman ndëëhoꞌ ncüii nnon na cꞌonhoꞌ na tonnon Tyoꞌtsꞌon na juuhanꞌ njonntyichenhanꞌ, chintyi joo tsꞌianminꞌ.   
\c 13  
\s1 Njon jndyi tsixuanhanꞌ na quinanꞌveꞌngiö nnꞌan  
\p
\v 1 Min xe na aa condëë matsinën mañoonchen nnon jñꞌoon na conanꞌnein nnꞌan, na chito jñꞌoon na mancüiixjen na matsinënhanꞌ, ndoꞌ aa mantyi jñꞌoon na conanꞌnein ángeles, majoꞌ xe na aa tyiꞌquitsiviꞌntyji nnꞌan, itsijonhanꞌ ntyja njan chaꞌvijon ncüii xjo na cꞌuaatohanꞌ oo chaꞌna ncjo quintsein na cꞌuaa.  
\v 2 Ndoꞌ min xe na aa incyaa Tyoꞌtsꞌon na condëë mancya jñꞌoon na itsiꞌman jon nnön, ndoꞌ xe na aa condëë mavaaꞌ tsꞌon tsoñꞌen jñꞌoon na minꞌjon tacotsiꞌman jonhanꞌ ndëë nnꞌan, ndoꞌ xe aa mavaaꞌ tsꞌön tsoñꞌen ntyja ꞌnaanꞌ jon, ndoꞌ min xe aa tꞌman mavantyja tsꞌön jon ata ndëë ntscüejndyö naijon na minntyjeeꞌ ntyoꞌ tꞌman, xe na aa tyiꞌveꞌnchji nnꞌan, tyiꞌquinjon ja.  
\v 3 Ndoꞌ mantyi min xe na aa tsoñꞌen ꞌnan na manayꞌön, mancyahanꞌ ndëë nanninñenꞌ, ndoꞌ ata xe na aa mancya na nnanꞌcueeꞌ nnꞌan ja yo chon, majoꞌ xe tyiꞌtsiviꞌntyji nnꞌan, minꞌchjo tyiꞌquinjon ja.   
\p
\v 4 Juu tsꞌan na viꞌntyjii juu nnꞌan, jeꞌquityioonꞌ tsꞌon juu yohan. Tsꞌan na viꞌntyjii juu nnꞌan, ya tsꞌanhin yohan, tyiꞌxeꞌquitsitëëꞌ tsꞌon juuhan, tyiꞌtsisꞌahin, tyiꞌtsiscuhin, tyiꞌcꞌoonꞌ tsꞌon juu na nquii juu taquintyja na tꞌman conduihin.  
\v 5 Ya na viꞌntyjii tsꞌan nnꞌan, tyiquitsꞌaa juu na cüejnaanꞌ ncüiichen tsꞌan, tyiꞌquitsichon juu na quindui ꞌnan na ntꞌue tsꞌon nquii juu, tyiꞌtsitoncuuꞌhin yo nnꞌan, tyiꞌitsue juu natyia na contꞌa nnꞌanhin.  
\v 6 Tsꞌan na mꞌaan na viꞌnchjii juu nnꞌan, tyiꞌcꞌoon juu na neiinꞌ jndyi juu natyia na contꞌa nnꞌan, majoꞌ neiinꞌ jndyi tsanꞌñeen na cotsamꞌan nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoon na mayuuꞌ.  
\v 7 Tsꞌan na viꞌntyjii juu nnꞌan, tyijeꞌquiꞌtsinin juu ndëë nnꞌan jñꞌoon na tyiꞌya ntyjii juu ntyja ꞌnaanꞌ ncüiichen tsꞌan, ninnquiiꞌchen juu jñꞌoon ya na ndyii juu ntyja ꞌnaanꞌ tsanꞌñeen, juuhanꞌ ngantyja tsꞌon juu. Ntyja tsꞌon juu na yantyichen ncꞌoon tsanꞌñeen na tonnonchen, ndoꞌ tyiꞌndyii juu na minndooꞌ juu na yantyichen ntquenon tsanꞌñeen.   
\p
\v 8 Juu na viꞌnchjii Tyoꞌtsꞌon nnꞌan, tyiꞌjon quintycüiihanꞌ. Majoꞌ mangüentyja xjen na ntycüii na conanꞌnein nnꞌan jñꞌoon na itsiꞌman jon ndëëhan, ndoꞌ mantyi ntycüii na conanꞌnein nnꞌan mañoon nnon jñꞌoon na chito jñꞌoon na mancüiixjen na conanꞌneinhan. Mantyi juu na covaaꞌ nꞌon nnꞌan ntycüii ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 9 Ee joo jñꞌoon na covaaꞌ nnꞌön, veꞌ nintanꞌhanꞌ, ndoꞌ majoꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoon na coninncya, veꞌ nintanꞌhanꞌ.  
\v 10 Majoꞌ juu xjen na ncüjeeꞌ nquii jon na conduihin na quindë condui jon, yajoꞌ juu na veꞌ nintanꞌhanꞌ ntycüiihanꞌ, tajeꞌcantyichenhanꞌ juuhanꞌ.   
\p
\v 11 Xjen na tichjo ja, totsinën chaꞌxjen ncüii yuchjo, tomꞌaanꞌ tsꞌön chaꞌna ncüii joo yoꞌñeen. Totsitiu chaꞌxjen joo joo. Majoꞌ neinhin na jndë tque ja, tavijömꞌanntyëchën chaꞌna ncüii yuchjo.  
\v 12 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ jaa na mꞌan nnon tsonnanguevahin. Chjo ro covaaꞌ nnꞌön jñꞌoon na condyëë. Itsijonhanꞌ ntyja njanhan chaꞌvijon tsꞌan na indyiaaꞌ juu nnon yo jnon na tsë nnonhanꞌ. Naneinhin tyiꞌjndye vaa na mavaaꞌ tsꞌön, majoꞌ ndëcya ncüaaꞌ ya tsꞌön chaꞌxjen na vajnaanꞌ ya Tyoꞌtsꞌon ja.   
\p
\v 13 Ndye nnon min na jeꞌquintycüii na mꞌaanhanꞌ, juu na covantyja nnꞌön Tyoꞌtsꞌon, yo juu na contyja tycüiiꞌ nnꞌön na yantyichen nncꞌön na tonnonchen, ndoꞌ yo ninꞌjuu na itsiviꞌnchjii jon nnꞌan, majoꞌ quiiꞌ ntꞌan na ndye nnon nanꞌminꞌ, juu na itsiviꞌntyjii jon nnꞌan, juuhanꞌ njonntyichenhanꞌ.   
\c 14  
\s1 Vaa ncüii na njonntyichen, chito na itsinin tsꞌan mañoon nnon jñꞌoon  
\p
\v 1 Joꞌ cjooꞌ ya ya nꞌonhoꞌ na quinanꞌvengiohoꞌ nnꞌan. Ndoꞌ yo na manchaꞌchen nꞌonhoꞌ quitanhoꞌ nnon Tyoꞌtsꞌon na nquii Espíritu Santo ntsiquindaaꞌ jon ncüii ncüii nnon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ꞌoꞌ. Matꞌmanntyichen quintꞌue nꞌonhoꞌ na nndëë nninncyahoꞌ jñꞌoon ndëë nnꞌan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quindyehan.  
\v 2 Ee minninchen tsꞌan na itsinin juu jñꞌoon na vandyaꞌhanꞌ yo jñꞌoon na mancüiixjen itsinin juu, nnon Tyoꞌtsꞌon itsinin juuhanꞌ, chito ndëë nnꞌan ngꞌe tanin tsꞌan ivaaꞌ tsꞌon nin ninꞌquitsiquindyihanꞌ. Ee ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu Santo itsinin juu jñꞌoon na minꞌjon tyiꞌcotsiquindyi Tyoꞌtsꞌonhanꞌ nnꞌan.  
\v 3 Majoꞌ juu tsꞌan na ncyaa jñꞌoon ndëë nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌ na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quindyehan, na itsꞌaa tsanꞌñeen na nndaꞌ itejndeihanꞌ joohan na ngaquehin ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhan, ee itsijndaꞌhanꞌ nquenhan nchu vaa na ngomꞌanhan na tonnon jon, ndoꞌ mantyi ntsinjoonꞌhanꞌhin quityquiiꞌ ꞌnan na coquenonhan.  
\v 4 Majoꞌ juu tsꞌan na itsinin mañoonchen nnon jñꞌoon na chito jñꞌoon na mancüiixjen itsinin juu, xiaꞌntyi itejndei nquiihin. Majoꞌ juu tsꞌan na incyaa jñꞌoon ndëë nnꞌan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quindyehan, juu jñꞌoonꞌñeen covijntꞌuehanꞌ na joo nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo na ngaquehin ntyja ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon.   
\p
\v 5 Ya jndyi ntyji xe ncüii cüii ꞌoꞌ nndëë nnanꞌneinhoꞌ mañoonchen nnon jñꞌoon yo jñꞌoon na mancüiixjen na conanꞌneinhoꞌ, majoꞌ yantyichen nchji xe na coninncyahoꞌ jñꞌoon ndëë nnꞌan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quindyehan. Ee juu tsꞌan na incyaa jñꞌoon na ntꞌue tsꞌon jon na quindye nnꞌan, tꞌmanntyichen conduihin, chichen juu tsꞌan na itsinin mañoonchen nnon jñꞌoon, xiaꞌntyi xe na aa ntscüenon tsanꞌñeen jñꞌoon nchu vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen chaꞌ ntejndeihanꞌ nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo.  
\v 6 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ jon, xe na nguë na mꞌanhoꞌ, taꞌnan ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ xe na aa ntsinën mañoonchen nnon jñꞌoon. Xiaꞌntyi ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ xe na aa ntsiꞌman ndëëhoꞌ ncüii jñꞌoon na itsiꞌman xco Tyoꞌtsꞌonhanꞌ nnön, oo na ntsiꞌman ndëëhoꞌ jñꞌoon na ntejndeihanꞌ ꞌoꞌ na ncüaaꞌ yantyichen nꞌonhoꞌ jñꞌoonꞌ jon, oo xe na aa nninncya jñꞌoon ndëëhoꞌ na ntꞌue tsꞌon jon na quindyehoꞌ, oo xe na aa ntsiꞌmanntyëchën ndëëhoꞌ nchu vaa na ncꞌonhoꞌ juu natooꞌ Cristo.   
\p
\v 7 Min ꞌnan na cotjaꞌ nnꞌan chaꞌna tsman flauta oo arpa. Majoꞌ icanhanꞌ na jndaꞌ cüjaꞌ tsꞌanhanꞌ chaꞌ cüaaꞌ nꞌon nnꞌan nin son icüjaꞌ juu.  
\v 8 Ndoꞌ mantyi ntyja ꞌnaan sondaro jeꞌ, xe na aa ncüii ntyjehan tyiꞌjndaꞌ icüjaꞌ juu ndu, tyiꞌxeꞌcüaaꞌ nꞌonhan na ngitaꞌ yahan na ncꞌohin tyiaꞌ.  
\v 9 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ, tyiꞌxeꞌcüaaꞌ nꞌon nnꞌan jñꞌoon na coninncyahoꞌ xe na aa tyiꞌquinanꞌneinhoꞌ ndëëhan yo jñꞌoon na mancüiixjen ngiohan. Ee xe na ndicüaaꞌ nꞌonhan jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ ndëëhan, ntsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanhoꞌ chaꞌvijon na conanꞌxuaatohoꞌ nnon jndye.  
\v 10 Jñꞌoon na mayuuꞌ jndye nnon jñꞌoon min na covejndyo na conanꞌnein nnꞌanhanꞌ nnon tsonnangue. Ndoꞌ ncüii cüiihanꞌ, jndaꞌ nchu vaa itsiquindyihanꞌ.  
\v 11 Majoꞌ ya na ndicüaaꞌ tsꞌön jñꞌoon na itsinin ncüiichen tsꞌan, tonnon tsanꞌñeen itsijonhanꞌ ja chaꞌvijon tsꞌan na veꞌ venon ya, ndoꞌ majoꞌntyi itsijonhanꞌhin yo ntyja njan.  
\v 12 Ntyji na ntꞌue jndyi nꞌonhoꞌ na nquii Espíritu Santo ntsiquindaaꞌ jon ncüii cüii nnon tsꞌian na quintꞌahoꞌ, ndoꞌ ngꞌe na nndaꞌ, icanhanꞌ na cjooꞌ nꞌonhoꞌ na nninncyaa Tyoꞌtsꞌon na nntꞌahoꞌ ncüii cüii nnon na ntejndeihanꞌ nque nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo chaꞌ ngaquehan ntyja ꞌnaanꞌ jon.   
\p
\v 13 Yajoꞌ xe ncüii ꞌoꞌ na ntsinin juu mañoonchen nnon jñꞌoon ndëë ntyjehoꞌ na chito jñꞌoon na mancüiixjen itsinin juu, can juu nnon Tyoꞌtsꞌon na ncyaa jon na nndëë ntscüenon juu ꞌnan na itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌ cüaaꞌ nꞌon nnꞌanhanꞌ.  
\v 14 Ee xe na aa matsinën nnon Tyoꞌtsꞌon yo mañoon nnon jñꞌoon, mayuuꞌ matsinën nnon jon yo ñuan njan, majoꞌ minꞌncüii tsꞌan tyiꞌquitejndeihanꞌ.  
\v 15 Ngꞌe na nndaꞌ, ndö vaa ntsꞌa, ntsinën nnon Tyoꞌtsꞌon yo ñuan njan ndoꞌ mantyi yo na mavaaꞌ ya tsꞌön nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na matsinën. Ngita ja alabanzas yo ñuan njan ndoꞌ mantyi yo na mavaaꞌ ya tsꞌön nchu vaa itsiquindyi jñꞌoon na mata.  
\v 16 Ee xe ncüii ꞌoꞌ itsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon yo mañoon nnon jñꞌoon, ndoꞌ joꞌ mꞌaan ncüiichen tsꞌan na ndicüaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoon na matsininꞌ, ꞌuꞌ min na taquinjonꞌ na tyincyaꞌ naya Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ itscuꞌhanꞌ na ntcan juu nnon jon na quindui ꞌnan na macanꞌ, ngꞌe tataaꞌ tsꞌon juu jñꞌoon na sininꞌ.  
\v 17 Ntsꞌaahanꞌ na taquinjonꞌ na tyincyaꞌ naya Tyoꞌtsꞌon, majoꞌ tana tejndeihanꞌ juu tsanꞌñeen na ngaquehin ntyja na vantyja tsꞌon juu.  
