\id MRK - Dano NT [aso] -Papua New Guinea 1989 (DBL -2014) \h MALEKOꞌ \toc1 Izesuꞌ Kilisitoꞌnimuꞌ Gamazi Lamineꞌ Malekoꞌ Gizineꞌ \toc2 Malekoꞌ \toc3 Mak \mt1 IZESUꞌ KILISITOꞌNIMUꞌ GAMAZI LAMINEꞌ MALEKOꞌ GIZINEꞌ \imt1 Malekoꞌ Gizineꞌ Luhuvo Nitekumuꞌ Gomuꞌ Gataaꞌ Gamazi \ip Mene buku neꞌmo nene Izesuꞌ Kilisitoꞌ monovo danavaꞌvemuꞌ lo sotoꞌ neive. Izesuꞌ sotoꞌ ineꞌ gamenelotiꞌ apiꞌ ogo lo sotoꞌ amineꞌza asi monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ aza apiꞌ ogo eveneꞌ monoꞌ gamazi lo-ngemo alingumuꞌ aka vele-didotiꞌ nene apiꞌ ogo gize neive. Idoꞌ aza initeꞌ mukiꞌ ogo molo ingumukisi idoꞌ eveneꞌ apize ngimineꞌ initeꞌ malatikisi nene lo sotoꞌ ineꞌza Mataioꞌ nehe Lukaꞌ nehe Zohaneꞌ nehe nete li sotoꞌ aniꞌ neꞌmino vaiꞌ ma lo sotoꞌ amive. Zuda ve nabalite Izesuꞌni ningi goseleꞌ angumukisi lo sotoꞌ ogo idoꞌ alingeꞌ nene engiꞌ ebeꞌningutiꞌ Lomaveti ngamaniloꞌ gizebo ve naba nete bililizave li nadii li-ngidahe nemukisi lo neive. Idoꞌ helavo gamene seto hamo ogo vavo Oꞌmosoꞌmo nado do ote-dihe nemukisi lo neive. \ip Mene buku gizive nene gulive ma sainimi amineꞌ neineꞌza gamene galaꞌmudatiꞌ vomine eveneꞌ nete aꞌmine buku nene Malekoꞌ gizineꞌ ve laniꞌ ve. Monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneki idoꞌ aposolo Zohaneki guliveꞌine neꞌmino Malekoꞌ gulive gohi ma nene Zohaneꞌ minineꞌ ve. Idoꞌ eze izelehi gulive nene Maliaꞌ minineꞌ. Idoꞌ aꞌmine izelehi numuꞌve nene Zelusalemila minineꞌ (Aposolo 12:12). Idoꞌ Banabasiki Malekoki ingine hamoꞌ zuho minasineꞌ ve. (Kolosa 4:10) Idoꞌ eveneꞌ ma nete gilaniꞌ nene Izesuꞌni analoꞌ dave nete ve gosoꞌve ma nesi analoꞌ dalisa navo bakaꞌ mino golise lotiꞌ izo vive nene eiꞌ Malekoꞌ minineꞌ noloseive li gilaniꞌ (Malekoꞌ 14:51-52). Ganaꞌ apiꞌ igi monoꞌ gamazi lamineꞌ lilisa ebeꞌ mala vadaa nene Malekoꞌ aza Paulole Banabasilesi makaꞌ vaniꞌ. Makaꞌ vaniꞌza aza gonoꞌine nene olihe osuꞌ lamidoꞌ hulo-ngedo numuꞌvela tibizo vineꞌ. Neꞌmine ogavo Pauloꞌ aza gohi gamene ma eleꞌmizo volosa gelamineꞌ. Banabasiꞌ eleꞌmizo volosa gilinekisi Pauloꞌ aza eleꞌmizo volosa gelamineꞌ. Neꞌmine igi lolize gamazi lasidiꞌmo Pauloki Banabasiki ingine hoꞌlii mini eza ema asineꞌ (Aposolo 13:5-13, 15:37-39). Pauloꞌ aza Silasiꞌni eleꞌmizo Siliala vi Kilikia nivasingumuꞌ Malekoꞌ aza Banabasikisi Kipilo ailanila vasineꞌ. \ip Alingeꞌ nene Malekoꞌ aza Paulokisi monisa aꞌmidotiꞌ nene Petolokisi monasineꞌ (Kol 4:10, Hilemoniꞌ 24, 2 Timoteoꞌ 4:11, 1 Petoloꞌ 5:11). Gamene galaꞌmudatiꞌ vomine eveneꞌ nete tiꞌ li laniꞌ: Malekoꞌ aza Petolokisi bizi monaaꞌ asive mino Izesuꞌ gamazi lineꞌ idoꞌ initeꞌ ogo molo ingumuꞌ Petoloꞌ laaꞌ ineꞌ gamazi nene gizineꞌ ve laniꞌ. \ip Mene buku nene Zuda ve minamaniꞌ heta atoꞌ vemuꞌ Malekoꞌ gize-ngidive lo mo sotoꞌ o neive. Nanitekumuꞌ, aza nene Zuda veliti gamaziꞌinemukisi monovoꞌinemukisi neꞌmino neive lo laaꞌ ive minineꞌ ve. Eveneꞌ mukiꞌ nete gilaniꞌ nene Malekoꞌ aza Loma vetinguꞌ mino aꞌminguꞌ Izesuꞌ evenele zuho minaniꞌ nene Izesuꞌ amuzoꞌve ngelebizelesamuꞌ gizineꞌ ve laniꞌ. \c 1 \s1 Monoꞌ Noso Holo-ngedaaꞌ Ive Zohaneꞌ Monoꞌ Gamazi Lo-ngimineꞌ \r (Mataioꞌ 3:1-12; Lukaꞌ 3:1-18; Zohaneꞌ 1:19-28) \p \v 1 Oꞌmosoꞌmi gipele Izesuꞌ Kilisitoꞌ ezemuꞌ gamazi lamineꞌ nene ganaꞌ apiꞌ ogo sotoꞌ ineꞌ ma tiꞌ lo neive: \v 2 Oꞌmosoꞌmi gamazi lo sotoꞌ o-ngemaaꞌ ive polohete ma gulive Isaiaꞌ aza luhuvo ma gizinguꞌ Oꞌmosoꞌmo guvelesi vemuꞌ gamazi lo-imineꞌ nene tiꞌ lo gize neive: \q1 Gelezo. Naza neze gamazi lo-ngeme ngemeꞌ ilive imiselekuvo \q1 aza do gomuꞌ molo akaka vele-gedeleseive. \q1 \v 3 Ebeꞌ hadivelatiꞌ ve maliꞌmo asi naba ma tiꞌ lo nolive: \q1 Guvelesi ve alingumuꞌ ve li akaꞌve di vaꞌvaꞌ igi di lisiheꞌ i-dilo. \m \v 4 Aꞌmine neꞌmine lidoꞌ eꞌmeto eveneꞌ monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ aza misubo hadiveuꞌ vo sotoꞌ ogo eveneꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo lengiꞌ lihimetine hulo-lengedelingumuꞌ ve li lutine di velepeꞌ izi monoꞌ noso hilalo lo lo-ngeme ngemeꞌ ogo minineꞌ. \v 5 Minavo Zudaia misubokotikisi Zelusalemi numungutikisi eveneꞌ mukiꞌ ezela vi heteli lihimeꞌine li sotoꞌ ikevo Zodani nosouꞌ noso holo-ngidineꞌ. \v 6 Zohaneꞌ aza kamela ize zopovodunuꞌ liliꞌ aniꞌ geneganaꞌve izo ize losuvodunuꞌ liliꞌ aniꞌ leti ma gopololoꞌ izineꞌ. Idoꞌ nosoꞌ niteꞌve naaꞌ ineꞌ nene maꞌnabuso idoꞌ himoni novozo nesi no minaaꞌ ineꞌ. \v 7 No mino eveneꞌ tiꞌ lo lo sotoꞌ ogo lo-ngeme ngemeꞌ ogo minineꞌ: Eveneꞌ meheꞌnela alingeꞌ ma nave nene nezesi nivileꞌ o-nedosa ve naba ve. Naza aꞌneꞌmineꞌmine goboni gono do-do eiꞌ suuꞌvelotiꞌ nalaꞌve nesi nene gubiꞌ izo apase hulo-delodoꞌ nene mo lisiheꞌ amuve. \v 8 Naza noso holo-lingiduvoniꞌ nene haza nosotunuꞌ holo-lingiduve. Ne neiha aꞌmine ve neꞌmo noso neꞌmine holo-lengedelineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi Sikalahukisi ne neive. \s1 Zohaneꞌ Noso Holo-davo Sataniꞌmo Izesuꞌni Emenguꞌ Molaniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 3:13–4:11; Lukaꞌ 3:21-22; 4:1-13) \p \v 9 Aꞌmine gamene neuꞌ Izesuꞌ aza nGalilaia misubouꞌ numuno ngomo ma Nasalete nene hulo vo hetelavo Zohaneꞌ aza Zodani nosouꞌ holo-dineꞌ. \v 10 Holo-davo nosoutiꞌ dizosa aꞌmidoꞌ ningineꞌ nene okulumoꞌ ne ngoloꞌ lavo Sikalahuꞌ neꞌmo nama viluso neꞌmino lulouꞌ dizelesa nolimivo ningineꞌ. \v 11 Neꞌmine ogavo Okulumokutiꞌ gamazi tiꞌ lo limineꞌ: Gaza nene voꞌneloꞌ gipeꞌne hamoꞌ nene nane. Gezemuꞌ nene mo muluꞌneuꞌ lamineꞌ nogiluve. \p \v 12 Idoꞌ nelotiꞌ geto Sikalahuliꞌmo Izesuꞌni nene hadive misubouꞌ imiselavo vineꞌ. \v 13 Vavo aꞌmida nene Sataniꞌmo emenguꞌ moloꞌmo novivo gamene foti (40) vineꞌ. Idoꞌ aꞌmida nene Izesuꞌ aza loposo nama gaha minaaꞌ ada neivo angeloꞌ nete nasahiliꞌ i-dii hize eleꞌ i-di minaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Aza Gonoꞌve Apiꞌ Ogo Do Alahaꞌ Daaꞌ Ave Setaꞌve Setaꞌve Eiꞌ Eꞌmetilizave Lo Asi Lo-ngedo Do Giꞌmizineꞌ \r (Mataioꞌ 4:12-22; Lukaꞌ 4:14-15; 5:1-11) \p \v 14 Idoꞌ Zohaneꞌni nalatoꞌ huli-dikevo neivo Izesuꞌ aza nGalilaia misubouꞌ vo Oꞌmosoꞌmi gamazi lamineꞌ lo sotoꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: \v 15 Gamene nene mo ogave. Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledelineꞌ gamene alitave. Nemuꞌ nene lingine lutine di velepeꞌ izi gamazi lamineꞌ mene gili eleꞌvoleꞌ ilo lo lo-ngimineꞌ. \p \v 16 Idoꞌ Izesuꞌ aza nGalilaia noso ohuno nabaꞌmi gahevela nomono Simoniki nakunolo Adeleaki ingine alahaꞌ daaꞌ asive minasinako alahaꞌ daaꞌ asineꞌ golalezeꞌine nene alahaꞌ dalisa nosouꞌ nihulasivo ningineꞌ. \v 17 Ningo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine igi neꞌmetilizo. Alahaꞌ daaꞌ nasineꞌ neꞌmini eveneꞌ di nenita igaꞌ ilisive lo lengeleꞌmize molaloze. \v 18 Neꞌmine lavo ingine liteꞌ li alahaꞌ daaꞌ asineꞌ golalezeꞌine hitiki eꞌmeti vasineꞌ. \p \v 19 Ve sitaꞌ nene do giꞌmizo ngomo ma novo aza Zebedaioꞌ gipele sitaꞌ Zakoboki nakunolo Zohaneki sipiuꞌ mini alahaꞌ daaꞌ aniꞌ golalezeꞌine nene ongoti di lamineꞌ nasivo ningo \v 20 asi lo-ngemavo gili meꞌnibo Zebedaioꞌnisi agoveꞌvesi sipiuꞌ huli-ngimiki eꞌmeti vasineꞌ. \s1 Sikalahuꞌ Goloso Lulouꞌ Minive Izesuꞌ Do Lamineꞌ O-dineꞌ \r (Lukaꞌ 4:31-37) \p \v 21 Ingine vi Kahanaumi numunguꞌ mini holiseꞌ gamene naba ogavo monoꞌ numunguꞌ dizi Izesuꞌ monoꞌ gamazi apize ngimineꞌ. \v 22 Idoꞌ apize ngimineꞌ gamazimuꞌ nene voꞌine vavo upuhoꞌ aniꞌ. Ee, aza monoꞌ apize ngimineꞌ nene avoꞌningeliti monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avete apizi ngimaaꞌ aniꞌ neꞌmino apize ngemamo asi gamazi meleho neꞌmineꞌmo apize ngimineꞌ gelavo nemuꞌ voꞌine vavo upuhoꞌ aniꞌ ve. \p \v 23 Neꞌmine nilavo aꞌmine monoꞌ numuꞌninguꞌ nene ve ma minineꞌ. Aꞌmine veꞌmi lulouꞌ nene eveneliti luteuꞌ do goloso ogaꞌ ive Satanilatiꞌ sikalahuꞌ nene minavo aza gekeꞌ lo tiꞌ lo lineꞌ: \v 24 Nasalete ve Izesuvo, leliꞌ nonida mene nanimuꞌ ane. Gaza do goloso o-ledelesa abe. Geze nene naza mo ningo gele nouve ma nene nane. Gaza nene Oꞌmosolatiꞌ kegeso lamineꞌ minanive ma nene nane. \v 25 Neꞌmine lineꞌza Izesuꞌ aza elemo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gamazi lamo zegeneꞌ oko mino eveneꞌ hulo-do lemo ogo vozo. \v 26 Neꞌmine lavo aꞌmine sikalahuꞌ goloso nene vauve elo eveneꞌ do upuhoꞌ ogo do gesevase ize-do gekeꞌ naba lo luloutiꞌ lemo vineꞌ. \v 27 Neꞌmine ogo lemo vavo eveneꞌ ingine ningi upuhoꞌ igi angise okoꞌninguꞌ longoꞌ i huli voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Mene nani suno ve. Ve mene amuzo ve mino sikalahuꞌ goloso gamazi lo-ngemavo gamaziꞌve gili daaꞌ nave li li voleloꞌ meloꞌ aniꞌ. \v 28 Neꞌmine ikevo guvele nene hutileꞌ ogo nGalilaia misubouꞌ numudoꞌ namadoꞌ mone osuꞌ lineꞌ. \s1 Petoloꞌ Elenahi Izelehine Izesuꞌ Do Lamineꞌ O-do Initeꞌ Gizi Dave Mukiꞌ Do Lamineꞌ O-ngidineꞌ \r (Mataioꞌ 8:14-17; Lukaꞌ 4:38-41) \p \v 29 Neꞌmine ogavo monoꞌ numungutiꞌ limi Simoniki Adeleaki numuꞌninguꞌ Zakobole Zohanelesi dizaniꞌ. \v 30 Simoniꞌ elenahi izeleho nene okoꞌnoloꞌ oloꞌ ahuꞌ lavo ongo neivo nemuꞌ Izesuꞌni geti li-imaniꞌ. \v 31 Li-imikevo aza neida vo analoꞌ do do ote-davo okoꞌnoloꞌ oloꞌ ahuꞌ lineꞌ niteꞌ nene aꞌmidoꞌ geto hulo-davo lamineꞌ gelo nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ o-ngedo nasahiliꞌ o-ngidineꞌ. \p \v 32 Idoꞌ nivengaꞌ hoꞌ lemavo initeꞌ gizi davesi luꞌninguꞌ sikalahuꞌ goloso minivesi mukiꞌ ezela ngeleꞌmizi di ikaꞌ ikaꞌ aniꞌ. \v 33 Aꞌmine numudotiꞌ aleve mukiꞌ nene igi gatedoꞌ di geseꞌ aniꞌ. \v 34 Neꞌmine ikevo aza initeꞌ ato atoliꞌmine gizi dave mukiꞌ do lamineꞌ o-ngedo sikalahuꞌ goloso mukiꞌ eveneꞌ maliti luꞌningutiꞌ ngimiselo do hulineꞌ. Idoꞌ Sikalahuꞌ goloso ingine eze ningi lamineꞌ igi gili nizaniꞌ nenako gamazi lamilo lo lo-ngemo ngimiselo do hulineꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Monoꞌ Lo-ngeme ngemeꞌ Ogo nGalilaia Misubouko Moneꞌmo Vineꞌ \r (Lukaꞌ 4:42-44) \p \v 35 Nedengaꞌ goꞌ olihe lamivo Izesuꞌ aza oto guviseuꞌ eveneꞌ nizamanguꞌ vo Oꞌmosola lo minineꞌ. \v 36 Tiꞌ neivo Simoniꞌ nene gonolomotesi ingine viseꞌ iꞌmi vaniꞌ. \v 37 Ningi tiꞌ li li-imaniꞌ: Eveneꞌ mukiꞌ gezemuꞌ viseꞌ nave. \v 38 Li-imikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza monoꞌ lo sotoꞌ ogo lo-ngemelongisi numuno ebeꞌ avitoꞌ minaniꞌ nela vukeleꞌzo. Naza nene mo neꞌmine olove losa uvoniꞌ ve lo lo-ngimineꞌ. \v 39 Neꞌmine lo aza mono monoꞌ numuꞌninguꞌ monoꞌ lo sotoꞌ o-ngemeꞌmo vo idoꞌ sikalahuꞌ goloso eveneꞌ maliti luꞌninguꞌ dizi minaniꞌ nene ngimiselo huloꞌmo vo nGalilaia misubouꞌ minaniꞌ ebeꞌ mukikuꞌ nene mone osuꞌ lineꞌ. \s1 Izesuꞌ Aza Ganadise Gize Dave Ma Do Lamineꞌ O-dineꞌ \r (Mataioꞌ 8:1-4; Lukaꞌ 5:12-16) \p \v 40 Idoꞌ ganadise gize dave maliꞌmo ezela ogosa obuvolo hize emo amuzonga lo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza do lamineꞌ o-nedelineꞌ amuzokasi naineꞌ nene naza mo gele mino do lamineꞌ o-nedeline lo gele nouve. Gaza do lamineꞌ o-nedelesa gele nabe. \v 41 Neꞌmine lavo Izesuꞌ muluno hukavo ganadise gizi dave i-ngidisaꞌmaniꞌ initeꞌ o-do ana hulo molo okoꞌnoloꞌ hito tiꞌ lo lo-imineꞌ: Naza do lamineꞌ o-gedelesa gele nouve. Nemuꞌ gaza lamineꞌ ozo. \v 42 Neꞌmine lavo ganadise neꞌmo liteꞌ lo okoꞌnolotiꞌ hulo-do vavo lamineꞌ gilineꞌ. \v 43 Lamineꞌ gelavo Izesuꞌ aza geto gamazi amuzo molo lo-emo imiselo nohulo tiꞌ lo lineꞌ: \v 44 Gele nabe. Gaza lamineꞌ aineꞌ monovo nene eveneꞌ hamokisi lo-ngemamozo. Evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive neꞌmo ganadise okongalotiꞌ hulo-gedo vineꞌ nene ningo lo sotoꞌ ogavo gaza lamineꞌ aineꞌ nemuꞌ nene evenelite ningi gililizangumuꞌ ve lo neꞌmine ozo: Ganadise gizi dave ingine lamineꞌ igi ma ize initeꞌ neꞌmine neꞌmine Oꞌmoso imilisave lo Moseꞌ lo huko lidoꞌ nene eꞌmeto evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nene initeꞌ ma Oꞌmoso olokuꞌ gize emelingumuꞌ nene do vo emezo lo lo-imineꞌ. \v 45 Neꞌmine lo lo-imineꞌza ve aza vo aꞌmine gamazi apiꞌ ogo veteteꞌ ogo do hutileꞌ ineꞌ. Neꞌmine ogavo nemuꞌ nene eveneꞌ gili Izesuꞌni lisilizaniꞌ o vivo aza nene numuno ebekuꞌ sotoꞌ vamilidoꞌ ogavo haza guvisela neivo numudoꞌ namadoꞌ ve nene ezela igivoꞌ minaniꞌ ve. \c 2 \s1 Izesuꞌ Aza Gebili Ma Do Lamineꞌ O-dineꞌ \r (Mataioꞌ 9:1-8; Lukaꞌ 5:17-26) \p \v 1 Gamene ma ogo vavo Izesuꞌ aza Kahanaumi numuda tibizo ogo aꞌmida numuꞌvela neivo nemuꞌ eveneꞌ ingine gili \v 2 igi di geseꞌ igi gikiꞌ goloso adiꞌmo gatedokisi vovosi ma minamineꞌ. Neꞌmine ikevo aza monoꞌ gamazi lo-ngemo minineꞌ. \v 3 Tiꞌ neivo inginelatiꞌ ve sitaꞌve sitaꞌve nete gebili ma ngakatoꞌ mili di navo eveneꞌ malite ezela ngeleꞌmizi alisa aniꞌza \v 4 eveneꞌ mukiꞌ gikiꞌ ikevo neꞌmo neida di vamilizaniꞌ ogavo nubitoꞌ dizi Izesuꞌ minineꞌ lisiheleloꞌ numuno nubikuꞌ bili heteli gebili ongo minineꞌ ngakaꞌ nene nalatoꞌ hulikevo limineꞌ. \v 5 Aꞌmine hulave nete ha do lamineꞌ o-deleseive li gili eleꞌvoleꞌ aniꞌ nene ningo gelo Izesuꞌ aza gebili ve nemuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gipeꞌneho geiꞌ lihimeka nene mo apase-gedekuve. \v 6 Lavo avoꞌningeliti monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave ma aꞌmida minave nete gaꞌninguꞌ tiꞌ li gili minaniꞌ: \v 7 Eveneꞌ me ve nene nanimuꞌ neꞌmine nolive. Oꞌmoso ivileꞌ o-daaꞌ gamazi lave. Oꞌmosoꞌmovoꞌ lihimete hulo-ledaaꞌ ive ne neive li gili minaniꞌ. \v 8 Tiꞌ li gilaniꞌ nene Izesuꞌ aza lulouko gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nanimuꞌ gatinguꞌ neꞌmine li nigilave. \v 9 Lingine nenikumuꞌ nene sozavoꞌ laaꞌ neive li gilaaꞌ nahe. Gebili nemuꞌ lihimeka mo hulo-gedekuve luvoniꞌ nene soza lolohe lamineꞌ lolohe ma gilamilisave lo lapa nomivo noluvoniꞌza sozaloꞌ ve minuvodini ve gebili nemuꞌ naza oto vozo nolo-duvo oto vamivo soza luvoniꞌ nene sotoꞌ ogavo novozo helalove lo gelo oto vozo lo ma lamuvodine. \v 10 Ne neiha Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza misubouko lengiꞌ lihimetine apase-lengedaaꞌ amuzo do nouve luvoniꞌ nene soza lamo mo laminetoꞌ noluvoniꞌ nene ningi gililizangumuꞌ naza idise ogo molo oloniꞌ initeꞌ nene ningilo. Neꞌmine lo gebili nemuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: \v 11 Tiꞌ lo nolo-gimuve. Gaza oto ngakaka do geho numungala vozo. \v 12 Lavo mukitoꞌ ningi nizavo geto oto ngakaꞌve do geho vineꞌ. Neꞌmine ineꞌ nemuꞌ eveneꞌ mukiꞌ ingine golize li Oꞌmoso opoꞌni li tiꞌ li laniꞌ: Laza gomuꞌ initeꞌ neꞌmine ma ningesaꞌmuneꞌ ve li laniꞌ. \s1 Izesuꞌ Leviꞌni Asi Lo Do Giꞌmizineꞌ \r (Mataioꞌ 9:9-13; Lukaꞌ 5:27-32) \p \v 13 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza noso ohuno gahevela tibizo vineꞌ. Vavo eveneꞌ mukiꞌ ezela ikaꞌ ikaꞌ navo aza monoꞌ apize ngemeꞌmo vo minineꞌ. \v 14 Neꞌmine oꞌmo novo Alahaioꞌ gipele Leviꞌ aza takisi moni daaꞌ ineꞌ opisiꞌveuꞌ gono do neivo ningo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza neꞌmeto ano. Neꞌmine lavo aza oto eꞌmeto vineꞌ. \p \v 15 Vi eze numuꞌveuꞌ Izesulesi nosoꞌ niteꞌ ni nizavo monovo goloso igi takisi moni daaꞌ avesi idoꞌ Zuda veti louꞌ gamaziloꞌ eꞌmete lamineꞌ isaꞌmave gohi ma nesi mukiꞌ eꞌmeti vaniꞌ nenako eze izipahala zuhosi mukitoꞌ makatoꞌ nosoꞌ niteꞌ ni minaniꞌ. \v 16 Neꞌmine igi nizavo Halisaioꞌ eveneliti monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave ingine Izesuꞌ nene takisi moni daaꞌ avesi idoꞌ Zuda veti louꞌ gamaziloꞌ eꞌmete lamineꞌ isaꞌmavesi nosoꞌ niteꞌ makaꞌ ninavo ningi izapahala zuho tiꞌ li longoꞌ i-ngidaniꞌ: Aza takisi moni daaꞌ ave golososi idoꞌ lihime daaꞌ ave lingesi makaꞌ mini nanimuꞌ nosoꞌ niteꞌ ninave. \v 17 Likevo gelo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Luso ve aza lamineꞌ haza minave do lamineꞌ o-ngedelesa osaꞌmiha initeꞌ gizi davemukovoꞌ nene ogaꞌ neive. Naza aꞌmine aꞌmine ogo eveneꞌ lisiheꞌ i minavemuꞌ amuvoniꞌza eveneꞌ lihimeꞌinesi vemuꞌ uvoniꞌ ve. \s1 Nosoꞌ Niteꞌ Malise Ogakumuꞌ Izesuꞌni Longoꞌ I-daniꞌ \r (Mataioꞌ 9:14-17; Lukaꞌ 5:33-39) \p \v 18 Gamene ma Zohaneꞌ izipahala zuhosi Halisaioꞌ evenekisi monoꞌinemuꞌ gili nosoꞌ niteꞌ malise igi nizavo eveneꞌ linge ma Izesuda igi tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Zohaneꞌ izipahala zuhosi Halisaioꞌ eveneliti izipahaꞌine zuhosi ingine nosoꞌ niteꞌ malise igi nizaha geze izipaha zuho nosoꞌ niteꞌ malise amave. Ne nanimuꞌ nave. \v 19 Longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo veneꞌ di imiliza gameneuꞌ olize izo nosoꞌ niteꞌ gize vataꞌ ogo eze zuho molo-ngedavo ingine aza aꞌminguꞌ neivo mulumo gili-di nosoꞌ niteꞌ malise ilizadoꞌ nehe. Ne nomive. Veneꞌ dalosa ive aꞌminguꞌ ha neivo ma nosoꞌ niteꞌ ngeli malise amilisave. Aꞌmine aꞌmine igi naza nouvosa nene lamineꞌ gili nizanako nosoꞌ niteꞌ malise amilizaha \v 20 engiꞌ vovoꞌningutiꞌ biluvalite neze neleꞌmizi di vilizaniꞌ gamene nene mo aliteleseive. Aꞌmine gamene alitavo mulumo gilisa nosoꞌ niteꞌ malise ilisave. \p \v 21 Idoꞌ lavolavo gosohototiꞌ ngomo ma huki saketi litehe hukidoꞌ mili ongotilizaniꞌ nene lavolavo gosohoꞌ neꞌmo geleleheꞌ ogavo saketi litehe nene naba hukalinako lavolavo ngomo ma olihe ngingili lamineꞌ nene saketi liteheloꞌ mili ongotisaꞌmave. \v 22 Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi lingine vaini noso gosohoꞌ neꞌmo memeꞌ ize losuvodunuꞌ liliꞌ aniꞌ gomise nene izo pouꞌ lavo vaini noso nene lepo vo gomiseꞌvesi nene goloso ogalive li vaini noso gosohoꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ neidiꞌmo nene lulu izavo gomise liteheliꞌmo gipu lo hukilineꞌ o mininguꞌ nene ma ohizi milisaꞌmave. Vaini noso gosohoꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ neivo nene memeꞌ ize losuvo gosohotunuꞌ liliꞌ aniꞌ gomise gosohokuꞌ nene ohizesoꞌ o neive. Neꞌmine lineꞌ nene aza monoꞌ lo-ngemaaꞌ ineꞌ nene gosohoꞌ nenako izipahala zuho igi mili ilizaniꞌ monovo neꞌmo aꞌmine Zuda veti monovo litehe maloꞌ vo damingumuꞌ nene lineꞌ ve. \s1 Holisekuꞌ Izesuꞌ Izipahala Zuho Viti Godololatiꞌ Gihile Ili Niꞌmi Vaniꞌ \r (Mataioꞌ 12:1-8; Lukaꞌ 6:1-5) \p \v 23 Holiseꞌ gamene mauꞌ Izesuꞌ izipahala zuhosi viti minguꞌ nivavo izipahala zuhote viti godololatiꞌ gihile ili niꞌmi vaniꞌ. \v 24 Neꞌmine iꞌmi vaniꞌ nemuꞌ Halisaioꞌ eveneꞌ malite Izesuꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: Ningezo. Leze louꞌ gamaziteuꞌ nene holiseꞌ gameneuꞌ gono damilo li nizaniꞌ mako neꞌmine nanimuꞌ nave. \v 25 Likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Davidiꞌ eze evenele zuhosi nosoꞌ niteꞌine nomivo gaꞌna hili nizadoꞌ aza initeꞌ ineꞌ nemuꞌ gati gilisaꞌmahe. \v 26 Adoꞌ Abiatalaꞌ evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba minineꞌ gameneuꞌ Davidiꞌ aza Oꞌmosoꞌmi numunguꞌ dizo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ milaaꞌ aniꞌ beleti nene do azasi makaꞌ monavesi ngemavo naniꞌ. Aꞌmine beleti nene haza ve namilizave li evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ avetevoꞌ nalizave li li hukikaniꞌ beleti nene gopo naniꞌ ma ve. \v 27 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ do sotoꞌ molaniꞌ nene holiseꞌ gamene hize eleꞌ ilizangumuꞌ ve lo do sotoꞌ molaniꞌ nomive. Asi holiseꞌ gamene neꞌmo nene eveneꞌ hize eleꞌ o-ngedaaꞌ ilive losa evenekumuꞌ do sotoꞌ molaniꞌ ve. \v 28 Nemuꞌ nene naza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene holiseliꞌmi melehosi mino aꞌmine holisekuꞌ iliza initekumuꞌ idoꞌ amiliza initekumuꞌ laaꞌ uve nene nenikovoꞌ nouve lo lineꞌ ve. \c 3 \s1 Izesuꞌ Aza Ana Goloso O Vive Ma Do Lamineꞌ O-dineꞌ \r (Mataioꞌ 12:9-14; Lukaꞌ 6:6-11) \p \v 1 Mino monoꞌ numunguꞌ gohi dizineꞌ. Aꞌmida ve ma ana hamoꞌ ma goloso ogo gilizevo o vineꞌ nene omo neivo \v 2 eveneꞌ ma nete holiseꞌ gamene neinako Izesuꞌ do lamineꞌ o-delineꞌ nene holisekumuꞌ laniꞌ louꞌ gamazi ma nene avutoꞌ oloseinako nemuꞌ goniꞌ o-delone li ningilisa gizebo igi minaniꞌ. \v 3 Tiꞌ igi nizavo Izesuꞌ aza ana goloso o vivemuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Vovoteuꞌ ote minezo. \v 4 Lo eveneꞌ longoꞌ o-ngidineꞌ: Leze louꞌ gamazite neꞌmo nadive lo neive. Holiseꞌ gameneuꞌ nene monovo lamineꞌ ilo lo neihe. Monovo goloso ilo lo neive. Adoꞌ eveneꞌ di lamineꞌ i-ngidilo lo neihe. Eveneꞌ ngibili hililo lo neive lo longoꞌ ogo lineꞌza gamazi di tibizi lamavo \v 5 izeboloꞌ molavo vele do eza ema ogo vonuꞌ goloso ngebelo luꞌine gaꞌine ngi lo tile vineꞌ minangumuꞌ mulumoꞌine ninge-ngidineꞌ. Neꞌmine ogo ana goloso o vive ma nene tiꞌ lo lo-imineꞌ: Anga do pehe lozo. Neꞌmine lavo ana do pehe lavo gohi lamineꞌ ineꞌ. \v 6 Neꞌmine ogavo Halisaioꞌ eveneꞌ ingine limi bililizaniꞌ aka di sotoꞌ ilisa aꞌmidoꞌ geti Helodeꞌ zuhosi mulise mili gamazi di hamoꞌ aniꞌ. \s1 Izesuꞌ Noso Gahevela Neivo Eveneꞌ mukiꞌ Ezela Gikiꞌ Gikiꞌ Igi Di Geseꞌ Aniꞌ \p \v 7-8 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza aꞌmine ebeꞌ hulo izipahala zuho ngeleꞌmizo noso ohuda limineꞌ. Lemavo nGalilaia misubokotiꞌ nene eveneꞌ vaiꞌ goloso eꞌmeti aniꞌ. Idoꞌ eveneꞌ Zelusalemi numudotikisi Zudaia misubo lingelatikisi ma avo idoꞌ Idumaia misubokotikisi ma avo idoꞌ Zodani noso helalatikisi ma avo idoꞌ linge ma Tilo numudotikisi Sidoni numudotikisi aniꞌ. Aꞌmine eveneꞌ vaiꞌ goloso aniꞌ nete Izesuꞌ ogo molo minineꞌ initeꞌ nemuꞌ nene gilaniꞌ nenako nemuꞌ ezela aniꞌ. \v 9 Neꞌmini ikevo di geseꞌ ave ingine gikiꞌ gikiꞌ igi di langoloꞌ i-nidikelizave lo sipi ma di igi di mili-nidilo lo izipahala zuho lo-ngimineꞌ. \v 10 Idoꞌ sipiuꞌ minelove lineꞌ nene nemuꞌ lineꞌ ve: Eveneꞌ mukiꞌ do lamineꞌ o-ngedo miningumuꞌ nene initeꞌ gizi dave vaiꞌ ingine okoꞌnoloꞌ do gelelone li ezela igi okoꞌnidoꞌ okoꞌnidoꞌ igi di langoloꞌ i-dilizaniꞌ ineꞌ. \v 11 Idoꞌ neꞌmine navo eveneꞌ luꞌninguꞌ minaniꞌ sikalahuꞌ goloso nete eze ningi gizenela limi ingi gekeꞌ naba li tiꞌ li likaꞌ likaꞌ igi minaniꞌ: Gaza Oꞌmosoꞌmi gipele ma ne nane. \v 12 Likevo aza nene neꞌmo ma ve li neze monovo li sotoꞌ sotoꞌ igi li-ngimamilo lo amuzo molo lo huko lo-ngimineꞌ. \s1 Izesuꞌ Izipahala Tuvelu (12) Do Kegeso Do giꞌmizineꞌ \r (Mataioꞌ 10:1-4; Lukaꞌ 6:12-16) \p \v 13 Idoꞌ Izesuꞌ aza gololoꞌ dizo eiꞌ gala gilidoꞌ eveneꞌ ma vise lo-ngemavo ezela aniꞌ. \v 14 Ikevo aza ve tuvelu do kegeso nenikisi monelone lo idoꞌ ngimiselekuvo monoꞌ li sotoꞌ igi li-ngimilizave. \v 15 Idoꞌ amuzo ngemekuvo di mini eveneꞌ luꞌningutiꞌ sikalahuꞌ goloso ngimiselilizave lo do kegese-ngidineꞌ. \v 16 Do kegese-ngidive ve tuvelu nete guliveꞌine nene neꞌmino neive: Simoniꞌ gulive gohi ma nene Petoloꞌ ve lo molo-dineꞌ \v 17 idoꞌ Zebedaioꞌ gipele Zakobolesi akunolo Zohanelesi guliveꞌine Boanelegesiꞌ ve lo molo-ngidineꞌ. Leze gamaziteutiꞌ nene goꞌ ngilili gili vasineꞌ ve losa ve. \v 18 Idoꞌ Adeleaꞌ idoꞌ Hilipoꞌ idoꞌ Batolomaioꞌ idoꞌ Mataioꞌ idoꞌ Tomasiꞌ idoꞌ Alahaioꞌ gipele Zakoboꞌ abalaho idoꞌ Tadaioꞌ idoꞌ Simoniꞌ aza Loma ve ngimiselelone lo amuzonga laaꞌ ive nesi \v 19 idoꞌ alingeꞌ Izesuꞌni do sotoꞌ o-do biluvaliti aꞌninguꞌ molave Kelioto ebekutiꞌ ve Zudaꞌ nesi nene minaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Lulouꞌ Belezebuloꞌ Neive Laniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 12:22-32; Lukaꞌ 11:14-23; 12:10) \p \v 20 Izesuꞌ aza numunguko vineꞌ. Vo neivo eveneꞌ mukiꞌ gohi igi di geseꞌ adiꞌmo veꞌine initekisi namaniꞌ. \v 21 Neꞌmine igi nizavo eze zuho ingine gili eleꞌmizi alisa vaniꞌ ve. Idoꞌ eleꞌmizi alisa vaniꞌ nene aza mo negi hizave li laniꞌ nenako nemuꞌ eleꞌmizi alisa vaniꞌ ve. \p \v 22 Idoꞌ avoꞌningeliti monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave Zelusalemi numudatiꞌ ave ingine tiꞌ li li minaniꞌ: Ve mene sikalahuꞌ goloso ngimiselo do nohulineꞌ nene engiꞌ guveꞌinesi ve naba Belezebuloꞌ lulouꞌ mino aꞌmine sikalahuꞌ golosoliti guveꞌinesi ve naba neꞌmo amuzo emavo nedunuꞌ do nohulineꞌ ve. \v 23 Tiꞌ li nizavo Izesuꞌ vise lo-ngemo aneza gamazi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Satani neꞌmo Satani nene nado imiselelive. \v 24 Misubo mauꞌ eveneꞌ engikuꞌ lovo hizi vi eza ema ilizaniꞌ nene vi gopoꞌnapa ilisave. \v 25 Idoꞌ eveneꞌ hamoꞌ zuho vi eza ema ilizaniꞌ nene vi gopoꞌnapa ilisave. \v 26 Aꞌmine aꞌmine igi Sataniꞌmi zuho ingine vi eza ema igi minadini nge lami diꞌmozi osuꞌ li ma minamadine. \p \v 27 Eveneꞌ maliꞌmo ve ma gasava daaꞌ ive miniveliꞌmi numuꞌveuꞌ dizo aꞌmine gasava daaꞌ iveꞌmo gizebo ogo minineꞌ initeꞌve ipeꞌ ogo dalineꞌ nene haza dizo ipeꞌ ogo damoloseive. Asi aꞌmine gasava daaꞌ ive nene gomuꞌ ivileꞌ ogo nalaꞌ do-mikosavoꞌ nene dizo initeꞌve ipeꞌ ogo daloseive. Aꞌmineꞌmine ogo naza nene Satani ivileꞌ ogosa eveneꞌ eitatiꞌ nene do nenita ogaꞌ nouve. \p \v 28 Naza lamineꞌ ma lo-lengemelove: Eveneꞌ ingine goloso niteꞌ ato atoꞌ igaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime idoꞌ Oꞌmoso divi lediviꞌ igaꞌ aniꞌ neꞌmi lihime nene Oꞌmosoꞌmo ha hulo-ngedeleseiha \v 29 eveneꞌ maliꞌmo Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌve dovo ledevoꞌ ilineꞌ neꞌmi lihime nene Oꞌmosoꞌmo mo hulo-damoloseive. Aza nene imineꞌ molo mineꞌmo vo minevoꞌ minevoꞌ ilineꞌ lihime daloseive lo lo-ngimineꞌ. \p \v 30 Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ dovo ledevoꞌ ogaliꞌmi lihime Oꞌmosoꞌmo hulo-lengedamoloseive lo lo-ngimineꞌ nene oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ Izesuꞌ lulouꞌ neineꞌ nenako eveneꞌ ingine sikalahuꞌ goloso eiꞌ lulouꞌ neive li minaniꞌ nemuꞌ nene lo-ngimineꞌ. \s1 Izesuꞌ Izelehinemukisi Akunolomotinemukisi Lo-ngimineꞌ \r (Mataioꞌ 12:46-50; Lukaꞌ 8:19-21) \p \v 31 Idoꞌ izelehosi akunolomotesi igi heteli heta oti mini ezemuꞌ longoꞌ aniꞌ. \v 32 Neꞌmine ikevo eveneꞌ mukiꞌ eze vodo vodo i-di minave nete tiꞌ li li-imaniꞌ: Ningezo. Izahosi nakunamote nesi heta imi mini gezemuꞌ nilave. \v 33 Neꞌmine likevo gamazi tiꞌ lo do tibizo lo-ngimineꞌ: Izeꞌnehinemukisi nakuꞌnemotinemukisi nilahe. \v 34 Neꞌmine lo vele do eza ema ogo eveneꞌ vodo vodo i-di minave vonuꞌ ngebelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Izeꞌnemote nakuꞌnemote nene mene nizaniꞌ ve. \v 35 Eveneꞌ Oꞌmosoꞌmi luloloꞌ igi mili igaꞌ nave engiꞌ nene izeꞌnemote nakuꞌnemote idoꞌ aluꞌnemote ne nizave. \c 4 \s1 Zuho Niteꞌ Tileꞌ Ogaꞌ Iveꞌmi Aneza Gamazi \r (Mataioꞌ 13:1-9; Lukaꞌ 8:4-8) \p \v 1 Izesuꞌ noso ohuno gahevela mino gohi monoꞌ apiꞌ ogo nolo-ngimivo eveneꞌ mukiꞌ goloso igi di geseꞌ adiꞌmo aza nene nosouꞌ minineꞌ sipi mauꞌ vo dizo minavo di geseꞌ ave mukiꞌ ingine noso gahevela gepeloꞌ minaniꞌ. \v 2 Nizavo aneza gamazi ato atoꞌ lo-ngemeꞌmo novo initeꞌ mukikumuꞌ apize ngimineꞌ. Noapize ngemo gamazi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: \v 3 