\v 18 Mancya naya Tyoꞌtsꞌon na ncyaa jon na majndyentyi jñꞌoon matsinën yo mañoon nnon jñꞌoon, chinchen chaꞌxjen na conanꞌnein nquehoꞌ.  
\v 19 Majoꞌ juu xjen ya na mꞌan ja quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo, yantyi nchji na ninꞌon ꞌndyo jñꞌoon na ntsinën ndëëhan na ntejndeihanꞌhin na ngaquehan ntyja ꞌnaanꞌ jon, chito na ntsinën nqui min jñꞌoon na mañoonchen nnon jñꞌoonhanꞌ.   
\p
\v 20 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ, juu na covaaꞌ nꞌonhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jñꞌoonvaꞌ, cꞌonhoꞌ chaꞌna nnꞌan na jndë tque, chito chaꞌ yotsca. Majoꞌ ya na ninꞌquenhanꞌ xjen ꞌoꞌ na ninꞌquintꞌahoꞌ ꞌnan tyia, quitsantyjahoꞌ chaꞌna contꞌa yoquijndë.  
\v 21 Ee nacjooꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon vaa jñꞌoon na itsohanꞌ: “Yo nnꞌan na jnan mañoon ndyuaa na conanꞌneinhin mañoon nnon jñꞌoon, yo jñꞌoon jndyue joohan ntsinën ndëë nanmin. Majoꞌ min na nndaꞌ, tyiꞌxeꞌquitquenhin cüenta.”  
\p Manndaꞌ vaa na itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen na sinin Isaiás.  
\v 22 Incyaa Tyoꞌtsꞌon na ntsinin ncüii tsꞌan jñꞌoon na chito jñꞌoon na mancüiixjen tsinin juu. Juu tsꞌianꞌñeen tsixuanhanꞌ jnꞌaan tondëë nque nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌonhan jon. Majoꞌ ya na nninncyaa tsꞌan jñꞌoon na ntꞌue tsꞌon jon na quitejndeihanꞌ nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon, juu tsꞌianꞌñeen tsixuanhanꞌ jnꞌaan tondëë nanꞌñeen, chito ndëë nnꞌan na tyiꞌcovantyja nꞌon.  
\v 23 ꞌOꞌ na conduihoꞌ tmaanꞌ cüentaaꞌ Cristo, quinanꞌtiuhoꞌ na nin ꞌnan ntsꞌaahanꞌ xe juu xjen na covatjonhoꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ jon, ndoꞌ ncüii cüiihoꞌ ngitaꞌhoꞌ na conanꞌneinhoꞌ mañoonchen nnon jñꞌoon na chito jñꞌoon na mancüiixjen na conanꞌneinhoꞌ. Ndoꞌ juu xjenꞌñeen xe na aa ngaqueeꞌ ncüii tsꞌan na tyiꞌcovaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, oo na tyiꞌcovantyja tsꞌon juu jon, ndoꞌ na nndyii juu na nndaꞌ vaa na conanꞌneinhoꞌ, ¿Aa chi ncüjiꞌ juu cüenta na jndë tinanꞌ ꞌoꞌ?  
\v 24 Majoꞌ xe juu xjen na coninncyahoꞌ jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, ndoꞌ ngaqueeꞌ ncüii tsꞌan na mꞌanhoꞌ na tyiꞌcovaaꞌ tsꞌon juu jñꞌoonꞌ jon oo na tyiꞌcovantyja tsꞌon juuhin, ntsꞌaahanꞌ na ntsityiahanꞌ nchjii juu ntyja ꞌnaanꞌ jnaanꞌ juu, ee jñꞌoon na conanꞌneinhoꞌ ntsiꞌmanhanꞌ nnon juu na vaa jnaanꞌ juu.  
\v 25 Juu xjenꞌñeen tsoñꞌen ꞌnan natyia na mꞌaan quiiꞌ tsꞌon tsanꞌñeen na veꞌntyꞌiu, ntsiquinaan jñꞌoonꞌñeenhanꞌ, yajoꞌ ntconxtye juu na ntsitꞌmaanꞌ juu Tyoꞌtsꞌon ndoꞌ ncüjiꞌ jndyoyu juu na mayuuꞌ nquii jon mꞌaan jon yo ꞌoꞌ.   
\s1 Quintꞌahoꞌ tsoñꞌen na ntejndeihanꞌ ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon  
\p
\v 26 ꞌOꞌ ntyjë, juu xjen na covatjonhoꞌ na conanꞌtꞌmaanꞌhoꞌ juu Cristo, ndö vaa na chuhanꞌ na quintꞌahoꞌ. Ncüii ntyjehoꞌ quitejndei jon yo alabanzas, ncüiihan nninncyaa jon jñꞌoon na siꞌman Tyoꞌtsꞌon quiiꞌ tsꞌon juu. Ncüiichenhin ntsinin jon ncüii jñꞌoon xco na siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnon jon. Ncüiichenhin ntsinin jon mañoon nnon jñꞌoon na tyincyaa Espíritu Santo nnon jon, yo na quitscüenon jon nchu vaa itsiquindyi juu jñꞌoonꞌñeen. Tsoñꞌen tsꞌianminꞌ quintꞌahoꞌhanꞌ chaꞌ quitejndeihanꞌ na ngaque ntyjehoꞌ na vantyja nꞌonhan jon.  
\v 27 Ndoꞌ xe na aa mꞌaan nin juu na ntsinin mañoonchen nnon jñꞌoon na chito jñꞌoon na mancüiixjen na itsinin juu, xiaꞌntyi ve oo ndye tsꞌan na ntsinin, ncüii ncüiihan nnanꞌneinhan. Ndoꞌ mantyi icanhanꞌ na mꞌaan nin juu na quitscüenon juu jñꞌoonꞌñeen chaꞌ cüaaꞌ nꞌon nnꞌan nchu vaa na itsiquindyihanꞌ.  
\v 28 Majoꞌ xe na aa tanin juu na nndëë ntscüenon juu jñꞌoonꞌñeen, yajoꞌ tyiꞌntsinin juu quiiꞌ ntꞌan nnꞌan na tëtjonhan na conanꞌtꞌmaanꞌhin Tyoꞌtsꞌon, veꞌ quitsinin juu quiiꞌ ñuan ꞌnaanꞌ juu ndoꞌ yo nnon Tyoꞌtsꞌon.  
\v 29 Ninve oo ninndye tsꞌan quinanꞌneinhan jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon ndëë nnꞌan ndoꞌ tsoñꞌenhoꞌ quitquenchenhoꞌ cüenta juu jñꞌoon na coninncya nanꞌñeen, na aa itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen jñꞌoon jndyoyu na jndë macondyehoꞌ.  
\v 30 Ndoꞌ xe na aa ntsiꞌman Tyoꞌtsꞌon ncüii jñꞌoon xco nnon ncüii tsꞌan na vaquityen joꞌ, yajoꞌ juu tsan na incyaa jñꞌoon, cje ro quitsindë juu jñꞌoon chaꞌ mantyi ntsiquinaanhanꞌ na ntsinin ncüiichen tsanꞌñeen.  
\v 31 Tsoñꞌenhoꞌ na vaa jñꞌoon na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na nninncyahoꞌ ndëë ntyjehoꞌ, ya xe na aa ncüii ro cüiihoꞌ nnanꞌneinhoꞌ ndëëhan chaꞌ tsoñꞌenhan nndëë ncüaaꞌ nꞌonhan nchu vaa na itsiꞌman jon ndëëhan, ndoꞌ na nndaꞌ ngaquehoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ jon.  
\v 32 Ndoꞌ joo nnꞌan na coninncya jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, xe na aa nnon ncüiichen ntyjehin ntsiꞌman jon jñꞌoon na ntꞌue tsꞌon jon na quindye nnꞌan, nquii tsꞌan na sinin jndyee, ndëë ntquen nquiihin xjen na ntsichen juu ꞌndyo juu.  
\v 33 Quintꞌahoꞌ chaꞌxjen na matsjö ee nquii Tyoꞌtsꞌon juu tsꞌian na itsꞌaa jon, tyiꞌquijñꞌeenhanꞌ. Nquii jon itsꞌaa jon ncüii cüii nnon na itejndeihanꞌ nnꞌan.  
\p Jaa na condui ncüii cüii tmaanꞌ nnꞌan cüentaaꞌ Cristo, mandö vaa na ntꞌue tsꞌon jon na quintꞌaha.  
\v 34 Xjen na covatjon nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan Cristo, tyiꞌcüanaan na ncüii tsanscu ncꞌoon juu na tonnon, tyiꞌcacüjaꞌhanꞌ na nnanꞌneinhan xjenꞌñeen. Icanhanꞌ na cꞌonhan nacje ꞌnaan nnonhan chaꞌxjen juu jñꞌoon na conanꞌyꞌon nnꞌan Israel na iquenhanꞌ xjen.  
\v 35 Ndoꞌ xe na aa vaa jñꞌoon na ninꞌcüaaꞌ nꞌon nanntcu na mꞌan joꞌ, vi na jndë sque ntcüeꞌhan ntꞌaahan, joꞌ quitaꞌxeeꞌhan ndëë nnonhan. Ee tyiꞌquichuhanꞌ na ncüii tsanscu na ntsinin juu xjen na covatjon nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhin Cristo.   
\p
\v 36 ¿Aa tyiꞌquintjo ngiohoꞌ yo jñꞌoonvaꞌ? Icanhanꞌ na cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ xjen na tyeꞌ na conincꞌuaa jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon, chito quiiꞌ ntꞌanhoꞌ jnan juu jñꞌoonꞌñeen. Min chito xiaꞌntyi ninnquehoꞌ na jndë tyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ.  
\v 37 Xe na aa ndyiiꞌ ncüii ꞌoꞌ na icüjiꞌ juu cüenta na iꞌua Jesús tsꞌian nnon juu na incyaa juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon, oo vaa ncüii nnon tsꞌian na nquii Espíritu Santo itsiquindaaꞌ jonhin, joꞌ chuhanꞌ na quitsiꞌman tsanꞌñeen na juu jñꞌoonvaꞌ na jndë tsjö, juuhanꞌ conduihanꞌ jñꞌoon ꞌndyo nquii jon na conduihin na ityeꞌntjon jon jaa.  
\v 38 Majoꞌ xe na aa tyiꞌquitsijñꞌoonꞌ tsanꞌñeen jñꞌoonvaꞌ, min tyiꞌnanꞌjñꞌoonꞌhoꞌ yo ntyja ꞌnaanꞌ juu.   
\p
\v 39 Joꞌ ꞌoꞌ ntyjë, quitquen yantyihoꞌ na ninncyahoꞌ jñꞌoon ndëë nnꞌan na ntꞌue tsꞌon Tyoꞌtsꞌon na quindyehan, min tyiꞌngitëꞌhoꞌ nnꞌan na conanꞌneinhan mañoon nnon jñꞌoon na chito jñꞌoon na mancüiixjen conanꞌneinhan.  
\v 40 Majoꞌ ya na covatjonhoꞌ, nchuꞌ quintꞌahoꞌ tsoñꞌen yo chaꞌxjen na chuhanꞌ.   
\c 15  
\s1 Jñꞌoon na mayuuꞌ na tandoꞌ xco Cristo  
\p
\v 1 Nanein, ꞌoꞌ ntyjë, ntꞌue tsꞌön na cañjoonꞌ nꞌonhoꞌ juu jñꞌoon naya na toninncya ndëëhoꞌ na tyꞌonhoꞌ cüentahanꞌ xeeꞌñeen, ndoꞌ na ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ na contjotyenhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ xjen nein.  
\v 2 Ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen na toninncya ndëëhoꞌ, itsinꞌman Tyoꞌtsꞌon ñuaanhoꞌ xe na aa tyiꞌcotji ntcüeꞌhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Majoꞌ xe na aa tyiꞌxoncüeeꞌ nꞌonhoꞌ na tentyja nꞌonhoꞌhanꞌ, yajoꞌ ntsꞌaahanꞌ na veꞌ jnꞌaan.   
\p
\v 3 Ndö ro jñꞌoon na tꞌmanntyichen tsixuanhanꞌ na siꞌman Tyoꞌtsꞌon nnön ndoꞌ totsiꞌmanhanꞌ ndëëhoꞌ. Juu jñꞌoonꞌñeen itsiꞌquindyihanꞌ na tueꞌ Cristo ntyja ꞌnaan jnan tsoñꞌen jaa chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na tondui itsiquindyihanꞌ,  
\v 4 Na tyꞌiu nnꞌanhin, ndoꞌ xee na jndë ndye tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ xco jon chaꞌxjen juu jñꞌoonꞌ jon na tondui na itsiquindyihanꞌ.  
\v 5 Jndë joꞌ tityincyooꞌhin nnon Pedro, ndoꞌ ndëcya ndëë nque nnꞌan nchoꞌve na tꞌua jon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndëëhan.  
\v 6 Jndë joꞌ tenon ꞌon ciento nnꞌan na vantyja nꞌonhan jon, tityincyooꞌhin ndëë nanꞌñeen na ninvi xjen. Jndyentyi nanꞌñeen ninvaa vandoꞌhan xjen neinhin majoꞌ ñꞌenhan na jndë tjë.  
\v 7 Jndë joꞌ tityincyooꞌhin nnon juu Santiago, ndoꞌ jndëcya tityincyooꞌhin ndëë tsoñꞌen nnꞌan na tꞌua jon tsꞌian ndëëhin na totsayꞌonhan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan.   
\p
\v 8 Ndoꞌ na matsꞌiañꞌen, mantyi tityincyooꞌhin nnön. Itsijonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ja chaꞌvijon ncüii yujntꞌa na veꞌ jnduiꞌ.  
\v 9 Ee ntyja ꞌnaan tsoñꞌen nanꞌñeen na tji jon na tꞌua jon tsꞌian ꞌnaanꞌ jon ndëëhin, min tyiꞌquitsixuan na ndue nnꞌan na condui ja tsꞌan na iꞌua jon tsꞌianꞌñeen nnön ngꞌe tontyꞌë nnꞌan na conduihan tmaanꞌ cüentaaꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 10 Majoꞌ ngꞌe juu naya na condui jon, joꞌ na iꞌua jon tsꞌianva nnön, min tyiꞌveꞌjnꞌaan na sꞌaa jon na nndaꞌ yo ja. Ngꞌe ntyja ꞌnaanꞌ juu nayaꞌñeen, joꞌ matꞌmanntyichen na matsichön quityquiiꞌ tsꞌianva, chito nque nnꞌan na tji Cristo na tꞌua jon tsꞌian ndëëhan na cotsayꞌonhan jñꞌoon naya ꞌnaanꞌ jon ndëë nnꞌan. Majoꞌ chito ncö matsꞌahanꞌ, xiaꞌntyi ntyja ꞌnaanꞌ juu naya na condui Tyoꞌtsꞌon, joꞌ na condëë matsꞌahanꞌ.  