Gililo. Ve ma zuho initeꞌ tileꞌ ogaꞌ iveliꞌmo zuho niteꞌ tileꞌ olosa vineꞌ. \v 4 Vo tileꞌ oꞌmo novivo zuho niteꞌ linge ma nene akaloꞌ diꞌmozikevo namalite igi naniꞌ. \v 5 Linge ma nene gehedoꞌ misubo naba minamidoꞌ diꞌmozi misubo naba nomineꞌ neꞌmo getiꞌ geti gala hoꞌli dizaniꞌza \v 6 hoꞌ nene amuzo molo lavo dizi luhive vaiꞌ damaniꞌ nenako neꞌmo gulugulu izaniꞌ. \v 7 Linge ma nene gasava guvise hukikevo luhive ma ha minidoꞌ diꞌmozi gala hoꞌli dizaniꞌza gasava guvise neꞌmo dizo molo-ngedavo gihile izamaniꞌ. \v 8 Idoꞌ linge ma misubo laminekuꞌ diꞌmozi gala hoꞌli dizi gihile izaniꞌ. Ma neꞌmo gihile teoti (30) izineꞌ. Ma neꞌmo gihile sigisiti (60) izineꞌ. Ma neꞌmo gihile vanu hadeti (100) izineꞌ. \v 9 Neꞌmine losa tiꞌ lo lineꞌ: Gatine ngoloꞌ live nii ma nene gili lamineꞌ ilo. \s1 Izesuꞌ Aza Aneza Gamazivoꞌ Laaꞌ Ineꞌ Nemuꞌ Monovo Lo-ngimineꞌ \r (Mataioꞌ 13:10-17; Lukaꞌ 8:9-10) \p \v 10 Eveneꞌ mukiꞌ ingine hutileꞌ igi vikevo izipahala zuho tuvelu inginesi idoꞌ ezesi monaaꞌ ave linge masi engikovoꞌ mini aneza gamazi laaꞌ ineꞌ monovo mamuꞌ longoꞌ i-dikevo \v 11 tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledelingumuꞌ sunoꞌ gamazi nene lengiꞌ ha gililisave lavo lo sotoꞌ o-lengemaaꞌ nouvoniꞌza lelikisi monamaaꞌ ave nene aneza gamazivoꞌ lo-ngemaaꞌ nouve. Neꞌmine nouvoniꞌ nene polohete maliꞌmo gizineꞌ gamazi ma nene inginela gihile izelive losa neꞌmine ogaꞌ nouve. Tiꞌ lo gize neive: \q1 \v 12 Ningi ningi ningilizaha ninge lamineꞌ amilisave. \q1 Idoꞌ gili gili gililizaha gili lamineꞌ amilisave. \q1 Nene nanitekumuꞌ ve. Ingine luꞌine di velepeꞌ izikevo \q1 Oꞌmosoꞌmo lihimeꞌine hulo-ngedalive losa ve. \s1 Zuho Nitekumuꞌ Aneza Gamazi lineꞌ Neꞌmi Monovo Lo-ngimineꞌ \r (Mataioꞌ 13:18-23; Lukaꞌ 8:11-15) \p \v 13 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Aneza gamazi luvoniꞌ meꞌmi monovo gilamahe. Idoꞌ gilamilizaniꞌ nene aneza gamazi mukiꞌ nene nadiꞌ igi gililizave. \v 14 Zuho niteꞌ tileꞌ ogaꞌ ive aza Oꞌmosoꞌmi gamazi nene tileꞌ ogaꞌ neive. \v 15 Idoꞌ gihile ma akaloꞌ doꞌmozive luvoniꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Oꞌmosoꞌmi gamazi nene eveneꞌ maliti luꞌninguꞌ tileꞌ ogavo nigilavo Sataniꞌmo geto ogo aꞌmine gamazi nene luꞌningutiꞌ ipeꞌ ogo do vaaꞌ neive. \v 16 Aꞌmineꞌmine ogo gihile ma gehedoꞌ misubo naba minamidoꞌ diꞌmozave luvoniꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Eveneꞌ ma ingine Oꞌmosoꞌmo gamaziꞌve tileꞌ ineꞌ nene gilii liteꞌ li gili laniteꞌ igi di goꞌzaaꞌ naha \v 17 aꞌmine gamazi neꞌmo luꞌninguꞌ luhise do minelidoꞌ mini mili minamavo gamene haꞌnamuꞌ gili dii minisaꞌmave. Idoꞌ gamene haꞌna gili di minisaꞌmaniꞌ nene ingine aꞌmine gamazi gili nidavo neꞌmo engita geni sotoꞌ o-ngemelihe goboni malaꞌ malaꞌ sotoꞌ o-ngemelihe. Ineꞌ nene geti hulaaꞌ nave. \v 18 Idoꞌ gihile ma gasava guvise minidoꞌ diꞌmozave luvoniꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Eveneꞌ ma ingine Oꞌmosoꞌmo gamazi tileꞌ ineꞌ nene ha gilaniꞌza \v 19 ingine okoꞌine losuvoꞌmi initekumuꞌ gilaaꞌ idoꞌ moni henenimuꞌ gahuꞌninguꞌ ogaꞌ idoꞌ ato atoꞌ niteꞌ mukiꞌ nene dalone li gilaaꞌ aniꞌ neꞌmo nene dizo Oꞌmosoꞌmi gamazi nene molo-davo gihile izesaꞌmive. \v 20 Idoꞌ gihile ma misubo laminekuꞌ diꞌmozave luvoniꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Eveneꞌ ma ingine Oꞌmosoꞌmi gamazi gili luꞌninguꞌ di goꞌzi gili lamineꞌ igi nizavo gihile izaaꞌ neive. Ee, zuho niteꞌ hamototiꞌ gihile teoti (30) izaaꞌ neineꞌ neꞌmino ve mala nene mukiꞌ izaaꞌ neive. Idoꞌ zuho niteꞌ hamototiꞌ gihile sigisiti (60) izaaꞌ neineꞌ neꞌmino ve mala nene vaiꞌ goloso izaaꞌ neive. Idoꞌ zuho niteꞌ hamototiꞌ gihile vanu hadeti (100) izaaꞌ neineꞌ neꞌmino ve mala nene vauve goloso elosa izaaꞌ neive. \s1 Lamu Gizakumuꞌ Aneza Gamazi \r (Lukaꞌ 8:16-18) \p \v 21 Neꞌmine lo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lamu ma gizi misubo somodunuꞌ molo hitelone li idoꞌ holomoliꞌmi sebenguꞌ haleko molalone li di igi milaaꞌ nahe. Ne nomive. Lamu gizii labanaꞌ elo minelidoꞌ holomoꞌveloꞌ molalone li di igi milaaꞌ nave. Olo. \v 22 Aꞌmineꞌmine ogo initeꞌ ma sunoꞌ minelineꞌ nene mudise ningamavo ma minamoloseive. Mo sotoꞌ oloseive. Idoꞌ initeꞌ ma hito minelineꞌ nene ningilizada omo sotoꞌ oloseive. \v 23 Gatine ngoloꞌ live nii ma gili lamineꞌ ilo. \p \v 24 Idoꞌ gamazi neꞌminosasi ma lo-ngimineꞌ: Gamazi ma li-lingimikevo nigili ma nene gatine mili mini aꞌmingutiꞌ hoꞌli gilisa minilo. Lingine igi mili minilizaniꞌ votigileloꞌ nene do molo Oꞌmosoꞌmo hize eleꞌ o-lengedo gohi masi imineꞌ molo-lengedeleseive. \v 25 Ee, monoꞌ ma do nolive nene Oꞌmosoꞌmo gohi ma emeleseive. Idoꞌ monoꞌ ma damo nolive nene eita monoꞌ ngomosi ma nolineꞌ nene mo ipeꞌ ogo do voloseive. \s1 Oꞌmosoꞌmo Eveneꞌveloꞌ Gizebo Ogaꞌ Neineꞌ Neꞌmo Naba Ilineꞌ Akaꞌve Laza Ningamunivo Naba Ogaꞌ Neineꞌ Nemuꞌ Aneza Gamazi Lo-ngimineꞌ \p \v 26 Idoꞌ gamazi gohi ma tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ilineꞌ nene neꞌmine oꞌmo vo nabauꞌ voloseive: Ve maliꞌmo zuho niteꞌ miꞌveuꞌ tileꞌ ogosa \v 27 litiꞌmuso izo goꞌ lo neivo aza ongo oto oꞌmo novivo zuho niteꞌ nene gala ngoloꞌ lo dizineꞌ. Dizineꞌza neꞌmi monovo nene aza ningo gelamineꞌ ve. \v 28 Misubo neꞌmo asiꞌve do dize-daaꞌ neive. Apiꞌ ogo gala ngoloꞌ lo avile ogo gihile izaaꞌ neive. \v 29 Neꞌmine ogo gihile husavo ma aza huko daloneꞌ gamene alitave lo gelo goboni ve vi hukilizave lo ngimiselaaꞌ neive. \s1 Oꞌmosoꞌmo Eveneleloꞌ Gizebo Ilineꞌ Nene Vo Naba Ilingumuꞌ Izesuꞌ Aza Sakaveꞌ Nabaꞌmine Ma Minidiꞌmi Zuholoꞌ Lo Molo Aneza Gamazi lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 13:31-32, 34; Lukaꞌ 13:18-19) \p \v 30 Aꞌmine gamaziloꞌ gohi ma imineꞌ molo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmo eveneꞌveloꞌ gizebo ilineꞌ vo naba ilineꞌ akaꞌve nene laza nado neive lolone. Idoꞌ initeꞌ nanitetoꞌ lo molo lokunivo vo miliseꞌ ilive. Idoꞌ initeꞌ nanitetoꞌ aneza gamazi lo molo lolone. \v 31 Aꞌmine Oꞌmosoꞌmi gizebo nene nabaꞌmine sakaveꞌ zuho neꞌminosa neive. Aꞌmine niteꞌ nene me misubouko minaniꞌ zuho niteꞌ vaikutiꞌ eiꞌ nene ngomo lasolo neineꞌza \v 32 zuhoꞌ ikevo gala hoꞌlo dizo minguꞌ niteꞌ mukiꞌ nene ngivileꞌ ogo naba ogo aꞌnavaꞌve nene naba ogo zamuꞌ gizavo nama nete igi aꞌminguꞌ numuno gizaaꞌ nave lo lineꞌ. \p \v 33 Idoꞌ neꞌmine aneza gamazi ato atoꞌ mukiꞌ nene monoꞌ ha gililizadokovoꞌ lo-ngemo minineꞌ. \v 34 Eveneꞌ mukiꞌ nene aneza gamazivoꞌ lo-ngimineꞌza alingeꞌ azasi izipahala zuhosi angisevoꞌ minanguꞌ nene gamazi monovo mukiꞌ nesi nene lo sotoꞌ ogo lo-ngemaaꞌ ineꞌ. \s1 Izesuꞌ Lavo Hepeꞌ Naba Matavo Noso Nene Zou Lo Minineꞌ \r (Mataioꞌ 8:23-27; Lukaꞌ 8:22-25) \p \v 35 Aꞌmine gameneuꞌ nene nivengaꞌ molavo Izesuꞌ aza izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Noso helala holene volone. \v 36 Lavo eveneꞌ mukiꞌ di geseꞌ igi minave nene huli-ngidi sipiuꞌ nene ha minidokovoꞌ ha neivo ingine eleꞌmizi vaniꞌ. Nivavo sipi gohi masi makaꞌ vaniꞌ. \v 37 Nivavo hepeꞌ naba goloso elavo neꞌmo noso nene golo gidini dizevoꞌ dizevoꞌ ogo sipi nene hito lulouko velo lemeꞌ lemeꞌ idiꞌmo sipiuꞌ nene nosoꞌmo vaiꞌ lolosa ineꞌ. \v 38 Neꞌmine ogo neivo Izesuꞌ aza nene sipi isevela godololoꞌ alese molo okise ongo minineꞌ. Minavo izipahala zuho ingine uꞌmukoꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Tisazo, laza nosouꞌ mene lemo heleloningumuꞌ nene ma gelamabe. Olo. \v 39 Neꞌmine likevo aza oto hepeꞌ nene elemo noso mamuꞌ moda ve. Hongu lozo lineꞌ. Lavo hepeꞌ nene matavo noso nesi hongu lo zou lo minineꞌ. \v 40 Neꞌmine ogavo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine golise nanimuꞌ nigilave. Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amahe. \v 41 Tiꞌ lo lavo ingine ngehelele goloso izavo aꞌminemuꞌ li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Mene ve nene naniꞌmine ve neivo hepeki nosogi nene gamaziꞌve gili dikesive. \c 5 \s1 Izesuꞌ Gelasa Vetida Vo Sikalahuꞌ Goloso nGimiselo Hulineꞌ \r (Mataioꞌ 8:28-34; Lukaꞌ 8:26-39) \p \v 1 Neꞌmine ogavo ingine noso ohuno helala Gelasa vetida vi hetelaniꞌ. \v 2 Vi hetelikevo Izesuꞌ sipiutiꞌ lemavo sikalahuꞌ golososi minive maliꞌmo gonoso mili-ngidaaꞌ aniꞌ geheni muliꞌ ebekutiꞌ ogo navo voteneꞌ asineꞌ. \v 3 Aꞌmine ve nene geheni mulikuꞌ ongo minaaꞌ neivo ve maliꞌmosi analoꞌ damilineꞌ ogavo seni nalatunukisi daniꞌ nene damineꞌ ve. \v 4 Gamene mukiꞌ gizene analoꞌ seni nalaꞌ izi-daniꞌza analoꞌ nalaꞌ nene do huko hulo gizeneloꞌ nalaꞌ nesi izo huko hulavo ve hamoliꞌmosi amuzo molo ivileꞌ ogo do hongu lo-damilidoꞌ o minineꞌ. \v 5 Gamene gamene holukaꞌ holukaꞌ geheni mulikukisi gololokisi mino gekeꞌ gekeꞌ lo mino gehenitunuꞌ gesebeꞌ izo asiꞌve okoꞌno nene huko minaaꞌ ineꞌ. \p \v 6 Izesuꞌ aza hotoꞌ navo ningo lotiꞌ izo ogo gizeneuꞌ gubiꞌ ize emo \v 7 amuzo molo gekeꞌ naba lo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Izesuvo, Oꞌmoso dizo miniveꞌmi gipele mene gaza nouvoda nanitekaꞌ nane. Oꞌmosoꞌmi guliveloꞌ agae lo nolo-gimuze. Mulumo gono nemamozo. \v 8 Mene gamazi lineꞌ nene Izesuꞌ aza sikalahuꞌ goloso gaza aꞌmine veꞌmi luloutiꞌ lemo vozo lo nolo-divosa lineꞌ. \v 9 Lavo Izesuꞌ aza longoꞌ o-do tiꞌ lo lineꞌ: Guliveka zaho nane. Longoꞌ o-davo aza lineꞌ: Laza vaiꞌ nounako guliveꞌne nene Mangiliseꞌ nouve. \v 10 Neꞌmine lo mene misuboukotiꞌ limiselo mala do hulo-ledamilive lo amuzo molo zegeꞌ zegeka lineꞌ. \v 11 Idoꞌ aꞌmida golola nene ize vaiꞌ goloso galese ni nizavo \v 12 sikalahuꞌ golosolite zegeꞌ zegeka li tiꞌ li li-imaniꞌ: Agae. Izeuꞌ volene do hulo-ledanivo luꞌninguꞌ dizelone. \v 13 Neꞌmine likevo vi aꞌminguꞌ dizilizave lo Izesuꞌ gele ngimineꞌ. Neꞌmine ogavo sikalahuꞌ goloso ingine aꞌmine veꞌmi luloutiꞌ limi izeliti luꞌninguꞌ vi dizaniꞌ. Dizikevo ize tu tauseni (2,000) neꞌmine ingine mangilise hizi lotiꞌ izi golo aveseloꞌ nene limi noso ohunouꞌ vi noso ni hilaniꞌ ve. \p \v 14 Hilikevo ize gizebo ve nete golise vi tauni nabaukisi idoꞌ hazalasi veteteꞌ igi li-ngimikevo evenelite sotoꞌ ineꞌ initeꞌ nene ningelone li \v 15 Izesuda igi sikalahuꞌ goloso mukikisi minive nene genegana do otuho gala gele nge losa neivo ningi ngehelele izineꞌ. \v 16 Idoꞌ aꞌmine sikalahuꞌ goloso mukiꞌ minivelasi idoꞌ izelasi sotoꞌ ineꞌ initeꞌ ningave nete neꞌmi gamaziꞌve nene veteteꞌ igi li-ngimikevo \v 17 engiꞌ misuboꞌine nene hulo vilive li Izesuꞌni geligelinga li-daniꞌ. \p \v 18 Neꞌmine li-dikevo Izesuꞌ sipi mauꞌ nodizivo sikalahuꞌ golososi minive aza ezela giꞌmizo monelove lo geligelinga lo lo-imineꞌza \v 19 Izesuꞌ oꞌve lo-emo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza numungala vo Guvelesi ve gezemuꞌ muluno hukavo initeꞌ lamineꞌ goloso o-gidineꞌ neꞌmi gamazi nene veteteꞌ ogo geze eveneka zuho lo-ngemezo. \v 20 Lavo Dekapoli misubouko vo Izesuꞌ initeꞌ o-dingumuꞌ nene lo sotoꞌ ogo lo-ngemavo eveneꞌ mukiꞌ gili golize laniꞌ. \s1 Izesuꞌ Zailoꞌ Aluvosi Geneganaꞌveloꞌ Do Gilineꞌ Venekisi Do Lamineꞌ O-ngidineꞌ \r (Mataioꞌ 9:18-26; Lukaꞌ 8:40-56) \p \v 21 Neꞌmine ikevo Izesuꞌ aza sipiuꞌ dizo noso ohuno ema helala gohi ogo noso gaheve gepeloꞌ neivo eveneꞌ mukiꞌ goloso ezela igi di geseꞌ aniꞌ. \v 22 Neꞌmine ikevo Zuda veti monoꞌ numungutiꞌ guvelesi ve ma gulive Zailoꞌ aza ogo Izesuꞌni ningo gizeneuꞌ gubiꞌ ize emo \v 23 agae lo geligelinga lo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Neniꞌ alune ngomo ma nene mo osuꞌ lolosa neize. Aza nene lamineꞌ ogo velesi lamineꞌ ha minelingumuꞌ ve lo gaza ogo angadunuꞌ do geleline lo nouve. \v 24 Lo-emavo makaꞌ nivasivo eveneꞌ vaiꞌ li eꞌmeti nivii ezela gikiꞌ gikiꞌ igi minaniꞌ. \p \v 25 Neꞌmine igi nivanguꞌ nene veneꞌ ma vineꞌ. Aꞌmine veneꞌ nene venelite ikeꞌniloꞌ ikeꞌniloꞌ ningaaꞌ naniꞌ siki nene mate-desaꞌmivo mino gamene haꞌnaloꞌ ninge do vo neivo \v 26 kilisimasi tuvelu ogo vineꞌ ve. Neꞌmino neivo luso ve mukiꞌ nete di lamineꞌ i-dilisa luso gizi-danguꞌ nene mulumo niteꞌ mukiꞌ imi luso gizi-dikevo aꞌmidoꞌ nene meni ngemo initeꞌve mukiꞌ hulo osuꞌ lineꞌza isineꞌ niteꞌ nene osuꞌ lo-damo gohi do naba ogo minineꞌ ve. \v 27-28 Aꞌmine veneꞌ nene Izesuꞌ guvele gelosa naza okoꞌnoloꞌ damo ha geneganaꞌvelokovoꞌ do geleloniꞌ nene lamineꞌ olosuve lo gilineꞌ nenako nemuꞌ aza eveneꞌ gikiꞌ igi minanguꞌ nene Izesuꞌ mehenelatiꞌ ogo \v 29 anadunuꞌ geneganaꞌveloꞌ do gilineꞌ. Do nogilivo aꞌmidoꞌ geto siki initeꞌve minineꞌ nene okuꞌ lo-davo tiꞌ lo lulouꞌ gilineꞌ: Nisineꞌ niteꞌ nene mo osuꞌ lo-nedave. \v 30 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza ezelatiꞌ amuzo vineꞌ nene eiꞌ lulouko gelosa aꞌmine eveneꞌ muliseuꞌ nene liteꞌ lo mine velepeꞌ izo tiꞌ lo lineꞌ: Geneganaꞌneloꞌ eveneꞌ zaho do gelane. \v 31 Lavo izipahala zuho ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Eveneꞌ mukiꞌ nene geiꞌ di vodo vodo i-gidi okoꞌnidoꞌ okoꞌnidoꞌ igi nivanako nenitoꞌ zaho do gilive lo nolabe. \v 32 Laniꞌza aza nene zaho do gilive lo ningelesa vele do eza ema ogo ningeꞌmo monineꞌ. \v 33 Ningeꞌmo nomonivo veneꞌ aza eita sotoꞌ o-dineꞌ initeꞌ mamuꞌ gelosa golise gelo luvoluvo izo ogo Izesuꞌ gizeneuꞌ lemo pouꞌ lo ongo gubiꞌ ize emosa eiꞌ ineꞌ initeꞌ nemuꞌ nene hitamo lo sotoꞌ ogo osuꞌ lineꞌ. \v 34 Lo-emavo aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Alune ve, gaza gele eleꞌvoleꞌ anidiꞌmo nene lamineꞌ ogange. Mulungauꞌ hongu lo lamineꞌ o minivo vozo. Initeꞌ gisineꞌ nene osuꞌ lo-gedavo lamineꞌ minezo. \p \v 35 Tiꞌ nolivo aꞌmine monoꞌ numungutiꞌ guvelesi veꞌmi numuꞌvelatiꞌ ma igi tiꞌ li laniꞌ: Aluva ma mo helave. Nemuꞌ nene gaza tisaꞌni lihiteheka lo gohi eleꞌmizo amozo. \v 36 Neꞌmine laniꞌza Izesuꞌ aꞌmine gamazi gele hulo monoꞌ numungutiꞌ guvelesi vemuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gopo gaka gelamo nenikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ ogovoꞌ minezo. \v 37 Tiꞌ lo losa eꞌmetikelizave lo eveneꞌ mukikumuꞌ nene oꞌve lo lo huko-ngedo Petolole Zakobole Zakoboꞌ akunolo Zohanelesi engikovoꞌ oꞌve lo-ngedamivo eꞌmetaniꞌ. \v 38 Monoꞌ numungutiꞌ guvelesi veꞌmi numudoꞌ vi hetelikevo alungomuꞌ gulugulunga li ive nama igi zanamana izi nizavo ningineꞌ. \v 39 Ningo numunguꞌ dizo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nanimuꞌ ngeunga li ive nama igi nizave. Izipe nene helamineꞌ haza okise ongo neive lineꞌ. \v 40 Lavo gizeꞌ i-daniꞌza aza mukiꞌ ngimisele hulo hetoꞌ ogo izipeꞌmi melehingi izelehingi idoꞌ ezesi ave nesi ngeleꞌmizo izipe minineꞌ numunguꞌ dizineꞌ. \v 41 Dizo alungo neꞌmi analoꞌ do tiꞌ lo lo-imineꞌ: Talita kumi, neꞌmi monovo leliꞌ gamazitiꞌ nene tiꞌ lo neive: Alungo ngomo, neniꞌ nolo gimuze. Otezo. \v 42 Lavo aꞌmidoꞌ geto oto aka mono minineꞌ. Aꞌmine aluꞌmi kilisimasiꞌve nene tuvelu neꞌmine minineꞌ. Neꞌmine ogavo ningave ingine aꞌmidoꞌ geti golize goloso li minaniꞌ. \v 43 Tiꞌ igi nizavo Izesuꞌ aza aꞌmine ninganiꞌ initekumuꞌ nene eveneꞌ hamokisi li-ngimamilo lo lo huko lo-ngemo alungo nene nosoꞌ niteꞌ imilizave lo lo-ngimineꞌ. \c 6 \s1 Nasalete Aleve Ingine Izesuꞌni Di Limi Laniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 13:53-58; Lukaꞌ 4:16-30) \p \v 1 Izesuꞌ aza aꞌmine ebeꞌ hulo izipahala zuhosi eꞌmeti minavo gotoꞌ numuꞌvela vo hetelineꞌ. \v 2 Holiseꞌ gamene ogavo monoꞌ numunguꞌ monoꞌ apize ngemo neivo eveneꞌ mukiꞌ ingine gili golize li tiꞌ li laniꞌ: Mene ve nene gamazi zalatiꞌ dave. Idoꞌ eiꞌ gamazi galauꞌ neineꞌ lo-limineꞌ nene atoliꞌmine neinako neꞌmi monovo nene nado nolive. Ato atoꞌ niteꞌ do sotoꞌ neineꞌ nene nado do sotoꞌ nomolave. \v 3 Me ve nene ha Maliaꞌ gipele kamuda minive ne neive. Olo. Idoꞌ Zakobole Zosele Zudale Simonile engiꞌ uvoꞌnibo neive. Alunolo nesi nene lezesi mela none. Neꞌmine li ingine muluꞌninguꞌ goloso gilaniꞌ ve. \v 4 Neꞌmine ikevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmi veletiꞌ gamazi li sotoꞌ i ngimaaꞌ ave polohete engikumuꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ gilavo dizisa minaaꞌ naha engiꞌ misuboꞌninguꞌ aleve netesi engiꞌ zuho gihile lamineꞌ netesi idoꞌ engiꞌ numuꞌnine gihileuꞌ ingaaꞌ nave ingine netesi nene engikumuꞌ gilavo dizesaꞌmineꞌ neꞌminosa nazasi nouve lo lineꞌ. \v 5 Neꞌmine lo aꞌmida nene Oꞌmosoꞌmi amuzo do sotoꞌ ogo atoꞌ niteꞌ amilineꞌ ogavo initeꞌ gizi dave hamo hamokovoꞌ anadunuꞌ okoꞌnidoꞌ dokaꞌ dokaꞌ ogo do lamineꞌ o-ngidineꞌ. \v 6 Aꞌmine numuda aleve ingine gili imamangumuꞌ nene gala mukiꞌ gilineꞌ. \s1 Izesuꞌ Izipahala Zuho Tuvelu nGimiselavo Monoꞌ Gonoloꞌ Vaniꞌ Gamazi \p Neꞌmine ogavo aza numudoꞌ numudoꞌ mono monoꞌ lo-ngeme ngemeꞌ ogo minineꞌ. \v 7 Neꞌmino mineꞌmo novo izipahala zuho tuvelu asi lo-ngemo sikalahuꞌ goloso ngimiseli hulilizave lo amuzo ngemo setaꞌ setaꞌ ngimiselineꞌ. \v 8 Nongimiselo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Aka vilizada hatuso nene ha di vilizaha initeꞌ gohi mo di vamilo. Adoꞌ beleti nene di vami gokisi di vami monisi goꞌzi di vamilo. \v 9 Suuꞌ nene ha izi vilisaha sioti nene setaꞌ izi vami hamokovoꞌ izi vilo. \v 10 Idoꞌ neꞌminosasi ma lo-ngimineꞌ: Ebeꞌ mala igi ma nene numuno hamokukovoꞌ ingi mini aꞌmine ebeꞌ hulilizaniꞌ gamenelokovoꞌ gaꞌ li vilizave. \v 11 Numuno maloꞌ nivavo lengeleꞌmize lamineꞌ ami gamazitine gilamavo ma nene lingine huli-ngidi vilisa niigi ma nene ingine engiꞌ monovoꞌine gililizangumuꞌ ve li avazaha igi gizedidotiꞌ uꞌmusupo nene okohoꞌ izi di huli vilo. \v 12 Neꞌmine lavo ingine vi eveneꞌ mukiꞌ luꞌine di velepeꞌ izilizave li li sotoꞌ igi li-ngimiꞌmi vaniꞌ. \v 13 Neꞌmine iꞌmi nivi sikalahuꞌ goloso mukiꞌ eveneliti luꞌningutiꞌ ngimiseli huli initeꞌ ngisive mukiꞌ uveli noso hili-ngidi di lamineꞌ i-ngidaniꞌ ve. \s1 Monoꞌ Noso Holo-ngedaaꞌ Ive Zohaneꞌ Hilineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 14:1-12; Lukaꞌ 9:7-9) \p \v 14 Izesuꞌ guvele nene hutileꞌ ogo vavo guvelesi ve Helodeꞌ aza aꞌmine gamazi nesi gilineꞌ. Eveneꞌ linge malite Izesungumuꞌ tiꞌ li laniꞌ: Noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ ma nene hilingutiꞌ otave. Neꞌmo nene ato atoꞌ suno daaꞌ amuzo nene ezela neivosa ato atoꞌ suno nene nodaloseive. \v 15 Neꞌmine laniꞌza ma nete gomuꞌ polohete Eliaꞌ ma ne neive likevo ma nete polohete gozopoꞌ minaniꞌ mautiꞌ neive laniꞌ. \v 16 Neꞌmine laniꞌza Helodeꞌ aza laniꞌ gamazi gelo tiꞌ lo lineꞌ: Neniꞌ luvono gituve Zohaneꞌ ma nene gohi ote noloseive. \p \v 17-18 Idoꞌ Zohaneꞌnimuꞌ lineꞌ nene nemuꞌ lineꞌ ve: Gomuꞌ galaꞌmuda vomine Helodeꞌ aza akunolo Hilipoꞌ elenaho Helodiaꞌni gumine daniꞌ. Gumine davo monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ neꞌmo akunaꞌmi elenahine daineꞌ nene lisiheꞌ amive lo Helodeꞌni lo-emeꞌmo vo minineꞌ. Neꞌmine lo lo-emeꞌmo vo minivo nemuꞌ Helodeꞌ aza Helodiaꞌnimuꞌ ogo aꞌmine Zohaneꞌni nene vi dalizave lo eveneꞌ ma ngimiselavo vi analoꞌ di nalava imi eleꞌmizi di vi nalaꞌ numunguꞌ huli-daniꞌ. \v 19 Idoꞌ Zohaneꞌ neꞌmine lo miningumuꞌ Helodiaꞌ aza Zohanengumuꞌ lukehe do mino bele helelesa gala gilineꞌ. \v 20 Neꞌmine ineꞌza Zohaneꞌ aza ve lisiheꞌ mino goloso niteꞌ damaaꞌ ineꞌ monovoꞌvesi minineꞌ nemuꞌ gele mino ezemuꞌ ehelele izavo Helodeꞌ aza gizebo lamineꞌ o-dinako neꞌmo nene Helodiaꞌ Zohaneꞌni ngelo belamilineꞌ ineꞌ. Helodeꞌ aza Zohaneꞌ gamazi nene gamene gamene gelo gala setaꞌ gelaaꞌ ineꞌza ha gelo laniteꞌ gelaaꞌ ineꞌ. \p \v 21 Alingeꞌ Helodiaꞌ Zohaneꞌni belelineꞌ aka neꞌmino do sotoꞌ molaniꞌ: Helodeꞌ sotoꞌ ineꞌ gamene alitavo eveneꞌ naba guveꞌinesi ve ngamani gonoloꞌ hize eleꞌ i-daaꞌ avesi amiliti eveneꞌ nabaꞌ naba nesi nGalilaia misubokotiꞌ eveneꞌ nabaꞌ naba nesi elese molo ngemo nosoꞌ niteꞌ naba gize vataꞌ ineꞌ. \v 22 Neꞌmine igi ni nizavo Helodiaꞌ aluvo aza dizo eveneꞌ veꞌnidoꞌ nene aza ogaꞌ ineꞌ melengeni ogavo Helodekisi makaꞌ minavesi ngumo helavo guveꞌinesi ve Helodeꞌ aza aꞌmine alu nemuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Gaza initeꞌ mamuꞌ gelo lilineꞌ nene mo ha gemelesuve. \v 23 Neꞌmine lo Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ noluve lo lo huko tiꞌ lo lo-imineꞌ: Initeꞌ neꞌmine initekumuꞌ gele nouve lo lo-nemelineꞌ nene ha gemelesuve. Idoꞌ gizebo o nouvoniꞌ misubo nene hoꞌlo setaꞌ ogo lingela nemukisi lilineꞌ nene ha gemelesuve. \v 24 Lavo aza lemo izelehida tiꞌ lo longoꞌ ineꞌ: Nanitekumuꞌ lolove. Lavo izeleho aza tiꞌ lo lineꞌ: Monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ godolo mamuꞌ lozo. \v 25 Lavo liteꞌ lo guvelesi ve neida dizo tiꞌ lo lineꞌ: Monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ godolo nene gito lapeseuꞌ molo nemeline losa noluve. \v 26 Neꞌmine lavo guvelesi ve nene geni bilineꞌza eveneꞌ veꞌnidoꞌ Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ lo hukineꞌ nenako nemuꞌ nene aza gamaziꞌne lemalive lo gelo \v 27 liteꞌ lo pilisi ve hamoꞌ ma godolo gito do alive lo imiselavo vo galapuso numunguꞌ luvono gito \v 28 godolo nene lapeseuꞌ molo do ogo alungo nene emavo aza do izelehine imineꞌ. \v 29 Neꞌmine ogavo Zohaneꞌ izipahala zuho ingine gili igi okoꞌnola di vi geheni mulikuꞌ galese izi-daniꞌ ve. Helodeꞌ aza Zohaneꞌni nene neꞌmino bele helaniꞌ nenako Helodeꞌ aza Izesuꞌ guvele nene gelosa aꞌmine bele hiluve Zohaneꞌ nene gohi ote noloseive lo gelosa neꞌmine lineꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Eveneꞌ Faef Tauseni (5,000) Nosoꞌ Niteꞌ nGemavo Naniꞌ \r (Mataioꞌ 14:13-21; Lukaꞌ 9:10-17; Zohaneꞌ 6:1-14) \p \v 30 Izipahala zuhoutiꞌ ngimiselive aposolo ingine Izesuda tineꞌ mili igi initeꞌ aniꞌ idoꞌ monoꞌ li-ngimaniꞌ nemuꞌ nene veteteꞌ igi li-imaniꞌ. \v 31 Neꞌmine ikevo eveneꞌ mukiꞌ ingine engita igi vigi igi nizavo nosoꞌ niteꞌ nalizaniꞌ gamenesi ivileꞌ ogavo nemuꞌ Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Laꞌlisetevoꞌ vo eveneꞌ nizamada haza guviseloꞌ mine gelo minelone. \v 32 Lavo sipiuꞌ angiseꞌinevoꞌ dizi eveneꞌ nizamada haza guvisela vaniꞌ. \v 33 Aꞌmida olihe nivavo eveneꞌ mukilite ningi engiꞌ nizave li ningi tauni mukikutiꞌ misubouꞌ lotiꞌ izi vi gomuꞌ hetelaniꞌ. \v 34 Vi hetelikevo Izesuꞌ sipiutiꞌ nolemo eveneꞌ vaiꞌ di geseꞌ igi nizavo ningo ingine nene sipisipi izeloꞌ gizebo ogaꞌ ive ma nomivo gopo monaaꞌ naniꞌ neꞌmine igi minikevo engikumuꞌ muluno hukavo apiꞌ ogo initeꞌ mukiꞌ apize ngemo minineꞌ. \p \v 35 Neꞌmine ogo neivo hoꞌ nene lemo vavo izipahala zuho ezela igi tiꞌ li laniꞌ: Mene ebeꞌ nene eveneꞌ nizamaniꞌ hadiveloꞌ nonivo litiꞌmuso gamene alitanaze. \v 36 Gaza eveneꞌ mene ngimiselanivo vi avitoꞌ luhuvo numudasi hazalatikisi moni naliza nosoꞌ niteꞌine meni hizilizaze. nGimiselezo. \v 37 Likevo Izesuꞌ aza lo-ngimineꞌ: Lengiꞌ nene nosoꞌ niteꞌ di ngimilevo. Lavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Laza vo moni fo hadeti Kina (K400) neꞌminedunuꞌ beleti meni hizo mene aleve nalizave lo ngemekunivo ngelo vo dalihe. \v 38 Likevo aza tiꞌ lo lineꞌ: Linginela sikoni nanikeꞌ neve. Vi ningilo. Lavo vi ningi tiꞌ li laniꞌ: Lezela sikoni faefusi (5) alahaꞌ setakisi neive. \v 39 Likevo guvise laminetoꞌ ve hizi hizi minilizave lo lo-ngemavo \v 40 ve hizi di duvaaꞌ lomaaꞌ aniꞌ nene linge ma eveneꞌ hadeti (100) neꞌmine minikaꞌ minikaꞌ ikevo linge ma nene eveneꞌ fifti (50) neꞌmine minikaꞌ minikaꞌ aniꞌ ve. \v 41 Tiꞌ igi nizavo sikoni faef nesi (5) alahaꞌ sitaꞌ nesi nene do Okulumota vonuꞌ noogo Oꞌmoso opoꞌni lo aꞌmine sikoni nene gito apilo izipahala zuho nete izeꞌ mili eveneꞌ ngimilizave lo ngemo alahaꞌ setakisi do gito izeꞌ molo mukitoꞌ ngimineꞌ. \v 42 nGemavo eveneꞌ mukitoꞌ ni gatuꞌine aniꞌ. \v 43 Gatuꞌine ogavo sikonisi alahakisi lumo hulaniꞌ nene gizekaꞌ igi gosuvahaꞌ tuvelu (12) neꞌmine mili vaiꞌ laniꞌ ve. \v 44 Nosoꞌ niteꞌ naniꞌ nene vemohoꞌ faif tauseni neꞌminelite naniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Aza Noso Avileloꞌ Lise Lise Vineꞌ \r (Mataioꞌ 14:22-23; Zohaneꞌ 6:15-21) \p \v 45 Idoꞌ eveneꞌ nene nosoꞌ niteꞌ ni osuꞌ likevo Izesuꞌ aza izipahala zuho nene sipiuꞌ dizi noso hela hole Betesaida numuda gomuꞌ nivilizave lo liteꞌ lo ngimisele hulosa aza nene eveneꞌ mukiꞌ numuꞌnida ngimisele hulolosa ogo minineꞌ. \v 46 Neꞌmino mino gekeꞌvokeꞌ lo hulo-ngedo aza Oꞌmosola lolosa golola dizo vineꞌ. \v 47 Neꞌmine ogavo litiꞌmuso izavo izipahala zuho vaniꞌ sipi nene noso olusoꞌ minavo Izesuꞌ aza asiꞌvevoꞌ misubola haza mino \v 48 ningineꞌ nene hepeꞌ neꞌmo vilizaniꞌ akalatiꞌ adiꞌmo izipahala zuho ingine sipi di vaaꞌ aniꞌ gavosodunuꞌ nene sipi di vilisa geꞌnebe goloso igi minaniꞌ nene ningineꞌ. Nemuꞌ nene goꞌ loꞌmo lomo nedengaꞌ fo kiloku he faif kiloku he nela nene noso avileloꞌ lise lise vo nizada hetelo ngivileꞌ ogo volosa ineꞌza \v 49-50 noso avileloꞌ lise lise novivo ingine mukitoꞌ ningi golise goloso gilisa holoso ve li gili gekeꞌ gekeꞌ laniꞌ. Gekeꞌ laniꞌza aꞌmidoꞌ geto Izesuꞌ gamazi lo-ngemo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Neniꞌ ma ne nouze. lengehelele izamivo mini ngi li minilo. \v 51-52 Neꞌmine lo sipiuꞌ dizo nizada minineꞌ. Dizo nominivo hepeꞌ nene matineꞌ. Matavo nemuꞌ ingine gopo gaꞌine goloso gilaniꞌ. Gopo gaꞌine goloso gilaniꞌ nene Izesuꞌ nosoꞌ niteꞌ ngimineꞌ gameneuꞌ nene eze monovo ma ningadiniko hepeꞌ matineꞌ nemuꞌ nene gopo gaꞌine goloso ma gilamadineꞌza gaꞌine ngoloꞌ lamivo eze monovo olihe ningami minaniꞌ nenako neꞌmo nene gopo gaꞌine goloso gilaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ nGenesalete Misubouko Vo Initeꞌ Gizi Dave Mukiꞌ Do Lamineꞌ O-ngidineꞌ \r (Mataioꞌ 14:34-36) \p \v 53 Neꞌmine igi noso helala vii nGenesalete misubouko heteli sipi nene noso gahevela naꞌnava iziki \v 54 sipiutiꞌ limikevo eveneꞌ nete liteꞌ li eiꞌ ve li ningi gili \v 55 aꞌmine misubouꞌ numuno mineꞌmo monida nene lotiꞌ izi vi initeꞌ gizi dave holomoloꞌ ingi minaniꞌ nene zaloꞌ mili Izesuꞌ neive li laniꞌ ebeta ebeta nene ngeleꞌmizi di vaniꞌ. \v 56 Idoꞌ Izesuꞌ taunila vihe luhuvo numuda vihe hazala vihe aꞌmida vida vida miniꞌmi monave nete initeꞌ gizi dave nene ngeleꞌmizi di igi maketi ebeꞌine minida minida huli-ngidikaꞌ huli-ngidikaꞌ igi amuzo mili tiꞌ li li-imaniꞌ: Okongala initeꞌ lolovolokovoꞌ nevosi di gililizadotikisi nene lamineꞌ ilizaniꞌ nenako nemuꞌ nene gele ngemanivo di gililizave li laniꞌ. Idoꞌ okoꞌnoloꞌ initeꞌ lolovoloꞌ di gilave mukiꞌ nene mo lamineꞌ aniꞌ ve. \c 7 \s1 Zuda Ve Oꞌmosoꞌmi Gamazi Gili Huli Avoꞌningeliti Gamazi Gili Daniꞌ Monovo \r (Mataioꞌ 15:1-9) \p \v 1 Halisaioꞌ eveneꞌ masi Zelusalemi numudatiꞌ avoꞌningeliti monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ ave linge masi Izesuda vi di geseꞌ aniꞌ. \v 2 Neꞌmine ikevo izipahala zuho linge nete aꞌine di lamineꞌ ami nosoꞌ niteꞌ ninavo ninganiꞌ. Aꞌine di lamineꞌ amave laniꞌ nene Halisaioꞌ eveneliti monovoꞌnidoꞌ eꞌmeti aꞌine noso izamaniꞌ nemuꞌ laniꞌ. \v 3 Halisaioꞌ evenekisi Zuda ve mukikisi nene avoꞌningeliti monovoꞌnidokovoꞌ gili di lute goloduvo elo minalive li aꞌine di atoꞌ igi noso izisavoꞌ nosoꞌ niteꞌ naaꞌ nave. \v 4 Idoꞌ nosoꞌ niteꞌ maketilotiꞌ meni hizi di igi ma noso izisavoꞌ naaꞌ nave. Idoꞌ nevoꞌ nomive. Avoꞌningeliti monovoꞌine ato atoꞌ gohi masi masi neineꞌ nene gili daaꞌ nave. Aꞌmingutiꞌ ma nene kapusi somosi idoꞌ vapa lapesesi nene monoꞌinemuꞌ gili nosouꞌ izaaꞌ aniꞌ ve. \v 5 Idoꞌ Halisaioꞌ evenekisi Zuda veti avoꞌningeliti monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ avesi Izesuꞌni tiꞌ li longoꞌ i-di laniꞌ: Geiꞌ izipaha zuho nene avotemotidatiꞌ do noneꞌ monoꞌ gamaziloꞌ eꞌmetami mini aꞌmine gamaziliꞌmo lidoꞌ igi aꞌine nosoꞌ izami ha goloduvo ize minivo nosoꞌ niteꞌ di naaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ nave.