\v 11 Majoꞌ tanin, nin juu tsꞌan na incyaa jñꞌoon, aa ja ndoꞌ aa joohan, ninncüiixjen jñꞌoon na coninncyá, ndoꞌ majuu jñꞌoonvaꞌ na covantyja nꞌonhoꞌ.   
\s1 Ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë  
\p
\v 12 Coninncyá jñꞌoon na vandoꞌ xco Cristo vi na jndë na tueꞌ jon. Majoꞌ ñꞌen ntyjehoꞌ na conduehan na joo nnꞌan na jndë tjë taxeꞌquitaꞌndoꞌ xcohan. Ndoꞌ na nndaꞌ, cochueꞌ nꞌonhan na mꞌaanꞌ nꞌonhan.  
\v 13 Ee xe na aa tyiꞌyuuꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, yajoꞌ min nquii Cristo taꞌnan tandoꞌ xco jon.  
\v 14 Ndoꞌ xe na aa tyiꞌcovandoꞌ xco jon, yajoꞌ juu jñꞌoon na coninncyá, veꞌ jnꞌaanhanꞌ ndoꞌ mantyi veꞌ jnꞌaan na covantyja nꞌonhoꞌhin.  
\v 15 Ndoꞌ chito xiaꞌntyi joꞌ, mantyi joo jñꞌoon na cotjíꞌ jndyoyú na conduë́ na tyincyaa Tyoꞌtsꞌon na vandoꞌ xco Cristo, covityincyooꞌ jndyoyu na conanꞌviꞌnnꞌán xe na aa mayuuꞌ na tyiꞌquitaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë.  
\v 16 Ee xe na aa tyiꞌyuuꞌ na incyaa Tyoꞌtsꞌon na cotaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, yajoꞌ min nquii Cristo tyíꞌcüandoꞌ xco jon.  
\v 17 Ndoꞌ xe aa tyíꞌcüandoꞌ xco jon, yajoꞌ veꞌ jnꞌaan na vantyja nꞌonhoꞌ jon, ninvaa nanꞌxuanhoꞌ na jndë tsu ñuaanhoꞌ ngꞌe yo jnan.  
\v 18 Ndoꞌ na nndaꞌ, mantyi xe na aa tyíꞌcüandoꞌ xco nquii Cristo, itsiquindyihanꞌ na joo nnꞌan na tovantyja nꞌonhan jon ndoꞌ na jndë tjëhin, jndë tsu ñuaanhan.  
\v 19 Ee xe veꞌ xiaꞌntyi xjen na cotaꞌntꞌö yo siꞌtsꞌo njanhan na incyaahanꞌ na tꞌman qui nnꞌön Cristo, condui jaa nnꞌan na ntyꞌiantyichen na tsoñꞌen nnꞌan.   
\p
\v 20 Majoꞌ jñꞌoon na mayuuꞌntyichen na jndë vandoꞌ xco Cristo na tueꞌ jon, ndoꞌ ngꞌe juu jon tandoꞌ xco na vejndyee, tsiꞌman nquiihanꞌ ndëëhë na mantyi mangüentyja xjen na nninncyaa jon na ntaꞌntꞌö xcö vi na jndë tjë.  
\v 21 Ee chaꞌxjen ntyja ꞌnaanꞌ nquii Adán covje tsoñꞌen nnꞌan, mantyi ntyja ꞌnaanꞌ nquii Cristo tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌon jon ntaꞌndoꞌ xcohin.  
\v 22 Joo nnꞌan na nanꞌxuanhin tsjan ꞌnaanꞌ Adán na jndyocahanꞌ, tsoñꞌenhan covjehan. Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ yo tsoñꞌen nnꞌan na vantyja nꞌon Cristo, ntaꞌndoꞌxcohin yo siꞌtsꞌo ꞌnaanhin.  
\v 23 Ndö vaa na sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon ntyja ꞌnaanꞌ juu jñꞌoonꞌñeen, navejndyee tyincyaa jon na taꞌndoꞌ xco Cristo, ndëcya ya na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon, jaa na condui cüentaaꞌ jon, ntaꞌntꞌö xcö.  
\v 24 Joꞌ juu xjenꞌñeen ntycüii tsonnangue. Ndoꞌ vi na jndë sityuiiꞌ jon tsoñꞌen nnon na cotoxen, yo minꞌcya ro na tꞌman condui, min ángeles, min nnꞌan na conanꞌvehan nacjooꞌ Tyoꞌtsꞌon, juu na tꞌman na conduihin na ityeꞌntjon jon tsoñꞌen, nninncyaa jonhanꞌ ntꞌö tye jon.  
\v 25 Ee condui jon na coꞌxen jon ata ngueeꞌ xjen na nquii Tyoꞌtsꞌon ncjuꞌcje jon tsoñꞌen na conanꞌvehan nacjooꞌ Cristo.  
\v 26 Juu na itsꞌaa na covje nnꞌan, vꞌiiꞌ tsꞌonhanꞌ jaa. Na matsꞌia juu najndei na tsixuanhanꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon ntsityuiiꞌ jonhanꞌ.  
\v 27 Ee na xjen neinhin juu na iquen jon xjen, jndë tyincyaa jonhanꞌ ntꞌö nquii jnda jon, chaꞌ nditquehin ndëë tsoñꞌen. Vaa jñꞌoonꞌ jon na jndui na itsiquindyihanꞌ na iquen jon tsoñꞌen nacje ꞌnaanꞌ nquii Cristo. Majoꞌ ya na itso jñꞌoonꞌñeen na nndaꞌ, itsiꞌman jndyoyuhanꞌ na tyiꞌcyꞌoonhanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon na nquii jon tquen jon tsoñꞌen nacje ꞌnaanꞌ Cristo.  
\v 28 Ndoꞌ vi na matsꞌiañꞌen, xjen na jndë tantjon Cristo tsoñꞌen joo na conanꞌvehan nacjooꞌ jon, yajoꞌ manquiintyi jon na conduihin jnda Tyoꞌtsꞌon, ncꞌoon jon nacje ꞌnaanꞌ tye jon, ndoꞌ na ntsꞌaa jon na nndaꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon ntquenhanꞌhin na taquintyja na tꞌman conduihin.   
\p
\v 29 Majoꞌ xe na aa mayuuꞌ na tyiꞌxeꞌquitaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë, yajoꞌ veꞌ jnꞌaan na contꞌë nnꞌan ntyja ꞌnaan ntꞌoo. Ee xe na aa tyiꞌyuuꞌ na ntaꞌndoꞌ xco nnꞌan, tayuu jntꞌue na contꞌëhin ntyja ꞌnaan nque ntꞌooꞌñeen.  