\f + \fr 7:5 \ft Aꞌnidoꞌ goloduvo ize minivo ve luneꞌ nene haza goloduvo mamuꞌ lamune. Asi Zuda vete gilavo lute do goloso ogaꞌ initeꞌ ve li gilaniꞌ initekumuꞌ luneꞌ ve.\f* \v 6 Neꞌmine likevo Izesuꞌ nene tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengemeni dameni goloso di haleki eveneꞌ lamineꞌ gili monaaꞌ nave lengikumuꞌ Isaiaꞌ lineꞌ ma nene lamineꞌ laaniꞌ neive. Aza tiꞌ lo gize neive: \q1 Me aleve nete veꞌine avilelotiꞌ neniꞌ guliveꞌne di hozi li minaaꞌ naniꞌza \q1 luꞌine nene nezela milamavo luꞌineꞌve nene hotoꞌ minaaꞌ neive. \q1 \v 7 Haza eveneliti gamazi nene neze gamazi gidini loloꞌ ogavo \q1 li-ngimi ngimiꞌ igi minaaꞌ naniꞌ nenako \q1 neꞌmo nenikumuꞌ nopoꞌni laaꞌ naniꞌ nene gopo hazamuꞌ laaꞌ nave. \m \v 8 Lingine Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamazi lo huko-lingidineꞌ ma nene huli eveneliti monovoꞌine nene di giliꞌ li minaaꞌ nave. \p \v 9 Neꞌmine losa tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengiꞌ nene avotingidatiꞌ monovo do minelone li Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi izi hulatoꞌ nene otohato ve gehepeve minikeve. \v 10 Neꞌmine noluvoniꞌ mene lingine tiꞌ igaꞌ angumuꞌ noluve: Moseꞌ aza ma tiꞌ lo lave: Lingine izetingine metinginemuꞌ gilavo dizavo gelekeleꞌ lamineꞌ i-ngidivoꞌ minilo. Idoꞌ ma nene ve maliꞌmo izelehingi melehingi gamazi goloso lo-ngedelineꞌ nene mo bilikevo helelive. \v 11 Neꞌmine lo lineꞌza lingine aꞌmine lineꞌ gamaziloꞌ eꞌmetilizaniꞌ aka nene tiꞌ igi hizi tilaaꞌ nave: Eveneꞌ malite engiꞌ izeꞌninginemuꞌ nehe meꞌninginemuꞌ nehe tiꞌ li li ngimaaꞌ nave: Lengiꞌ hize eleꞌ o-lengedo lengemeloneꞌ o minineꞌ initete nene kolobani initeꞌ loloꞌ oganiꞌ nenako ma lengemamolosune. Idoꞌ Kolobani initeꞌ loloꞌ ogave laniꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Oꞌmosoꞌmine molo-dekunivo mo eiꞌ initeꞌve loloꞌ ogave. \v 12 Idoꞌ neꞌmine laniꞌ neꞌmo nene alingeꞌ izeꞌningine meꞌningine hizi eleꞌ ilisa ikevo ma lingine oꞌve li-ngidikevo izeꞌningine meꞌningine gelekeleꞌ lamineꞌ i-ngidivoꞌ minilo lo Moseꞌ lineꞌ gamaziloꞌ eꞌmetilizaniꞌ aka nene hize tilaaꞌ neive. \v 13 Neꞌmine ogavo lingine lengiꞌ monovotine nene Oꞌmosoꞌmi gamaziloꞌ di medeli apizi ngimaaꞌ naniꞌ neꞌmo nene Oꞌmosoꞌmi gamazi do haza niteꞌ loloꞌ o-daaꞌ neive. Idoꞌ nevoꞌ nene nomive. Linginela neꞌmine monovo nene mukiꞌ minaaꞌ neive. \s1 Lute Do Goloso O-daaꞌ Initeliti Monovo \r (Mataioꞌ 15:10-20) \p \v 14 Neꞌmine lo Izesuꞌ eveneꞌ mukiꞌ gohi asi lo-ngemo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza gamazi lo-lengemekuvo mukitoꞌ gili gili ngoloꞌ lilo. \v 15-16 Initeꞌ naanivo mulungauko lemaaꞌ neineꞌ initeꞌ neꞌmo nene luka do goloso o-damoloseive. Lukatiꞌ dizaaꞌ neineꞌ neꞌmo nene luka do goloso o-daaꞌ neive. \p \v 17 Tiꞌ lo lo-ngemo eveneꞌ hulo-ngedo numunguꞌ dizavo izipahala zuho nete aneza gamazimuꞌ longoꞌ i-daniꞌ. \v 18-19 Longoꞌ i-dikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Haza aleve aniꞌ neꞌmini linginesi olihe gili guni amahe. Initeꞌ ma nalineꞌ neꞌmo nene lukauꞌ vo holamo gatungauꞌ lemo ise galeseuꞌ vaaꞌ neinako luka ngelo do goloso amoloseive. Nemuꞌ nene gili lamineꞌ amahe. Neꞌmine lineꞌ nene nosoꞌ niteꞌ mukiꞌ nete lute di goloso amilisanako ha nalosune losa lineꞌ ve. \v 20 Neꞌmine lo gohi mesi lineꞌ ve: Lutingutiꞌ dizaaꞌ neineꞌ initeꞌ neꞌmovoꞌ nene lutine do goloso o-lengedaaꞌ neive. \v 21 Naza neꞌmine noluvoniꞌ nene lutingutiꞌ goloso niteꞌ neꞌminosa dizaaꞌ neingumuꞌ luvoniꞌ ve: Adoꞌ gatine goloso gilaaꞌ idoꞌ umungive alungo gopo ingi monaaꞌ idoꞌ gumine damine ogaꞌ idoꞌ eveneꞌ ngebele helaaꞌ \v 22 idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nene gopo ingi monaaꞌ idoꞌ initekumuꞌ lumo helepeleꞌ ogaꞌ idoꞌ monovo do goloso ogaꞌ idoꞌ goꞌine izo gosohoꞌ nasahaꞌ laaꞌ idoꞌ zogo zogo peleseveꞌ izaaꞌ idoꞌ ve maliti initekumuꞌ mumuzoꞌ ogo lukehe ngebelaaꞌ idoꞌ eveneꞌ dovo ledevoꞌ ogo ngemenga laaꞌ idoꞌ hokolizeꞌ igi okodine di dizaaꞌ idoꞌ dingani hizo minaaꞌ \v 23 neꞌmine initeꞌ goloso mukiꞌ neꞌmo nene lutingutiꞌ dizaaꞌ neineꞌ nenako neꞌmo nene lutine do goloso ogaꞌ neive lineꞌ. \s1 Hoinikia Ebetotiꞌ Veneꞌ Maliꞌmo Izesuꞌni Gele Imineꞌ \r (Mataioꞌ 15:21-28) \p \v 24 Neꞌmine ogo aza aꞌmine ebeꞌ hulo oto Tilo misubouꞌ ebeꞌ nabala vineꞌ. Vo numuno mauꞌ dizo eveneꞌ hamolitesi mela nouvongumuꞌ nene gilikelizave lo gilineꞌza aza ngelo halekilineꞌ amineꞌ. \v 25 Neꞌmine neivo veneꞌ maliꞌmi aluvo neꞌmi lulouꞌ nene sikalahuꞌ golosoliꞌmo dizo minavo veneꞌ neꞌmo Izesuꞌ guvele nene gelo liteꞌ lo ogo gizeneuꞌ gubiꞌ ize imineꞌ. \v 26 Aꞌmine veneꞌ nene Zuda veneꞌ nevoba Silia misuboꞌmi gahevela Hoinikia alevetingutiꞌ sotoꞌ ogo mino nGiliki aleveti monovoꞌnidoꞌ eꞌmeto minineꞌ veneꞌ neꞌmo nene eiꞌ aluvoꞌmi luloutiꞌ sikalahuꞌ goloso nene imisele hulilive lo amuzo molo lo-imineꞌ. \v 27 Lo-emavo Izesuꞌ aza aneza gamazi ma tiꞌ lo lo-imineꞌ: Izipeliti nosoꞌ niteꞌ nene ipeꞌ ogo gulo ngemaaꞌ nene edamive. Oꞌmosoꞌmi izipahala Isilaeleꞌ aleve do lamineꞌ o-ngedaaꞌ nouvoniꞌ nenako geiꞌ heta atoꞌ veneꞌ do lamineꞌ o-gedeloniꞌ nene edamoloseive losa gele nouve. Nemuꞌ nene nosoꞌ niteꞌ nene aꞌmine izipe nete ganaꞌ nalisave. \v 28 Tiꞌ lo lavo aꞌmine veneliꞌmo Izesuꞌ gamaziꞌveloꞌ do velepeꞌ izo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Guvekasi ve gaza lamineꞌ laineꞌza izipelite nosoꞌ niteꞌ nangutiꞌ lana ngomo tevolilotiꞌ doꞌmozineꞌ nene aꞌmine tevoliꞌmi sebenguꞌ minaaꞌ aniꞌ gulo nete ha naaꞌ nave. Nemuꞌ nene ha gele nemelesane. \v 29 Lavo Izesuꞌ lo-imineꞌ: Tiꞌ lo laningumuꞌ nene gele gemekuve. Numungala vozo. Sikalahuꞌ goloso nene mo aluva hulo-do vave. \v 30 Lavo numuꞌvela vo ningineꞌ nene sikalahuꞌ goloso aza hulo-do vavo izipe nene holomoloꞌ ongo neivo ningineꞌ. \s1 Gala Molavo Gamazi Lo Lamineꞌ Amaaꞌ Ive Ma Izesuꞌ Do Lamineꞌ O-dineꞌ \p \v 31 Neꞌmine ogavo Tilo ebekutiꞌ tineꞌ molo vo Sidoni ebeꞌ hulo vo Dekapoli misubo ivileꞌ ogo nGalilaia noso ohuda vo hetelineꞌ. \v 32 Vo hetelavo gala molave gamazi lo guno amive nene eleꞌmizi Izesuda igi anadunuꞌ okoꞌnoloꞌ do geleliho li agae li li-imaniꞌ. \v 33 Li-imikevo vo eveneꞌ nizamanguko eleꞌmize molo ana nedunuꞌ gala lulouꞌ molo gituhoꞌ ogo vele nahunoloꞌ do gilineꞌ. \v 34 Do gelo Okulumota vonuꞌ ogo leꞌ izo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ehata, leliꞌ gamaziutiꞌ nene ngoloꞌ lozo losa ve. \v 35 Lavo geto gala ngoloꞌ lavo vele nahuno nene do velepeꞌ izavo gamazi nene lo lamineꞌ ineꞌ. \v 36 Neꞌmine ogavo eveneꞌ mukikumuꞌ nene aꞌmine gamazi nene li sotoꞌ amilizave lo lo huko-ngidineꞌza li sotoꞌ ikevo aza gohi oꞌve lo-ngedekaꞌ lo-ngedekaꞌ neivo ingine di naba ikaꞌ ikaꞌ igi li sotoꞌ ikaꞌ ikaꞌ iꞌmi vi minaniꞌ. \v 37 Idoꞌ ingine amuzo mili siza li mini tiꞌ li laniꞌ: Aza initeꞌ mukiꞌ oꞌmo vineꞌ nene mo laminekovoꞌ oꞌmo vave. Aza lavo gaꞌine molave ingine gamazi gohi nigilavo gamazi lamilizadoꞌ i minave netesi nene gamazi ha nilave. \c 8 \s1 Izesuꞌ Eveneꞌ Fo Tauseni (4000) Nosoꞌ Niteꞌ nGemavo Naniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 15:32-39) \p \v 1 Aꞌmine gameneuꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ gohi igi di geseꞌ igi nosoꞌ niteꞌ nomivo nizavo Izesuꞌ aza izipahala zuho asi lo-ngemo tiꞌ lo lineꞌ: \v 2 Mene aleve nene nazasi gamene sitohamo makaꞌ minunidiꞌmo nosoꞌ niteꞌinesi nomivo engikumuꞌ muluꞌne hukave. \v 3 Nosoꞌ niteꞌ namavo numuꞌnida ngimiseleloniꞌ nene akala vilizada veꞌine gaꞌine monavo diꞌmozilisave. Linge ma nene aka hotatiꞌ nizave. \v 4 Lavo izipahala zuho ingine di velepeꞌ izi tiꞌ li li-imaniꞌ: Ebeꞌ hadiveloꞌ mene eveneꞌ mukiꞌ mene nosoꞌ niteꞌ nadiꞌ ogo ngemelone. Nosoꞌ niteꞌ daloneꞌ akate nene ma nomive. \v 5 Likevo aza longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Linginela sikoni nanikeꞌ neve. Longoꞌ ogavo seveni ve laniꞌ. \v 6 Ingine likevo eveneꞌ mukiꞌ misuboloꞌ minilizave lo lo-ngedo sikoni seveni nene do Oꞌmoso opoꞌni lo apilo izeꞌ mili eveneꞌ ngimilizave lo izipahala zuho ngemavo ingine izeꞌ mili eveneꞌ mukiꞌ ngimaniꞌ. \v 7 Alahaꞌ ngomo ngomo ngomosiꞌ minineꞌ nesi nene do oꞌmosola lo aꞌminesi eveneꞌ ngimilizave lineꞌ. \v 8 Neꞌmine ogavo ni gatuꞌine aniꞌ. Neꞌmine igisa lumo hulaniꞌ nene gizekaꞌ igi gosuvahakuꞌ milikevo gosuvahaꞌ seveni vaiꞌ lineꞌ. \v 9 Nosoꞌ niteꞌ nave nene fo tauseni (4,000) neꞌmine minaniꞌ. \v 10 Idoꞌ eveneꞌ nene ngimisele hulo aza nene izipahala zuhosi geti sipiuꞌ dizi Dalamanuta misubouko vaniꞌ. \s1 Halisaioꞌ Eveneꞌ Nete Izesuꞌ Atoꞌ Niteꞌ Ma Do Sotoꞌ Ogavo Ningelone Laniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 16:1-4) \p \v 11 Vi nizavo Halisaioꞌ eveneꞌ ingine igi ezesi gamazi gono di mini eiꞌ nene nimiselive Oꞌmoso aza nenikisi neive lineꞌ nene lamineꞌ lihe gosohoꞌ lihe nemuꞌ Oꞌmosoꞌmo amuzo emavo atoliꞌmine suno do sotoꞌ ogavo ningelone li emenguꞌ mili laniꞌ. \v 12 Neꞌmine ikevo lulouko agae lo gelo tiꞌ lo lineꞌ: Laminetoꞌ Oꞌmosoꞌmi amuzo gezela neingumuꞌ nene gele eleꞌvoleꞌ oloningisi atoliꞌmine suno do sotoꞌ oganivo ningelone li idise mene gameneloꞌ nizave lingine laaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ laaꞌ nave. Naza mo laminetoꞌ lo-lengemeloze. Idise gameneloꞌ nizaniꞌ aleve mene atoliꞌmine suno neꞌmine nene mo kekeꞌ lengelebizamolosuve. \v 13 Neꞌmine lo hulo-ngedo sipiuꞌ dizo noso ohuno helala volosa aka apiꞌ ogo vineꞌ. \s1 Halisaioꞌ Aleve Idoꞌ Helodeꞌ Ve Engiꞌ Monovoꞌnidoꞌ Nene Izipahala Zuholite Eꞌmetikelizave Lo Izesuꞌ Aneza Gamazi Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 16:5-12) \p \v 14 Idoꞌ izipahala zuho nene beletimuꞌ gaꞌine molavo ma di vamavo beleti inginela ma minamidineꞌza hamokovoꞌ nene sipiuꞌ ma minineꞌ. \v 15 Neꞌmini nivavo Izesuꞌ aza eveneꞌ maliti ngemeni dameni golosomuꞌ beleti do lulu izaaꞌ ineꞌ initeꞌ zisitiloꞌ nene aneza gamazi lo molo tiꞌ lo hungoꞌ molo lo-ngimineꞌ: Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ avelatikisi idoꞌ Helodedatikisi zisiti nene dikelizave. Nemuꞌ ningisa minilo. \v 16 Neꞌmine lo lo-ngemavo ingine li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Laza beleti ma do amuneꞌ nenako nemuꞌ lave. \v 17 Likevo gelo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Beleti di amaniꞌ nemuꞌ nene nanimuꞌ li voleloꞌ meloꞌ nave. Lingine olihe gili lamineꞌ amahe. Lutineꞌmi gala nene ngoloꞌ lamihe. \v 18-19 Vetine neineꞌza ningamahe. Gatine neineꞌza gilamahe. Gomuꞌ nene eveneꞌ faef tauseni (5,000) engikumuꞌ sikoni faef do gito apilo ngemekuvo nikevo lingine sikoni lumosama nedunuꞌ nene gosuvahaꞌ nanikeꞌ goꞌzi vaiꞌ laniꞌ neve. Nee mamuꞌ gatine molahe. Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Gosuvahaꞌ tuvelu (12) ve \v 20 likevo gohi tiꞌ lo lineꞌ: Idoꞌ eveneꞌ fo tauseni (4,000) engikumuꞌ sikoni seveni gito apilo ngemekuvo nikevo lingine sikoni lumosama hulaniꞌ nene gosuvahaꞌ nabaꞌ naba nanikeꞌ goꞌzi vaiꞌ laniꞌ neve. Lavo ingine gosuvahaꞌ nabaꞌ naba seveni ve laniꞌ. \v 21 Neꞌmine likevo aza tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Idoꞌ lingine aꞌmine nemuꞌ mo gili minaniꞌza monovoꞌvemuꞌ nene olihe gili lamineꞌ ami naza beletimuꞌ lokuvosa nilahe. \s1 Izesuꞌ Betesaida Numuda Vo Vele Likive Ma Do Lamineꞌ O-dineꞌ Gamazi \p \v 22 Nelotiꞌ nene vi Betesaida numuda hetelaniꞌ. Hetelikevo aꞌmida nene ve ma vele likive Izesuda eleꞌmizi igi okoꞌnoloꞌ do gelelive li muheleka li longoꞌ i-daniꞌ. \v 23 Longoꞌ i-dikevo aza vele likiveꞌmi analoꞌ do numuno ebeꞌ heta vo veleuꞌ gituhoꞌ ogo holo-do ana hitosa tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌ: Initeꞌ noningabe. \v 24 Longoꞌ o-davo aza vokeneꞌ ogo ningo tiꞌ lo lineꞌ: Eveneꞌ za gili vaniꞌ nene nimonavo noninguve. \v 25 Lavo Izesuꞌ aza ana veleloꞌ gohi hitavo ve aza vele do guno ningavo vele nene lamineꞌ ogavo initeꞌ mukiꞌ ningo ninge ngoloꞌ lineꞌ. \v 26 Vele lamineꞌ ogavo numuꞌvela imiselo tiꞌ lo lo-dineꞌ: Luhuvo numuda nene vamo geiꞌ numungala vo minezo. \s1 Izesuꞌ Nene Oꞌmosoꞌmo Do Luꞌ Izelive Lo Imiselelesa Live Ve Lo Petoloꞌ Lo Soto Ineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 16:13-20; Lukaꞌ 9:18-21) \p \v 27 Idoꞌ nelotiꞌ nene Izesuꞌ aza izipahala zuhosi Kaesalea Hilipi ebeta luhuvo numuno minekaꞌ minekaꞌ idoꞌ vaniꞌ. Akaloꞌ olihe nivi Izesuꞌ aza izipahala zuho tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Eveneꞌ ingine nene nezemuꞌ zaho ve li laaꞌ nave. \v 28 Longoꞌ o-ngedavo ingine tiꞌ li li-imaniꞌ: Eveneꞌ ma nete nene monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ nene hilingutiꞌ otosa noloseive li laaꞌ nave. Idoꞌ linge ma nete nene gozopoꞌ polohete Eliaꞌ aza gohi sotoꞌ oloseive lave ma nene tineꞌ molo abe li laaꞌ nave. Idoꞌ linge ma nete nene gomuꞌ minaniꞌ polohete hilaniꞌ linge engitatiꞌ otanive nolibe li laaꞌ nave. \v 29 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza gohi tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Idoꞌ ingine nene mo neꞌmine laaꞌ naniꞌza lingine nenikumuꞌ nene zaho neve li laaꞌ nave. Neꞌmine lavo Petoloꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nene Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izeline lo gimiselelesa lo huko-gidive ma nene nane. \v 30 Neꞌmine lavo ingine eveneꞌ masi masi aꞌmine monovoꞌvemuꞌ li-ngimikelizave lo lo huko-ngidineꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Aza Bili Hililizaniꞌ Gamazi Lo-ngemosa Ve Ma Eze Eꞌmeti Nivi Mulumo Gono Gihilizanguꞌ Olovoꞌ Ilizadoꞌ I Minave Nene Minevoꞌ Minevoꞌ nGemeni Ma Damilisave Lineꞌ \r (Mataioꞌ 16:21-28; Lukaꞌ 9:22-27) \p \v 31 Neꞌmine ogo Izesuꞌ aza apiꞌ ogo gamazi tiꞌ lo apize ngemeꞌmo vineꞌ: Neniꞌ gono neꞌmo gihileꞌve do sotoꞌ ilingumuꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene mulumo gono naba geho helosa gohi otelodoꞌ o neineꞌ nenako monoꞌ gizebo vesi evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi daaꞌ ave nabasi idoꞌ Zuda vete gozopotatiꞌ laaꞌ aniꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ ave nesi ingine meheꞌine nimi mulumo niteꞌ mukiꞌ nimii nibili hilikevo helosa gamene seto hamo mino otelesuve. \v 32 Neꞌmine lo aꞌmine gamazi nene lo lamino lo sotoꞌ ogosa lo ngoloꞌ lo lo-ngimineꞌ. Neꞌmine lo lo-ngemavo Petoloꞌ aza eleꞌmize gahevela ogo helelineꞌ gamazi lingumuꞌ nene elemelesa ineꞌza \v 33 Izesuꞌ mine velepeꞌ izo izipahala zuho vonuꞌ ngebelo Petoloꞌni elemo tiꞌ lo lineꞌ: Gaza gaka gele naineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo gilidiꞌmino gelamo asi me misubouꞌ vete gilaaꞌ adiꞌmino gele nange. Satani gaza akaꞌne hize tilamo olovoꞌ ozo. \p \v 34 Tiꞌ lo eveneꞌ mukikisi izipahala zuhosi asi lo-ngedavo ezela igi di geseꞌ ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve ma ingine neniꞌ neꞌmeto alone li gilii ma gomuꞌ nene engiꞌ minevoꞌ alevoꞌine gizebo igaꞌ naniꞌ monovoꞌine nene huli alami neniꞌ neꞌmetilizangumuꞌ ve goloso nizave li lohotoꞌ zaloꞌ ngibili hililizangumuꞌ nene gili hulisa neꞌmeti alizave. \v 35 Idoꞌ neꞌmine igisa neꞌmeti alizave lo noluvoniꞌ nene nanitekumuꞌ luhe. Lingine mene gililo: Ve ma ingine neniꞌ neꞌmeteloneꞌ nene geni initeliꞌmi lulouꞌ vo minevoꞌ alevote hulalone li neꞌmetamilizave nene minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave. Damilisaha ve ma ingine neniꞌ gamaziꞌne lamineꞌ nene gili gili eleꞌvoleꞌ igi neꞌmetilizangumuꞌ ngibili hilikevo minevoꞌ alevoꞌine hulilizaniꞌ nene alingeꞌ minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ha dalisave. \v 36-37 Ee, eveneꞌ ma ingine minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni ma hulilizaniꞌ nene aꞌmine ngemeni dameni gohi do engita olone li aꞌmidoꞌ golo hizilizaniꞌ initeꞌ nene hamokisi ma minamoloseive. Nemuꞌ nene eveneꞌ ma ingine misubouko mene minevoꞌ alevoꞌ igi mini misubouꞌ initeꞌ vaiꞌ nene di engita igi minilizanguꞌ nene minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeniꞌine hulilizaniꞌ nene aꞌmine initeꞌ vaiꞌ nete nene ma hize eleꞌ i-ngidamilisave. \v 38 Idoꞌ me misubouꞌ minevoꞌ alevoꞌinemuꞌ gili neniꞌ neꞌmetamilizave nene ingine minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave noluvoniꞌ nene ve ma ingine libilikevo minevoꞌ alevote hulalone li aꞌmine Oꞌmoso huli lihime daaꞌ akaloꞌ vaaꞌ naniꞌ aleve engiꞌ vovoꞌninguꞌ nene neniꞌ gamaziꞌne hize eleꞌ ogaꞌ unive neniꞌ evenele none lilisa ngovozo hililizaniꞌ nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza meꞌnehi amuzo do tiꞌ ogo eiꞌ angeloꞌ vesi aloneꞌ gamenela aꞌmine alevemuꞌ nene neniꞌ eveneꞌne nizave lolosa ingine adiꞌmino novozo helo lamuvo minevoꞌ minevoꞌ minaaꞌ ngemeni dameni nene ma damilisave. \c 9 \p \v 1 Neꞌmine lo imineꞌ molo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lamineꞌ ma lo-lengemeloze. Meloꞌ nizave lengikutiꞌ linge ma nene hilami ha nizavo Oꞌmosoꞌmo gizebo o-ledaaꞌ monovo nene amuzoꞌvesi sotoꞌ ogavo ningilisave. \s1 Izesuꞌ Okoꞌnolo Do Atoliꞌmine Ineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 17:1-13; Lukaꞌ 9:28-36) \p \v 2 Idoꞌ gamene sigisi ogo vavo Izesuꞌ aza Petoloꞌni ve Zakoboꞌni ve Zohaneꞌni ve nene golo haꞌnaloꞌ ngeleꞌmizo dizavo aꞌmida engikovoꞌ mini ningi nizavo eiꞌ okoꞌno do atoliꞌmine ogavo \v 3 geneganaꞌve nene silingengeꞌniꞌve hulo mokonoꞌ goloso elo minineꞌ. Aꞌmine mokonoꞌ ilineꞌ neꞌmine nene me misubouko eveneꞌ hamoliꞌmosi ngelo ma do sotoꞌ amoloseive. \v 4 Neꞌmine neivo Eliaki Moseki sotoꞌ igi Izesulesi gamazi li voleloꞌ meloꞌ igi nizavo ninganiꞌ. \v 5 Neꞌmine igi nizavo Petoloꞌ aza Izesuꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, makaꞌ meloꞌ minuneꞌ nene lamineꞌ ogave. Nemuꞌ nene azibe sitohamo ma gizelone. Ma nene geiꞌ ve idoꞌ ma nene Moseꞌni ve idoꞌ ma nene Eliaꞌni ve. \v 6 Golise naba gili minaniꞌ nenako nemuꞌ Petoloꞌ aza nadive lolove lo gamazi gopo lineꞌ. \v 7 Lavo limusoliꞌmo ogo molo hite-ngedavo limuso luloutiꞌ Oꞌmosoꞌmi nolo ma tiꞌ lo sotoꞌ ineꞌ: Me ve nene neniꞌ gipeꞌne luꞌne eme nouvoniꞌ nenaze. Eze gamaziꞌve gili dalo. \v 8 Tiꞌ lavo aꞌmidoꞌ liteꞌ li velepeꞌ izi ninganiꞌ nene ve masi minamaniꞌza Izesukovoꞌ neivo ninganiꞌ. \p \v 9 Neꞌmine igi gololotiꞌ limi ada nene Izesuꞌ tiꞌ lo lo huko lo-ngimineꞌ: Initeꞌ ninganiꞌ nene veteteꞌ igi li-ngimami nizavo Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza helo otekuvo ma nene ha li-ngimilizave. \v 10 Lavo lineꞌ gamazi gili di li sotoꞌ ami mini hilingutiꞌ otelineꞌ gamazi lineꞌ nemuꞌ nene monovo viseꞌ igi li voleloꞌ meloꞌ igi minaniꞌ. \v 11 Idoꞌ tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo do kegeso imiselelesa live nene aꞌmine gozopoꞌ minineꞌ polohete Eliaꞌ neꞌmo gomuꞌ molo-do tineꞌ molo aloseive li avotemoti monoꞌ gamazi apizi limaaꞌ avete laaꞌ naniꞌ ma nene nanimuꞌ laaꞌ nave. \v 12 Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Initeꞌ mukiꞌ do veveselesa Eliaꞌ gomuꞌ aloseive laniꞌ nene mo laminetoꞌ laniꞌ ve. Neꞌmine aniꞌza ve gihile neniꞌ nene mulumo niteꞌ nimi goboni mili-nidilisave li polohetelite nenikumuꞌ ma nene nadive li gizi nizaniꞌ neve. \v 13 Neꞌmine lo monoꞌ noso holo-ngedaaꞌ ive Zohaneꞌ nene Eliadoꞌ medelo minineꞌ nemuꞌ gililizave lo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Idoꞌ Eliangumuꞌ lo-lengemeloze. Polohetelite ezemuꞌ luhuvo gizi milaniꞌ nene mo gihile izave. Aza mo gomuꞌ molo-nedo ogavo ve lingelite engiꞌ luꞌnidoꞌ eꞌmeti bilaniꞌ ma ve. \s1 Izesuꞌ Aza Sikalahuꞌ Goloso Lulouꞌ Minineꞌ Gipe Ma Do Lamineꞌ O-dineꞌ \r (Mataioꞌ 17:14-21; Lukaꞌ 9:37-43a) \p \v 14 Neꞌmine igi izipahala zuho linge nizada vi hetelaniꞌ nene eveneꞌ mukilite di vodo vodo i-ngidi nizavo avoꞌningeliti monoꞌ gamazi apizi ngimaaꞌ ave linge ma nete lolize gani li-ngimi li voleloꞌ meloꞌ igi nizavo ninganiꞌ. \v 15 Niningavo eveneꞌ mukiꞌ eze ningi upuhoꞌ goloso igi geti ezela lotiꞌ izi vi gekeꞌ vokeꞌ li-daniꞌ. \v 16 Neꞌmine ikevo Izesuꞌ tiꞌ lo longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Nanitekumuꞌ lolize gani li voleloꞌ meloꞌ nave. \v 17 Longoꞌ ogavo eveneꞌ mukikutiꞌ ve maliꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, gipeꞌneꞌmi lulouꞌ nene sikalahuꞌ golosoliꞌmo mino gamazi lilineꞌ aka hize tile-davo geita eleꞌmizo nouvoniꞌ ve. \v 18 Sikalahuꞌ golosoliꞌmo do ote-dineꞌ gameneloꞌ gameneloꞌ nene do hulo misuboloꞌ o-do izo gesebeꞌ ize-davo veletiꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ dizo veletiꞌ kilikoꞌ kilikoꞌ lo mino gizene ana do ngipu ngapa lo minaaꞌ neive. Neꞌmine ogo minaaꞌ ingumuꞌ izipaha zuho nete sikalahuꞌ goloso nene imisele hulilizave lo ingine nizada eleꞌmizo uvoniꞌza ingine nene ngeli imiseli hulilizadoꞌ minamaniꞌ ve. \v 19 Neꞌmine lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eii, ngeli imiseli hulisaꞌmaniꞌ nehe. Lingine Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amaniꞌ zuho lengikumuꞌ nene goseleꞌ nebeleꞌmo novivo lengiꞌ vovotinguꞌ gamene gohi ma imineꞌ molo mino langamuzo hizeꞌmo vo mineloniꞌ nemuꞌ agae lo noluve. Gipe nene neniꞌ nouvoda eleꞌmizi alo. \v 20 Lavo eleꞌmizi ikevo sikalahuꞌ goloso neꞌmo Izesuꞌni ningo gipe nene ehusoꞌ ogo hulavo misubola lemo pouꞌ lo ongo velepeꞌ velepeꞌ izo minavo veletiꞌ gituhoꞌ galakalaꞌ vo minineꞌ. \v 21 Neꞌmino neivo Izesuꞌ aza gipe neꞌmi melehine longoꞌ o-do lineꞌ: Initeꞌ nanihekutiꞌ gize daniꞌ neve. Lavo aza lineꞌ: Izipe ngomolotiꞌ gize daniꞌ ve. \v 22 Gamene mukiꞌ izipe nene belelesa olokuꞌ nehe nosouꞌ nehe ehusoꞌ ogo hulaaꞌ ineꞌ ve. Nemuꞌ nene do lamineꞌ o-ledelinidoꞌ o neivo ma nene muhelete ningo do lamineꞌ o-ledezo. \v 23 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Do lamineꞌ o-delinidoꞌ o neivo ma ve laineꞌ ma nene naza ma lokuvo gelezo. Gele eleꞌvoleꞌ o minelive neꞌmo nene amaaꞌ nitekisi ha oloseive. \v 24 Lavo izipeliꞌmi meleho geto gekeꞌ naba lo lineꞌ: Idise geikumuꞌ gele eleꞌvoleꞌ o nouve. Aꞌmine gele eleꞌvoleꞌ o nouvoniꞌ neꞌmo vo damida nene hize eleꞌ o-nedezo. \v 25 Lavo eveneꞌ mukiꞌ ingine lotiꞌ izi igi di geseꞌ navo ningo sikalahuꞌ goloso elemo tiꞌ lo lineꞌ: Sikalahuꞌ goloso gaza gipe meꞌmi gala do negi hize-do gamazi laaꞌ akaꞌve hize tile-danive gaza eiꞌ luloutiꞌ lemo vosa tibizo amozo lo nolo huko-giduve. \v 26 Lavo gekeꞌ lo do gabeꞌ kabeꞌ o-dosa lemo vineꞌ. Lemo vavo gipe aza hilave neꞌmino ongo miningumuꞌ eveneꞌ linge mukiꞌ nete nene aza mo helave laniꞌ. \v 27 Laniꞌza Izesuꞌ aza analoꞌ dosa do hozi lo-davo otineꞌ. \p \v 28 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ aza numunguꞌ dizavo izipahala zuhosi angisevoꞌ mini tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Sikalahuꞌ goloso nene laza naniteliꞌmo imisele hulamolonidoꞌ ineꞌ neve. \v 29 Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Initeꞌ atotunuꞌ nene sikalahuꞌ goloso neꞌmine nene ngelo ngimiselamolosune. Asi Oꞌmosola laadunukovoꞌ nene ngimisele hulolosune. \s1 Izesuꞌ Helo Galeseutiꞌ Otelineꞌ Gamazi Nene Gohi Lo Sotoꞌ O-ngimineꞌ \r (Mataioꞌ 17:22-23; Lukaꞌ 9:43b-45) \p \v 30-31 Aꞌmine ebeꞌ huli nGalilaia misubouꞌ vi heteli aꞌmine misubo nene ivileꞌ iki eleseꞌ igi vaniꞌ. Idoꞌ eleseꞌ igi vaniꞌ nene Izesuꞌ aza izipahala zuho gamazi apize ngemeꞌmo vo minineꞌ nenako nemuꞌ eveneꞌ nete aza mela neive li gilikelizave lo lavo eleseꞌ igi vaniꞌ. Neꞌmine igi nivadoꞌ nene izipahala zuho tiꞌ lo apize ngeme ngemeꞌ oꞌmo vineꞌ: Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene eveneꞌ maliti aꞌninguꞌ neleꞌmizi milikevo di vi nibili hililisave. Di vi nibili hilikevo helo mino gamene setohamo vavo otelesuve. \v 32 Neꞌmine lo lineꞌza izipahala zuho ingine aꞌmine gamaziꞌmi monovomuꞌ nene gili lamineꞌ amaniꞌ. Gili lamineꞌ amaniꞌza eikumuꞌ golise gili nemuꞌ longoꞌ i-damaniꞌ ve. \s1 Eveneꞌ Naba Loloꞌ Ogaꞌ Monovomuꞌ Izesuꞌ Lo-ngimineꞌ \r (Mataioꞌ 18:1-5; Lukaꞌ 9:46-48) \p \v 33 Idoꞌ Kahanaumi numudoꞌ vi heteli numunguꞌ dizisa Izesuꞌ aza izipahala zuho longoꞌ o-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Akala ma nene lingine nanitekumuꞌ li voleloꞌ meloꞌ iꞌmi ave. \v 34 Longoꞌ o-ngedavo ingine akaloꞌ niigi engiꞌ mukikutiꞌ nene ve zaho ngivileꞌ ogo naba neive li li voleloꞌ meloꞌ aniꞌ nenako nemuꞌ gamazi li-imami minaniꞌ. \v 35 Gamazi li-imamavo aza mitoꞌ mino izipahala zuho tuvelu asi lavo ezela ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve ma ingine eveneꞌ naba minelone li ma eveneꞌ mukiꞌ nene dizi minikevo engiꞌ nene limi mini eveneꞌ mukiliti gelekeleꞌ ve minilisave. \v 36 Neꞌmine lo izipe ngomo ma eleꞌmizo vovoꞌninguꞌ do ote-do do mumunouko o-de mino tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: \v 37 Ve ma ingine nenikumuꞌ ve li izipe ngomo meꞌmine ma ngeleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene neniꞌ neleꞌmize lamineꞌ aniꞌ geleleseive. Idoꞌ neniꞌ neleꞌmize lamineꞌ ilizaniꞌ nene nenikovoꞌ neleꞌmize lamineꞌ ami nimiselive nesi nene eleꞌmize lamineꞌ aniꞌ geleleseive. \s1 Ve Ma Biluvaꞌ I-lidamilizave Nene Lelita Ve Ne Nizave Lo Izesuꞌ Lineꞌ Gamazi \r (Lukaꞌ 9:49-50) \p \v 38 Idoꞌ Zohaneꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, ve maliꞌmo geiꞌ guliveka lo sotoꞌ ogo geiꞌ vekamuꞌ ve lo sikalahuꞌ goloso nongimiselivo laza ningo aꞌmine ve nene lezesi bizo geiꞌ geꞌmetesaꞌmineꞌ nenako nemuꞌ neꞌmine amozo lo oꞌve lo-dekune. \v 39 Lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌve li-damilo. Ve ma ingine neze guliveꞌne li sotoꞌ igi neze veꞌnemuꞌ ve li amuzo niteꞌ di sotoꞌ ilizave nete ingine liteꞌ li diviꞌ lediviꞌ ma i-nidamilisave. \v 40 Ve ma ingine biluvaꞌ i-lidamilizave nene lelita ve nene nizave. \v 41 Naza lamineꞌ Ma lo-lengemelove. Ve ma aza nene lingine neniꞌ Kilisitoꞌ zuho nizangumuꞌ ve lo noso kapuuꞌ ohizo lengemelineꞌ neꞌmi meniꞌve nene damilivoba daloseive. \s1 Izesuꞌ Aza Lihime Dalizadiꞌmo Goloso Ikelizave Lo Hungoꞌ Gamazi Lineꞌ \r (Mataioꞌ 18:6-9; Lukaꞌ 17:1-2) \p \v 42 Idoꞌ nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igi minaaꞌ naniꞌ izipahaꞌne zuho limi minaniꞌ engikutiꞌ hamoꞌ ma eveneꞌ maliꞌmo goloso niteꞌ dalineꞌ akauꞌ eleꞌmize molalosa neivo ma aꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo mulumo gono nabaꞌ naba emalinako nemuꞌ nene goloso niteꞌ dalineꞌ akauꞌ nene olihe eleꞌmize molamivo gomuꞌ nene luvonouꞌ genivesi geheni naba nene nalava izi-di noso ohuno nabauꞌ ehusoꞌ i hulikevo aꞌminguꞌ lemo helelineꞌ nene lamineꞌ oloseive. \v 43-44 Idoꞌ anga sitaꞌ ha do mino Oꞌmosoꞌmo lihime gemavo lihizami olokuꞌ vilineꞌ nene mo edamoloseineꞌ nenako nemuꞌ nene anga maliꞌmo lihime daaꞌ akaloꞌ geleꞌmize molalosa neivo ma oꞌve lo aꞌmine anga nene huko hulaineꞌ gilivosa minezo. Anga hamokovoꞌ minineꞌ gilivo mino minevoꞌ minevoꞌ ebekuko vilineꞌ nene ede voloseive. \v 45-46 Idoꞌ gizenga sitaꞌ ha do minanivo Oꞌmosoꞌmo lihime gemo oloꞌ galeseuꞌ gehusoꞌ o hulilineꞌ nene mo edamoloseineꞌ nenako nemuꞌ nene gizenga maliꞌmo lihime daaꞌ akaloꞌ geleꞌmize molalosa neivo ma oꞌve lo aꞌmine gizenga nene huko hulaineꞌ gilivosa minezo. Gizenga hamokovoꞌ minineꞌ gilivo mino minevoꞌ minevoꞌ ebekuko vilineꞌ nene ede voloseive. \v 47-48 Idoꞌ veka sitakisi ha nanivo Oꞌmosoꞌmo lihime gemo okoꞌnine naliza ginine osuꞌ lamavo oloꞌ lihizamilineꞌ galeseuꞌ gehusoꞌ o hulilineꞌ nene edamoloseineꞌ nenako nemuꞌ nene veka gulo maliꞌmo lihime daaꞌ akaloꞌ geleꞌmize molalosa neivo ma gaza oꞌve lo aꞌmine veka nene kuluhize hulaineꞌ gilivosa minezo. Veka hamokovoꞌ minineꞌ gilivo mino Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ vilineꞌ nene ede voloseive. \p \v 49 Nosoꞌ nitekuꞌ laniteꞌ ilive lo guvo hulaaꞌ none. Aꞌmineꞌmine ogo eveneꞌ mukitoꞌ oloꞌ neꞌmo guvo neꞌmine loloꞌ oloseive. \v 50 Guvo nene lamineꞌ neineꞌza guvo laniteꞌve ma osuꞌ lavo ma gohi nado do laniteꞌ o-delone. Nosoꞌ nitekuꞌ guvo hulokunivo laniteꞌ ogaꞌ neineꞌ neꞌmino lingine lutinguꞌ guvo neꞌminosa laniteꞌ o minivo mini aꞌmida aꞌmida hongu li minilo. \c 10 \s1 Izesuꞌ Veneꞌ Huli-ngidaaꞌ Nemuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 19:1-12; Lukaꞌ 16:18) \p \v 1 Izesuꞌ aza aꞌmine ebeꞌ hulo Zudaia misubo nene vo hulo Zodani noso helala vineꞌ. Vo nela neivo ezela eveneꞌ mukiꞌ iheꞌ igi di geseꞌ ikevo aza ogaꞌ ineꞌ neꞌmino gohi monoꞌ apize ngemo minineꞌ. \p \v 2 Neꞌmino neivo Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave malite igi emenguꞌ mili tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Ve maliꞌmo elenahine imisele hulilineꞌ nene gaza gelanivo leze Zuda veti louꞌ gamazi avutoꞌ ilihe amilive. \v 3 Longoꞌ i-dikevo velepeꞌ izo longoꞌ o-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Moseꞌ aza nadive lo lo huko-lengede neineꞌ neve. \v 4 Neꞌmine lavo ingine tiꞌ li laniꞌ: Ve ma elenahine imiselelove lo gelo ma veneꞌ vemohoꞌ izi hukaaꞌ luhuvo gizo emosa imiseleleseive lo Moseꞌ aza gele leme neineꞌ ve. \v 5 Likevo aza tiꞌ lo lineꞌ: Lingine gamazi gilami peleseveꞌ izaaꞌ angumuꞌ aꞌmine louꞌ gamazi nene gize-lingidineꞌ ma neive. \v 6 Gize-lingidineꞌza Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ ganaꞌ apiꞌ ogo do sotoꞌ ineꞌ gamenela nene veneꞌ vemohoꞌ do sotoꞌ ineꞌ ve. \v 7 Nemuꞌ tiꞌ lo lo neineꞌ ma neive: \q1 Vemohoꞌ nene izelehingi melehingi hulo \q1 elenahida bizo minavo ingine hamoꞌ liliꞌ asineꞌ gelavo minilisasive. \m \v 8 Nemuꞌ nene ingine sitaꞌ nizasive ma lo-ngedamolosune. Mo hamoꞌ nene nizasive. \v 9 Nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo initeꞌ do hamoꞌ ogo molo neingutiꞌ ve malike do izeꞌ molaaꞌ nene nomive. \v 10 Neꞌmine lavosa numunguꞌ dizi minanguꞌ nene izipahala zuho nete aꞌmine initekumuꞌ nene gohi longoꞌ i-daniꞌ. \v 11 Longoꞌ i-dikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo elenahine imisele hulo veneꞌ gohi ma dalineꞌ nene aza elenahine do gopo o-do Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ oloseinako lihime naba daloseive. \v 12 Idoꞌ veneꞌ ma vanahine hulo-do ve gohi maloꞌ vilineꞌ nene Oꞌmosoꞌmi louꞌ gamazi avutoꞌ oloseinako lihime naba daloseive. \s1 Izesuꞌ Izipe nGomo Noꞌnohoꞌ Ize-ngidineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 19:13-15; Lukaꞌ 18:15-17) \p \v 13 Eveneꞌ malite izipe ngomo nene okoꞌnidoꞌ do gelo noꞌnohoꞌ ize-ngedelive li Izesuda ngeleꞌmizi nivavo izipahala zuho nete oꞌve li-ngidi ngelemaniꞌ. \v 14 Neꞌmine ikevo ningo gelo Izesuꞌ aza izeboloꞌ molavo tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Izipe ngomo ngomo meꞌmine minave nene Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ ngeleꞌmize molaaꞌ neinako huli-ngimikavo nenita ha alizaze. Oꞌve li-ngidamilo. \v 15 Naza laminetoꞌ nolo-lingimuve: Izipe ngomoliti ngemeni dameni neꞌminesi mini Oꞌmoso nene gizebo vete minelive li gelekeleꞌ lapa nomineꞌ i-damilizave nene eiꞌ Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ nene mo kekeꞌ vi hilamilisave. \v 16 Neꞌmine lo izipe ngabutiꞌ izo ana okoꞌnidoꞌ nohito noꞌnohoꞌ ize-ngidineꞌ. \s1 Izesuꞌ Heneni Vemuꞌ Lineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 19:16-30; Lukaꞌ 18:18-30) \p \v 17 Izesuꞌ aza aka volosa apiꞌ neivo ve maliꞌmo lotiꞌ izo ogo hetelo gizeneuꞌ gubiꞌ ize emo longoꞌ o-do tiꞌ lo lineꞌ: Tisaꞌ lamino, naza nene nadiꞌ okuvo Oꞌmosoꞌmo minevoꞌ minevoꞌ nemeni dameni nemelive. \v 18 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Nezemuꞌ nene ve lamino nanimuꞌ nolo-nedane. Lamineꞌ minave nene hamokisi mo nizamavo Oꞌmoso eiꞌ hamoꞌ nene lamineꞌ minive nenako neꞌmine laineꞌ nene neniꞌ monovoꞌne nadiꞌ o neive. \v 19 Gaza aka gamazi nene mo gele nane. Aꞌmine gamazi nene tiꞌ lo neive: Lingine eveneꞌ ngibili hilamilo. Idoꞌ veneꞌ vemohoꞌ liliꞌ ikeniꞌ nete lingine bizivoꞌ mini veneꞌ nehe vemohoꞌ nehe gohi masi gopo ingamilo. Idoꞌ gumine amilo. Idoꞌ eveneꞌ mamuꞌ gopoꞌ napa gamazi li-ngidii sakupo gamazi li-ngidamilo. Ve maliti initeꞌ nene tiliki igi damilo. Idoꞌ izetingine metinginemuꞌ gilikevo dizavo gelekeleꞌ i-ngidi minilo. \v 20 Neꞌmine lo-emavo ve aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo. Aꞌmine laineꞌ mukiꞌ nene naza izipelotiꞌ gelo eꞌmeteꞌmo ogo minuvoniꞌ ve. \v 21 Lavo Izesuꞌ aza ningo ninge lamineꞌ o-do tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza initeꞌ hamoꞌ ma amanidiꞌmo nene lisiheꞌ amane. Vo initeꞌ mataka mukiꞌ nene izeꞌ molo meni do aꞌmidotiꞌ moni nene do gohoꞌ gahaliꞌ izeꞌ molo ngemezo. Neꞌmine ilineꞌ neꞌmo nene henenika Okulumokuko nene ma mineleseive Neꞌmine ogosa ogo neꞌmetezo. \v 22 Neꞌmine lo lavo ve aza eiꞌ heneniꞌve vaiꞌ lo minineꞌ nemuꞌ agae lo geni belavo muheleꞌ ogo vo ha ha ineꞌ ve. \p \v 23 Novivo Izesuꞌ aza velepeꞌ izo vonuꞌ ngebelo hulo eza ema ogo izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Heneni nganeni ve ingine Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ nene vi hilalisa geꞌnebe goloso ilisave. \v 24 Lavo izipahala zuho ingine Izesuꞌ gamazi neꞌmine lingumuꞌ gopo gaꞌine gilaniꞌza gohi tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Vekizo. Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ vo holaaꞌ nene geꞌnebe gono goloso neive. \v 25 Idoꞌ kamela ize nene naba neineꞌ nenako nemuꞌ nene nalaꞌ lolosoꞌ igaꞌ naniꞌ nakese neꞌmi veleuꞌ nene ma volosa ilineꞌ nene geꞌnebe goloso oloseineꞌza heneni ve nete aꞌmine nene ivileꞌ ivosa Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene vilisa geꞌnebe ilisave. \v 26 Neꞌmine lavo ingine upuhoꞌ goloso igi voꞌine vavo angiseꞌine tiꞌ li li voleloꞌ meloꞌ aniꞌ: Laza nene Oꞌmosoꞌmo umo hilive nene heneni ve loloꞌ o-ngedaaꞌ neihe lo giluneꞌza gaza heneni ve netesi Oꞌmosoꞌmo gizebo o neineꞌ ebekuꞌ nene mo vi hilamilisave lo lainako nemuꞌ nene Oꞌmosoꞌmo eveneꞌ hamokisi mo ma do luꞌ izamivo eze gizebo inguꞌ nene vo holamolobe lo nogilune. \v 27 Neꞌmine likevo Izesuꞌ aza vonuꞌ nongebelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Eveneꞌ angiseꞌnidatiꞌ lukuvo ngeli ma namilisaha Oꞌmoso nene engiꞌ neꞌmine nomive. Oꞌove. Eiꞌ nene initeꞌ mukiꞌ ogaꞌ amuzo do neineꞌ nenako eveneꞌ do nguꞌ izelidoꞌ lisiheꞌ o neive. \p \v 28 Lavo Petoloꞌ apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gelezo. Laza neve initeꞌ matate mukiꞌ nene hulo osuꞌ lo geꞌmeto noune. \v 29 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Laminetoꞌ ma lo-lengemelove. Ve ma ingine nenikumuꞌ idoꞌ monoꞌ gamazi laminekumuꞌ numuno ebeꞌine nehe uvoꞌningine nakuꞌningine nehe ateꞌningine alunoꞌningine nehe izeꞌningine meꞌningine nehe idoꞌ izipahaꞌine nehe misuboꞌine nehe neꞌmine initeꞌ ma huli nilizaniꞌ nene \v 30 aꞌmine huli nilizaniꞌ initetoꞌ nene medeli ma damilizavoba mo dalizavevoꞌ nene nizave. Aꞌmine huli nilizaniꞌ initeꞌ mukiꞌ hamotoꞌ hamotoꞌ nene hadeti hadeti neꞌmine gohi ma dikaꞌ dikaꞌ ilisave. Aꞌmine numuꞌnidoꞌ nehe engiꞌ zuholoꞌ nehe minamunoꞌnidoꞌ nehe aꞌmidoꞌ aꞌmidoꞌ nene gohi gohi dalisave. Aꞌmine initeꞌ nene idise noneꞌ gameneuꞌ nene dikaꞌ dikaꞌ ilisaniꞌza goboni malaꞌ malaꞌ neꞌmi lulouꞌ nesi mini-di vilisave. Idoꞌ alingeꞌ gamene ma sotoꞌ ogo alinguꞌ nene minevoꞌ minevoꞌ ngemeni dameni nesi dalisave. \v 31 Neꞌmine ilisaniꞌza dizi nilizaniꞌ aleveutiꞌ linge mukiꞌ nene limi minilisave. Idoꞌ limi nilizaniꞌ aleve nene dizi minilisave. \s1 Izesuꞌ Helo Galeseutiꞌ Otelineꞌ Gamazi Nene Gohi Lo-ngimivo Gamene Setohamo Ineꞌ \r (Mataioꞌ 20:17-19; Lukaꞌ 18:31-34) \p \v 32 Zelusalemi numuda vilisa akaloꞌ nivavo Izesuꞌ aza gomuꞌ molo novivo izipahala zuho ingine nene ngehelele ize mineꞌ mineꞌ ivo nivavo ma ngeꞌmeti vave ingine nene golise gilaniꞌ. Tiꞌ navo Izesuꞌ aza izipahala zuho tuvelu nene ngeleꞌmize gaheve ogo ezela sotoꞌ o-delineꞌ initekumuꞌ nene gohi apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: \v 33 Gililo. Laza nene Zelusalemi numuno ebeta dizo novune. Aꞌmida nene Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi avotemote laniꞌ monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi engiꞌ aꞌninguꞌ milikevo ingine goniꞌ i-nidi lihimeka apaso helelinidoꞌ o neive li Zuda ve minamaniꞌ heta atoꞌ aleveliti aꞌninguꞌ mili-nidikevo \v 34 ingine gize zohiꞌ i-nidi gituhoꞌ i-nidi gasavasi nalatunuꞌ nene meheꞌne iziviꞌ lediviꞌ igi nibili nibili hililisave. Neꞌmine igi nibili hilikevo gamene setohamo vavo gohi otelesuve lo lineꞌ. \s1 Zakoboki Zohaneki Eveneꞌ Naba Guvetesi Ve Loloꞌ Olosive Li Izesuꞌni Longoꞌ I-dasineꞌ \r (Mataioꞌ 20:20-28) \p \v 35 Zebedaioꞌ gipele setaꞌ Zakoboki Zohaneki ingi Izesuda vi tiꞌ li li-imasineꞌ: Tisazo. Laza initeꞌ nanitekumuꞌ lolosihe aꞌminemuꞌ lokusivo gaza aꞌmidoꞌ o-ledeline losa nolusive. \v 36 Likesivo aza tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Lingi nene naza nadiꞌ o-lengedelongumuꞌ nilasive. \v 37 Lavo tiꞌ li li-imasineꞌ: Gaza Guvekasi ve loloꞌ ogo minelineꞌ gamenela nene laza gezelotiꞌ lemo eveneꞌ lingesi ma ngivileꞌ ogo guvetesi ve loloꞌ ogo mino anga zamelasi adavalasi minilizo lo gele lemeline losa nolusive. \v 38 Likesivo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine longoꞌ i-nidasineꞌ initeliꞌmi monovo nene gilami gopo likesive. Initeꞌ goloso i-nidilizaniꞌ nene ekeseꞌ noso neꞌmino nenako aꞌmine i-nidilizaniꞌ initeꞌ nene ha gehelesa nouve. Idoꞌ linginesi neniꞌ geheloniꞌ initeꞌ ekeseꞌ noso neꞌmine minineꞌ nene ha gihilisidoꞌ i nizasihe. Mulumo alumo niteꞌ noso neꞌmino holosa neꞌmi lulouꞌ minelonguꞌ nene linginesi neꞌmi lulouꞌ nene ha minilisidoꞌ i nizasihe. \v 39 Lavo ingine tiꞌ li li-imasineꞌ: Ee, laza neꞌmine ha olosidoꞌ o nosive. Likesivo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lamineꞌ lingine neniꞌ geheloniꞌ geni nene gihi mulumo alumoliꞌmi lulouꞌ minelonguꞌ nene linginesi aꞌmineꞌmi lulouꞌ nene minilisineꞌza \v 40 aꞌne zamelasi adavalasi minaaꞌ moꞌmosiꞌ nene neniꞌ initeꞌ neivosa lengemelohe. Oꞌmosoꞌmo dalisive lo do vaꞌvaꞌ o-ngidive engikovoꞌ nene dalisasive. \p \v 41 Zakoboki Zohaneki neꞌmine asineꞌ nemuꞌ izipahala zuho linge teni ingine gilii engikumuꞌ nene muluꞌninguꞌ goloso ineꞌ \v 42 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ asi lo-ngedavo ezela ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Oꞌmosoꞌmi zuho minamaniꞌ heta atoꞌ ve engiꞌ gizebo veꞌine ve lave ingine nete eveneꞌine nene gelekeleꞌ i-lidilizave li amuzo mili li-ngidaaꞌ nave. Aꞌmine eveneꞌ engita eveneꞌ naba minave nete nene aꞌmine eveneꞌine zuho nene ngivileꞌ igi amuzo ve goloso minisa gizebo i-ngidaaꞌ nave. Neꞌmine igaꞌ naniꞌ nemuꞌ nene lingine mo gili nizaniꞌza \v 43 lengiꞌ muliseuꞌ nene ingine igaꞌ naniꞌ neꞌmine nene ma amilisave. Lengikutiꞌ ve maliꞌmo guveꞌnesi ve loloꞌ olove lo gelo ma aza nene lengiꞌ gelekeleꞌ vetine neꞌmine loloꞌ ogo mineleseive. \v 44 Ee, ve ma aza gomuꞌ molo lengemo eveneꞌ naba minelove lo gelo ma aza nene mukiliti goboni izipe neꞌmine loloꞌ ogo mineleseive. \v 45 Idoꞌ neꞌmine noluvoniꞌ nene naza Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nouvoniꞌ nesi nene eveneꞌ gelekeleꞌ i-nidi neleꞌmize lamineꞌ ilizave losa lemamuve. Asi