\v 30 Ndoꞌ mantyi nquë́, xe tyiꞌxeꞌquitaꞌndoꞌ xco nnꞌan, veꞌ jnꞌaan na manchaꞌchen xjen na ncꞌö́n na mꞌan ꞌnan na toncuuꞌ nacjö́.  
\v 31 Nën jndyi na ꞌoꞌ vaquehoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ ta Jesús. Ngꞌe na nndaꞌ, tyiꞌquityꞌi cüenta min na ꞌio ꞌio ninꞌquitscueeꞌhanꞌ ja.  
\v 32 Nnꞌan ntjoohin tsjoon Efeso, tꞌman naviꞌ na jntꞌahin ja. Juu naviꞌñeen, itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌvijon na tꞌui ja yo quiooꞌ vje. Majoꞌ taꞌnan naya njan na nndaꞌ tquenön xe na aa mayuuꞌ na tyiꞌjeꞌquitaꞌndoꞌ xco nnꞌan na jndë tjë. Ee xe na aa tyiꞌyuuꞌhanꞌ, yantyi na quintꞌaha chaꞌna juu jñꞌoon na condue nnꞌan: “Cüa ꞌoꞌ, ntcüꞌa ndoꞌ ncüë chjo ee ꞌio cha mancüjëhë.”   
\p
\v 33 Tyiꞌninncyahoꞌ na joo jñꞌoonminꞌ na condue nnꞌan nnanꞌviꞌnnꞌanhanꞌ ꞌoꞌ. Ee mantyi vaa ncüiichen jñꞌoon na conduehan: “Juu xjen na conanꞌjön yo nnꞌan na mancüiixjen contꞌa ꞌnan natyia, ntsityuiiꞌhanꞌ joo tsꞌian ya na tui jndyihi na contꞌa.”  
\v 34 Cꞌoonꞌ ya ya nꞌonhoꞌ na quinanꞌtiuhoꞌ ndoꞌ quintꞌahoꞌ chaꞌxjen na chuhanꞌ. Quitsacüentyjeeꞌhoꞌ na conanꞌtjahoꞌ, ee ñꞌenhoꞌ ninvaa mꞌanhoꞌ na tëꞌ nquenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon. Matsjö na nndaꞌ chaꞌ quitscüejnaanꞌ jndyihanꞌhoꞌ.   
\s1 Ndö vaa na nnanꞌxuan siꞌtsꞌo ꞌnaan nnꞌan vi na jndë taꞌndoꞌ xcohan  
\p
\v 35 Ntsꞌaahanꞌ na mꞌaan nin juu na tyiꞌcantyja tsꞌon juu na joo nnꞌan na jndë tjë, na ntaꞌndoꞌ xcohan na ngüaxeeꞌ juu: “Nque nnꞌan na jndë tjë, ¿Nchu vaa ntsꞌaahanꞌ na ntaꞌndoꞌ xcohin? Ndoꞌ juu siꞌtsꞌo xco ꞌnaanhin, ¿Nin ncüii nnon na nnanꞌxuanhanꞌ?”  
\v 36 Tsanꞌ ꞌuꞌ na nndaꞌ vaa mavaxeꞌ. ꞌNan tsjan na nnonꞌ tsꞌan, nquiihanꞌ chaꞌvijon ngueꞌhanꞌ quiiꞌ tsꞌo, jndahanꞌ, juuhanꞌ coꞌon.  
\v 37 Chito tsꞌoon jntꞌa na inonꞌ tsꞌan, juu ꞌnan tsjan na nnonꞌ tsꞌan, tanin aa ntquen trigo ndoꞌ aa nnan.  
\v 38 Majoꞌ vi na jndë jnonꞌ tsꞌanhanꞌ, nquii Tyoꞌtsꞌon ncyaa jon na cuaahanꞌ chaꞌxjen na ntꞌue tsꞌon nquii jon, ndoꞌ ncüii cüii nnon ꞌnan tsjan, majndaꞌ na sijndaꞌ jon nchu vaa vaa ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ.  
\v 39 Ncüii cüii nnon sitsꞌo, covejndyo na tsixuanhanꞌ. Ee joo siꞌtsꞌo ꞌnaan nnꞌan, tyiꞌcüejonhanꞌ yo siꞌtsꞌo ꞌnaan quiooꞌ. Ee ncüii nnon siꞌtsꞌo na nanꞌxuan nnꞌan, ndoꞌ siꞌtsꞌo nanꞌxuan quiooꞌ na maꞌntyja, vandyaꞌhanꞌ, ndoꞌ quiooꞌ na mꞌaan quiiꞌ ndaa, mañoon nnon siꞌtsꞌo nanꞌxuan joo oꞌ.  
\v 40 Mantyi ꞌnan na mꞌaan na tondye, tyiꞌcüejonhanꞌ yo ꞌnan na min nnon tsonnanguevahin. ꞌNan na min na tondye, ncüii nnon na nancooꞌ na nanꞌxuanhanꞌ, ndoꞌ joo ꞌnan na min nnon tsonnanguevahin, vandyaꞌ na nancooꞌ nanꞌxuanhanꞌ.  
\v 41 Juu ndoꞌcüjioonꞌ covejndyo ntyja na quixueehanꞌ yo juu na quixuee na tsixuan chiꞌ, ndoꞌ mantyi vandyaꞌ na quixuee ncjuu. Ndoꞌ nque ncjuu covejndyo na quixueehanꞌ yo ntyjehanꞌ.   
\p
\v 42 Manndaꞌ vaa na itsijonhanꞌ juu siꞌtsꞌo na nnanꞌxuan jaa xjen na ntaꞌntꞌö xcö. Juu xjen na vantyꞌiu tsꞌoo quiiꞌ tyuaa, conduihanꞌ ꞌnan na ngitöꞌ, majoꞌ ya na ngüandoꞌ xcohanꞌ, ntsixuanhanꞌ ncüii na tyiꞌjeꞌcüiꞌndaaꞌ nndaꞌhanꞌ.  
\v 43 Juu siꞌtsꞌo ꞌnaanꞌ tsꞌan na vantyꞌiuhanꞌ, minꞌchjo tyiꞌnjon tsixuanhanꞌ. Majoꞌ ya na ngüandoꞌ xcohanꞌ ntsixuanhanꞌ ncüii najndei ndoꞌ na nancooꞌ.  
\v 44 Siꞌtsꞌo na ngantyꞌiu tsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangueva, majoꞌ juu siꞌtsꞌo na ngüandoꞌ xco ntsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ nquii Espíritu. Ngꞌe mꞌaan siꞌtsꞌo na tsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangueva, ndoꞌ mantyi mꞌaan siꞌtsꞌo na tsixuanhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ Espíritu.   
\p
\v 45 Vaa jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “Adán, tsan na tquen jndyee Tyoꞌtsꞌon, sꞌaa jon na tsꞌan na vandoꞌ tsanꞌñeen.”  
\p Nndaꞌ vaa itsiquindyi jñꞌoonꞌñeen. Tëca ndyu ndoꞌ sijndaꞌ Tyoꞌtsꞌon na ncüjeeꞌ ncüiichen tsꞌan chaꞌxjen na tomꞌaan jndyee juu Adán, joꞌ nquii Cristo. Vandyaꞌ conduihin yo Adán, ee ncyaa jon na cotaꞌndoꞌ nnꞌan tonnon Tyoꞌtsꞌon ngꞌe cüejon conduihin yo nquii jon.  
\v 46 Navejndyee cotaꞌntꞌö ntyja ꞌnaanꞌ juu tsonnangue, ndoꞌ na jndë ve ntyja ꞌnaanꞌ nquii Tyoꞌtsꞌon.  
\v 47 Juu tsan na tomꞌaan jndyee, sia jonhin yo tsꞌo, majoꞌ tsan na conduihin Adán na jndë ve, joꞌ nquii ta Jesús, jnan jon quiñoonꞌndue.  
\v 48 Nque nnꞌan na nanꞌxuan ntyja ꞌnaanꞌ tsonnangue, itsijonhanꞌhin chaꞌna nquii Adán na sia Tyoꞌtsꞌonhin yo tsꞌo. Majoꞌ nque nnꞌan na nanꞌxuanhan ntyja ꞌnaanꞌ quiñoonꞌndue, itsijonhanꞌhin chaꞌna nquii Jesús na jnan jon joꞌ.   
\p
\v 49 Ndoꞌ juu siꞌtsꞌo njanhan na itsijonhanꞌ juuhanꞌ chaꞌxjen juu siꞌtsꞌo na totsixuan Adán, mantyi manndaꞌ vaa ntsijonhanꞌ jaa chaꞌna nquii jon na jnan quiñoonꞌndue.   
\p
\v 50 ꞌOꞌ ntyjë, ndö vaa na matsjö ndëëhoꞌ, joo siꞌtsꞌomin na conduihanꞌ siꞌ ndoꞌ neoonꞌ, tyiꞌjeꞌquindëë nnanꞌjonhanꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na ityeꞌntjon Tyoꞌtsꞌon, min ꞌnan na cotöꞌ tyiꞌjeꞌquindëë ntsijonhanꞌ juuhanꞌ yo ꞌnan na tyiꞌjeꞌcüiꞌndaaꞌ.  
\v 51 Ntꞌue tsꞌön na cüaaꞌ ya nꞌonhoꞌ ncüii jñꞌoon na tyiꞌcondye nnꞌan ntyja ꞌnaanꞌhanꞌ. Tyiꞌtsoñꞌen jaa ncüjë, majoꞌ ninjonto ntsiñoonhanꞌ juu siꞌtsꞌo njanhan,  
\v 52 Cje ro na nndui na nndaꞌ chaꞌxjen na nchoonꞌ tsꞌan, juu xjen na nnincꞌuaa ndu na matsꞌia, ee nnincꞌuaa ndu ꞌnaanꞌ Tyoꞌtsꞌon. Juu xjenꞌñeen nque nnꞌan na jndë tjë ntandoꞌ xcohin na tyiꞌjon vi ncüje nndaꞌhan, ndoꞌ siꞌtsꞌo njanhan ntsiñoon jonhanꞌ.  
\v 53 Ee juu siꞌtsꞌo njanhan na covjehanꞌ na cotöꞌhanꞌ, icanhanꞌ na nninñoonhanꞌ ndoꞌ ntscüequenhanꞌ juuhanꞌ siꞌtsꞌo xco, ndoꞌ vi jndë na tui na nndaꞌ, tyiꞌjon cüiꞌndaaꞌ nndaꞌhanꞌ, ninnquiiꞌchen nnanꞌxuan na tyiꞌquintycüii na cotaꞌntꞌö.  
\v 54 Ndoꞌ juu na itsꞌaa na cotöꞌ siꞌtsꞌo njanhan, vi jndë tenoonꞌ na nndaꞌ iquenonhanꞌ, min tyiꞌxeꞌcüje nndaꞌhanꞌ. Juu xjenꞌñeen ntsiquindëhanꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na jndui na itsohanꞌ: “Jndë sꞌaa Tyoꞌtsꞌon na cacüentyjeeꞌ na covje nnꞌan. Jndë sityuiiꞌ jon juu na itsꞌaa na covjehan.  
\v 55 Naneinhin tyiꞌjeꞌquindëë ngüantjonhanꞌ yo jaa. Naneinhin juu najndei na tquenhanꞌ xjen ꞌnaanꞌhanꞌ na tovjë, jndë tyuiiꞌhanꞌ.”  
\p Jñꞌoonꞌñeen nndaꞌ vaa itsiquindyihanꞌ.  
\v 56 Juu jnan na nanꞌxuan, itsꞌaaviꞌhanꞌ jaa na covjë, ndoꞌ juu jñꞌoonꞌ Tyoꞌtsꞌon na icoꞌxenhanꞌ, itsijndaꞌhanꞌ na conanꞌxuan jnan.  
\v 57 Majoꞌ ncya ya jndyi ta Tyoꞌtsꞌon. Nquii jon ncyaa jon na condëë na cotantjön yo juu na itsꞌaa na covjëhë ngꞌe nquii ta Jesucristo na conduihin ityentjon jon jaa.   
\p
\v 58 Mangꞌe joꞌ, ꞌoꞌ ntyjë na viꞌntyji jndyi ja ꞌoꞌ, ngꞌe na nndaꞌ vaa, quintjotyenhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo. Minꞌncüii nnon tyiꞌninncyahoꞌ na ntsitsꞌiihanꞌ ꞌoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ joꞌ. Cjooꞌ ya ya nꞌonhoꞌ na quintꞌahoꞌ tsꞌian na iꞌua ta Jesús ndëëhoꞌ, ngꞌe mangio jndaꞌhoꞌ na tyiꞌveꞌjnꞌaan na cotyentjonhoꞌ nnon jon.   
\c 16  
\s1 Sꞌon na conanꞌtjonhan na ntaꞌñoonꞌhanꞌ ntyjehin na vantyja nꞌon Cristo  
\p
\v 1 Jndë scüenön jñꞌoon ndëë ntyjëëhë, tmaanꞌ nnꞌan na conanꞌtꞌmaanꞌhan ta Jesús na mꞌanhin ndyuaa Galacia. Nnon tsonꞌñeen tsjö ndëëhin nchu vaa na quintꞌahin na conanꞌtjonhin sꞌon na ntejndeihanꞌ nnꞌan na icüji Tyoꞌtsꞌon na conduihan cüentaaꞌ nquii jon. Ntyja ꞌnaan joo sꞌon na conanꞌtjonhoꞌ na ntaꞌñoonꞌhoꞌ ntyjëëhë na mꞌanhan ndyuaa Judea, manincüajon quintꞌahoꞌ chaꞌxjen na tsjö ndëë nanꞌñeen.  
\v 2 Tyiꞌncüii xuee nuincoꞌ, ncüii ro ncüiihoꞌ quinanꞌvehoꞌ xiꞌ ncüii nchu xjen na tantjonhoꞌ suana na ntycüii. Tyiꞌnanꞌquitsuhoꞌ juuhanꞌ, yajoꞌ juu xjen na nguë nntꞌa quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, tyiꞌxeꞌcanhanꞌ na nnanꞌtjonhoꞌ xoquituꞌ ee joo sꞌonꞌñeen jndë vaa cjehanꞌ.  
\v 3 Yajoꞌ xjen na nguë na mꞌanhoꞌ, quinduehoꞌ nnön nin joo vendye ntyjehoꞌ na cotjihoꞌ na ngoyꞌonhan joo xoquituꞌñeen ndëë ntyjëëhë na jñenꞌ jndyihin na mꞌanhan Jerusalén. Ndoꞌ ja ncüji tson na ngoyꞌonhan ndëë ntyjëëhë nanꞌñeen chaꞌ ncyꞌonhan cüentahan.  
\v 4 Ndoꞌ xe na aa mantyi icanhanꞌ na ncjö, ncꞌohan yo ja.   
\s1 Itsijndaꞌ Pablo na vjaquindyiaaꞌ nndaꞌ jon nnꞌan Corinto  
\p
\v 5 Ndoꞌ vi na jndë tenön ndyuaa Macedonia, yajoꞌ ngüenön nntꞌa na mꞌanhoꞌ tsjoon Corinto.  
\v 6 Ndoꞌ nndëë ntsꞌaahanꞌ na ntjo ja yo ꞌoꞌ cüantyi ro xuee, oo ata ninvaa ngueetein, ndoꞌ ya na ndëcya, nndëë ntejndeihoꞌ ja ya na jndë tijndaꞌ va ntyja na ncjö.  
\v 7 Ee tyiꞌquitsꞌaahanꞌ tsꞌön na veꞌ ngüenön ntyja na ntyꞌia ꞌoꞌ. Ee matsitiu na mavio chjo ntjo ja yo ꞌoꞌ xe na aa nquii jon na ityeꞌntjon jon ja ntꞌue tsꞌon jon na nndaꞌ.  
\v 8 Majoꞌ ntjontyichen ja ntjoohin Efeso ata ngueeꞌ nguee Pentecostés.  
\v 9 Ee tꞌman vaa na itsiquinaanhanꞌ na matsꞌa tsꞌian ꞌnaanꞌ ta Jesús tsjoonvahin ee jndye nnꞌan ninꞌquindyehin jñꞌoon na mancya, majoꞌ majndye nnꞌan conanꞌchonhin na ninꞌquitëꞌhin ja na matsꞌa tsꞌianva.   
\p
\v 10 Majoꞌ xe na aa ngueeꞌnon juu Timoteo na mꞌanhoꞌ, cyꞌonhoꞌ cüentahin yo na neinhoꞌ chaꞌ tyiꞌncꞌoon jon na chjooꞌ tsꞌon jon viochen xjen na mꞌaan jon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ, ee ityeꞌntjon jon nnon ta Jesús chaꞌxjen na matsꞌa.  
\v 11 Ndoꞌ minꞌncüiihoꞌ tyiꞌntꞌahoꞌ na tyiꞌquinjonhin. Xjen na nnduiꞌ ntcüeꞌ jon quiiꞌ ntꞌanhoꞌ na nndyo ntcüeꞌ jon na mꞌan ja, quitejndeihoꞌhin ꞌnan na icanhanꞌhin. Minntꞌö na ncüjeeꞌ ntcüeꞌ jon ntjoohin yo joo ntyjëëhë na nninncyo yohin.   
\p
\v 12 Majndye jnda jndë tsjö nnon juu ntyjëëhë Apolos na juu xjen na coꞌontcüeꞌ ntyjëëhë na mꞌanhoꞌ na cja jon yohan, na caquindyiaaꞌ jon ꞌoꞌ, majoꞌ tyiꞌquitsꞌaahanꞌ tsꞌon jon na ncja jon na ninñoonꞌ. Ncja jon ya na nninncyaahanꞌ xjen.   
\s1 Ncyaa Pablo tsꞌon ꞌnaanꞌ jon ndëëhan  
\p
\v 13 Quitquen ya yahoꞌ cüenta nchu vaa na cotsamꞌanntyichenhoꞌ. Cꞌoonꞌtyen nꞌonhoꞌ na vantyja nꞌonhoꞌ Cristo. Cꞌonhoꞌ na conanꞌxuanhoꞌ ñuaanhoꞌ ngꞌe na conduihoꞌ cüentaaꞌ Tyoꞌtsꞌon. Quinanꞌchonntyichenhoꞌ na mꞌanhoꞌ ntyja ꞌnaanꞌ jon.  
\v 14 Ndoꞌ tsoñꞌen na contꞌahoꞌ, quinanꞌmanhoꞌ na conanꞌvengiohoꞌ nnꞌan.   
\p
\v 15 ꞌOꞌ ntyjë na vantyja nꞌonhoꞌ Jesús, mangiohoꞌ na ninvaa ndyuaa Acaya, nquii Estéfanas yo nnꞌan vaaꞌ jon, joohan tëntyja jndyee nꞌonhan Jesús. Ninncüii cotquenhan na cotejndeihan nnꞌan na vantyja nꞌon jon.  
\v 16 ꞌOꞌ ntyjë, matsiquiꞌmanꞌ ja ꞌoꞌ na quitquenyahoꞌ cüenta jñꞌoon na conanꞌman nanꞌñeen ndëëhoꞌ, joohan ndoꞌ mantyi nque nnꞌan na conanꞌjonhan tsꞌian ꞌnaanꞌ ta Jesús yohan.   
\p
\v 17 Nën jndyi na jndë tyjeeꞌnon juu Estéfanas na mꞌan ja yo Fortunato yo ninꞌAcaico, na jndë squehin ntjoo, itsijonhanꞌ ntyji chaꞌvijon na mantyꞌia ndëë nquehoꞌ na tycya mꞌanhoꞌ Corinto.  
\v 18 Ee ntyja ꞌnaanhan icüjiꞌhanꞌ na jndye nnon na tomꞌaanꞌ tsꞌön ntyja ꞌnaanhoꞌ ndoꞌ mantyi na jndye vaa tomꞌaanꞌ nꞌonhoꞌ jñꞌoon na jnanꞌcüanonhoꞌ na mꞌan. Nque nnꞌan na nanꞌxuan chaꞌna joohin, ninnquiiꞌchen quintꞌahoꞌ na njonhin.   
\p
\v 19 Nque ntyjëëhë ncüii cüii tmaanꞌ na vantyja nꞌonhan Jesús na mꞌanhin ntjoohin ndyuaa Asia, coninncyahin tsꞌon ꞌnaanhan ndëëhoꞌ. Mantyi juu Aquila yo scuuꞌ jon Prisca, jndye tsꞌon coninncyahin ndëëhoꞌ yo xueeꞌ ta Jesús, ndoꞌ mantyi juu tmaanꞌ nnꞌan na covatjon vꞌaahan.  
\v 20 Tsoñꞌen ntyjëëhë na mꞌan ntjoohin coninncyahin tsꞌon ꞌnaanhin ndëëhoꞌ. Juu xjen na covatjonhoꞌ yo ntyjehoꞌ na vantyja nꞌon, quitanhoꞌ ndueehin na nninncyahoꞌ tsꞌon joohin.   
\p
\v 21 Mancö Pablo macüji xuë nnon tsonvahin na mancya tsꞌon njan ndëëhoꞌ.   
\p
\v 22 Minninchen ntyjehoꞌ na tyiꞌnjon ta Jesús ntyjii juu, cjuꞌviꞌ ta Tyoꞌtsꞌonhin. Cje ro nndyoꞌ nndaꞌ ta Jesús.   
\p
\v 23 Quityio ta Jesucristo jnꞌaan na tsoñꞌenhoꞌ.  
\v 24 Juu na viꞌntyji ja ꞌoꞌ ngꞌe Cristo Jesús, cꞌoonhanꞌ yohoꞌ.