gelekeleꞌ o-ngedo ngeleꞌmize lamineꞌ olosa ogo eveneꞌ mukiꞌ nene meni hizo do nguꞌ izo do tineꞌ molo-ngedelove lo engikumuꞌ okoꞌne hulo helelesa limuvoniꞌ nenako nemuꞌ noluve. \s1 Izesuꞌ Aza Vele Likive Batimaioꞌni Do Lamineꞌ O-dineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 20:29-34; Lukaꞌ 18:35-43) \p \v 46 Zeliko numuda vi hetelaniꞌ. Vi heteli Aꞌmine ebeꞌ nene huli izipahala zuhosi eveneꞌ mukiꞌ ezela di geseꞌ igi minavesi nivavo Timaioꞌ gipele Batimaioꞌ aza vele likavo mino monimuꞌ vokuꞌ vokuꞌ lo aka gahevela minineꞌ. \v 47 Mino Nasalete ve Izesuꞌ nave likevo gelo apiꞌ ogo amuzo molo asi lo lineꞌ: Izesuvo, guvelesi ve naba Davidiꞌ aꞌvo ezeloꞌ medelo minanive make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo. \v 48 Lavo eveneꞌ mukiꞌ ingine legeno minelive li oꞌve li-di elemaniꞌza aza nene gohi amuzo molo vise naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Davidiꞌ aꞌvo make, nenikumuꞌ nene mulumoꞌne ningevo. \v 49 Neꞌmine loꞌmo loꞌmo angumuꞌ nene gelo Izesuꞌ aza akaloꞌ vo ote mino alize li-imilo lineꞌ. Lavo vele likivemuꞌ nene asi tiꞌ li li-imaniꞌ: Gezemuꞌ nolize. Mulungauꞌ lamineꞌ gelo oto ano. \v 50 Neꞌmine likevo vele likive gelo saketiꞌve apase hulo upuhoꞌ ogo oto Izesuda vineꞌ. \v 51 Vogavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Gaza nene nadiꞌ o-gedelove losa nogelane. Neꞌmine lo longoꞌ o-davo aza tiꞌ lo lineꞌ: Guveꞌnesi ve make, gaza veꞌne nene do lamineꞌ oganivo gohi veꞌne ningeloho. \v 52 Neꞌmine lavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Gaza gele eleꞌvoleꞌ anidiꞌmo nene lamineꞌ ogange. Vozo. Neꞌmine nolivo aꞌmidoꞌ liteꞌ lo vele nene lamineꞌ ogavo vele ningo akaloꞌ nene Izesuꞌni eꞌmeto vineꞌ. \c 11 \s1 Izesuꞌ Aza Zelusalemi Numunguꞌ Dizo Volosa Navo Eveneꞌ Nete Ganine Hizi nGolize Izi Eleꞌmizi Dizi Vaniꞌ \r (Mataioꞌ 21:1-11; Lukaꞌ 19:28-40; Zohaneꞌ 12:12-19) \p \v 1 Zelusalemi numuno di avitoꞌ igi Oliva golola ebeꞌ setaꞌ Betehagesi Betanisi minasida nene vi hetelaniꞌ. Vi hetelisa Izesuꞌ aza izipahala zuhoutiꞌ setaꞌ ma ngimiselo \v 2 tiꞌ lo lo-ngidineꞌ: Aꞌmine ningi nizasineꞌ numuno ebekuꞌ volene vi nidizi ningilisineꞌ nene dongi ize evenelite aꞌmidoꞌ mitoꞌ mini olihe monamaniꞌ nene nalava izi nizavo ningilisasize. Aꞌmine nene vakesi daalizo. \v 3 Neꞌmine nasivo ve maliꞌmo nanitekumuꞌ nasive lo nolivo ma lingine tiꞌ li li-imilizo: Guvelesi ve aza gonoꞌve ma neivo aꞌmine dongi izemuꞌ mene lavo nousinako gono davo liteꞌ lo gohi do tiꞌno imiseleleseive li lilizo. \v 4 Lavo vi numuno gatedoꞌ aka gahevela naꞌnava izikaniꞌ dongi ize angale naba nene ningi vakesasineꞌ. \v 5 Neꞌmine igi nizasivo aꞌmidoꞌ minave nete longoꞌ i-ngidi tiꞌ li laniꞌ: Ize nene nanitekumuꞌ nivakesasive. \v 6 Likevo Izesuꞌ lo-ngimineꞌ gamazi ma nene li-ngimikesivo ha huli-ngimikavo vasineꞌ. \v 7 Huli-ngimikavo vi aꞌmine dongi ize nene Izesuda di ikesivo saketiꞌine nene apasi ize neꞌmi meheneloꞌ milikevo Izesuꞌ aza aꞌmidoꞌ dizo minineꞌ. \v 8 Neꞌmine ogavo Eveneꞌ linge mukiꞌ nete nene saketiꞌine apasi akaloꞌ aviliseꞌ iꞌmi nivavo linge ma nete nene za aꞌnava avilesi guvisetiꞌ huki di aniꞌ nene aviliseꞌ iꞌmi vaniꞌ. \v 9 Neꞌmine iꞌmi nivavo gomuꞌ milavesi alingeꞌ milavesi ingine gekeꞌ gekeꞌ li tiꞌ li laniꞌ: Geikumuꞌ nene gopoꞌni nolunize. Guvetesi ve oꞌmosoꞌmi velemuꞌ anive geiꞌ nene Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ ize-gidivo. \v 10 Avoteho Davidiꞌ moꞌmosiꞌve do geita ogo guvetesi ve loloꞌ ogo gizebo o-ledo minelineꞌ gamene nene alitaze. Aꞌmine gizebo ilineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo noꞌnohoꞌ izelive. Agae, veleta Okulumokuꞌ Oꞌmoso geiꞌ nene gopoꞌni nolune. \p \v 11 Neꞌmine iꞌmi navo Izesuꞌ aza Zelusalemi numuno ebekuꞌ dizosa monoꞌ numuno nabauꞌ dizo initeꞌ mataꞌ mono ninge osuꞌ lineꞌ. Neꞌmine ineꞌ nene nivengaꞌ mo molanguꞌ nenako azasi izipahala zuho tuvelu nesi nene Betani numuda limi vaniꞌ. \s1 Gohuno Za Ma Izesuꞌ Usiꞌ Ize-dineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 21:18-19) \p \v 12 Litiꞌmuso izo goꞌ lavo Betani numudatiꞌ nilimi Izesuꞌ gaꞌna olavo \v 13 gohuno za avile mukikisi hotoꞌ neivo ningo aꞌmidoꞌ gihile ize neihe lo viseꞌ olosa vineꞌ. Vo ningo gihile izaaꞌ gamene amineꞌ nenako gihile izamivo avilevoꞌ ningineꞌ. \v 14 Ningo aꞌmine zamuꞌ tiꞌ lo lineꞌ: Geitoꞌ nene gihile gohi ma izamivo ve maliꞌmosi elo namilive. Neꞌmine lineꞌ nene izipahala zuho nete gilaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Aza Monoꞌ Numuno Nabauꞌ Maketi Milaaꞌ Meni Hizaaꞌ Igi Minave Nene nGimiselo Do Hulineꞌ \r (Mataioꞌ 21:12-17; Lukaꞌ 19:45-48; Zohaneꞌ 2:13-22) \p \v 15 Idoꞌ Zelusalemi numuda gohi vi hetelaniꞌ. Aꞌmida Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ vo dizo initeꞌ maketi milaaꞌ meni hizaaꞌ igi minave nene ngeleto do hulo monoꞌ numunguꞌ hulaaꞌ moni senisimi igaꞌ aveliti holomoꞌine nene do tululu lo do hulo-ngedo nama viluso Oꞌmoso lehizi-dilizangumuꞌ meni hizilizave li maketi mili minavete minaaꞌ holomoꞌinesi nene do velepeꞌ izo hite-ngidineꞌ. \v 16 Idoꞌ monoꞌ numuno nabauꞌ nene maketi initeꞌ nevoꞌmine nene di dizi limi amilizave lo oꞌve lo-ngidineꞌ. \v 17 Neꞌmine lo-ngedo eveneꞌ apize ngemo tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo tiꞌ lo lineꞌ gamazi ma nene luhuvo gizamaniꞌ nehe: \q1 Neniꞌ numuꞌne nene \q1 eveneꞌ ato atoꞌ zuho mukiꞌ nete dizi nopoꞌni li-nimaaꞌ numuno ve losa mineleseive. \m Neꞌmine li gizaniꞌza lingine aꞌminguꞌ igi mili minaaꞌ naniꞌ initeꞌ neꞌmo nene gumineloꞌ vete igi mili minaaꞌ numuno loloꞌ ogave. \p \v 18 Neꞌmine lavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi ingine gili bililizaniꞌ aka viseꞌ iꞌmi vi minaniꞌ. Idoꞌ bililizaniꞌ akamuꞌ viseꞌ aniꞌ nene nanitekumuꞌ ve. Eveneꞌ mukiꞌ nete eze apize ngemo minineꞌ gamazi nemuꞌ nene laniteꞌ gili golize laniꞌ nenako nemuꞌ ingine golise gili bililizaniꞌ akamuꞌ nene viseꞌ iꞌmi vi minaniꞌ ve. \p \v 19 Idoꞌ mo nivengaꞌ molavo izipahala zuhosi Zelusalemi numuno ebeꞌ nene huli vaniꞌ ve. \s1 Gele Eleꞌvoleꞌ O Mino Oꞌmosola Lakumuꞌ Izesuꞌ Lineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 21:20-22) \p \v 20 Ingi goꞌ lavo nedengaꞌ akaloꞌ gohi nivi gohuno za nene monovoukotiꞌ gulugulu ize pilineꞌ nene ninganiꞌ. \v 21 Petoloꞌ aza aꞌmine za ningidotiꞌ Izesuꞌ gamazi lineꞌ ma nene galauꞌ ogavo gohi gelo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, ningezo. Geiꞌ usiꞌ ize-daineꞌ gohuno za nene mo gulugulu izave. \v 22 Lavo Izesuꞌ do velepeꞌ izo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine nene Oꞌmosomuꞌ gili eleꞌvoleꞌ igisa minilo. Naza laminetoꞌ ma lo-lengemelove. \v 23 Ve maliꞌmo gala setaꞌ gelamo loloniꞌ gamazi nene gihile izeleseive lo gele eleꞌvoleꞌ o mino mene golomuꞌ ngutoko guvo nosouꞌ lemelive lo lo-delineꞌ nene lilidoꞌ gihile ha izeleseive. \v 24 Nemuꞌ nolo-lingimuve. Initeꞌ neꞌmine manaꞌmine initekumuꞌ Oꞌmosola li longoꞌ igi nili mo dalosune li gili eleꞌvoleꞌ ilizaniꞌ nene lilizadoꞌ ha gihile izeleseive. \v 25-26 Idoꞌ gamene gamene oti mini Oꞌmoso opoꞌni nilii ma ve mamuꞌ lihime di minilizaniꞌ nene ha huli-ngidilo. Neꞌmine ikevo Okulumokuꞌ metibo aza aꞌmineꞌmine ogo lengiꞌ lihimetine nene ha hulo-lengedeleseive. \s1 Izesuꞌ Ogo Molo Ogaꞌ Ineꞌ Amuzoꞌvemuꞌ Longoꞌ I-daniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 21:23-27; Lukaꞌ 20:1-8) \p \v 27 Idoꞌ Zelusalemi numuda gohi dizi ikevo Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ dizo nomonivo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi monoꞌ gizebo vesi ezela igi \v 28 longoꞌ i-di tiꞌ li laniꞌ: Initeꞌ ogaꞌ naineꞌ nene zahi velemuꞌ ogaꞌ nane. Idoꞌ zaho lavosa ogaꞌ nane. \v 29 Longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nazasi initeꞌ mamuꞌ longoꞌ o-lengedekuvo li-nimilizaniꞌ nene naza zahi velemuꞌ initeꞌ ogaꞌ nouhe nemuꞌ nene lo-lengemelesuve. \v 30 Monoꞌ noso holo-ngedelive lo Zohaneꞌni imiselive ma nene Oꞌmosoꞌmo imiselihe haza misubouꞌ velite imiselave. Lingine aꞌminemuꞌ likevo gelelove. \v 31 Neꞌmine lavo ingine angiseꞌinemuꞌ li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Laza Oꞌmosoꞌmo imiselive losoꞌ nene Izesuꞌ aza lingine tiꞌ li ma eitoꞌ nene nanimuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amave lo lalive. \v 32 Ne neiha haza misubouꞌ velite imiselave ha lolobe. Neꞌmine laniꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ nete Zohaneꞌ nene polohete gihile minineꞌ ve li gilaniꞌ nenako eveneliti goliseꞌine gili laniꞌ ve. \v 33 Nemuꞌ nene Izesuꞌ longoꞌ ineꞌ gamaziloꞌ nene tiꞌ li li-imaniꞌ: Laza ma gelamune. Likevo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine li-nimamaniꞌ nemuꞌ nene nazasi ogo molo ogaꞌ nouvoniꞌ initeꞌ nene iline lo nimiselivemuꞌ nene ma lo-lengamamolosuve. \c 12 \s1 Oꞌmosoꞌmo Eiꞌ Evenele Zuho Zuda Veloꞌ Gizebo Ve Nete Gelekeleꞌ I-damavo Nene Do Hulo-ngedeleseive Lo Vaini Midoꞌ Gizebo Veloꞌ Lo Molo Aneza Gamazi Lineꞌ. \r (Mataioꞌ 21:33-46; Lukaꞌ 20:9-19) \p \v 1 Idoꞌ aneza gamazi ma Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve maliꞌmo vaini mine zuhoꞌ ogo aꞌmidoꞌ gesi hize vodo vodo ogo vaini gihile hite miꞌ izo lipelineꞌ galese nesi elosa aꞌminguꞌ mini miꞌveloꞌ gizebo iliza numuno haꞌna nesi do dizo gizo eveneꞌ ma mine gizebo i-dilizave lo hulo-ngedo misubo mala vo minineꞌ. \v 2 Aꞌmida neivo vaini nalaꞌ gihile elaaꞌ gamene ogavo mine meleho aza aꞌmine vaini nalaꞌ gihile nene ma do-nedo alive lo gelekeleꞌ izipe ma mine gizebo vela imiselineꞌ. \v 3 Imiselavo vo hetelavo mine gizebo ve ingine analoꞌ di giliꞌ liki bili imiseli hulikevo initekisi ma damo haza tineꞌ molo vineꞌ ve. \v 4 Neꞌmine ogavo gelekeleꞌ izipe gohi ma engita imiselavo vo hetelavo godolo izi okoti huli di goloso initeꞌ gehepeve i-daniꞌ. \v 5 Neꞌmine i-dikevo gohi ma imiselineꞌ nene bili hilaniꞌ. Aꞌmineꞌmine igi gohi eveneꞌ mukiꞌ ngimiselineꞌ nene linge ma ngibili di goloso i-ngidi linge ma nene mo ngibili hilaniꞌ ve. \v 6 Neꞌmine ikevo imiselelive hamoꞌ ma minineꞌ nene lulo eme neineꞌ gipele minineꞌ nenako alingeꞌ noimiselo tiꞌ lo lineꞌ: Aza neniꞌ gipeꞌne nenako ha eleꞌmize lamineꞌ ilisave. \v 7 Tiꞌ lo imiselineꞌza vo hetelavo mine gizebo ve nete tiꞌ li li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Me veꞌmo alingeꞌ melehidoꞌ medelo mino mine dalive nenaze. Aloꞌ bele hilukeꞌzo. \v 8 Neꞌmine okunivo mine mene leliꞌ mide loloꞌ ilive. Tiꞌ li liteꞌ li analoꞌ diki bili hilisa mingutiꞌ geleleheꞌ igi di vi heta huli-daniꞌ ve. \p \v 9 Neꞌmine aniꞌ nenako mine meleho aza nadiꞌ ilive. Aza nene ogo aꞌmine midoꞌ gizebo ve mukiꞌ nene ngebele geseꞌ ogo miꞌveloꞌ nene eveneꞌ atoꞌ gohi gizebo ve ma hulo-ngedeleseive. \v 10 Idoꞌ monoꞌ godolouꞌ gamazi ma tiꞌ lo neineꞌ ma nene lingine gati gilisaꞌmahe: \q1 Numuno gizilizaniꞌ geheni mukikutiꞌ geheni ma nene \q1 numuno gizaaꞌ avete ningi goloso o vive lii \q1 di kegesi di hulaniꞌ geheni neꞌmo nene \q1 geheni mukiꞌ ngivileꞌ ogosa numuno do amuzo molo minaaꞌ geheni loloꞌ ogave. \q1 \v 11 Aꞌmine initeꞌ do sotoꞌ ive nene guvelesi veꞌmo \q1 do sotoꞌ ineꞌ ve. \q1 Aꞌmine initeꞌ nene evenelite ninguneꞌ \q1 mo amebe izo do sotoꞌ oganiꞌ neive. \p \v 12 Tiꞌ lo lo-ngemavo aꞌmine Zuda veliti monoꞌ ve naba ingine aneza gamazi nene lelikumuꞌ lave li gili galapuso emelone li gilaniꞌza eveneꞌ mukiꞌ aꞌmida minavemuꞌ nene golise ngemavo huli-di vaniꞌ. \s1 Izesuꞌni Ganala Dalineꞌ Akaloꞌ Eleꞌmizi Milalisa Takisi Monimuꞌ Emenguꞌ Mili Longoꞌ I-daniꞌ Nene nGivileꞌ Ineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 22:15-22; Lukaꞌ 20:20-26) \p \v 13 Neꞌmine igi Zuda veti gizebo ve ingine Halisaioꞌ monoꞌ laaꞌ aveutikisi guvelesi ve Helodeꞌni hize eleꞌ i-daaꞌ aveutikisi linge ma ingine vi Izesuꞌni golo izikevo goniꞌ o-deloneꞌ gamazi lilihe li ngimiselikevo \v 14 ezela igi heteli tiꞌ li li-imaniꞌ: Tisazo, gaza ve lisiheꞌ lamineꞌ naineꞌ nene mo gele none. Gamazi lo-ngemelineꞌ aleve nene naniꞌmine aleve nilizahe nemuꞌ gaza gaka mukiꞌ gelesaꞌmane. Eveneꞌ naba mini geiꞌ lilineꞌ gamazimuꞌ muluꞌninguꞌ goloso gili gelemilizadokisi nilizaniꞌ nemuꞌ gelamo Oꞌmosoꞌmi aka lelebizo gamazi gihilevoꞌ lo-lemaaꞌ nane. Nemuꞌ nene gaza laanivo gelelone. Loma veti guveꞌinesi ve naba Kaesaleꞌ aza takisi moni huli-nidilizave lo neidoꞌ nene eꞌmeto Zuda ve laza ma hulo-desoꞌ nene lisiheꞌ o neihe louꞌ gamazite avutoꞌ o neive. \v 15 Gaza gelanivo takisi emelonidoꞌ o neihe emamolonidoꞌ o neive. Neꞌmine laniꞌza lingine Kaesaleꞌni takisi imilo lilineꞌ nene Zuda ve ngizeboloꞌ molavo ganala dalive. Idoꞌ imamilo lilineꞌ nene Loma ve ngizeboloꞌ molavo ganala dalive li gili longoꞌ aniꞌ initeliꞌmi monovo gililisa lami ha veꞌine avilelotiꞌ golo izisa longoꞌ i-daniꞌ nene Izesuꞌ aza mo ningo gelo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nanimuꞌ nemenguꞌ nimilave. Moni ma di igi nelebizikevo ningelove. \v 16 Lavo ma imikevo ningo tiꞌ lo longoꞌ o-ngedo lineꞌ: Me moniloꞌ eveneliꞌmi golo velesi gulivesi neineꞌ nene zahi golo velesi gulivesi neive. Longoꞌ o-ngedavo ingine Kaesaleꞌ ma ve laniꞌ. \v 17 Likevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Tiꞌ li ma aꞌmine moni nene ngamani gizebo ve eiꞌ Kaisaleꞌ initeꞌve noloseinako aꞌminemuꞌ nolivo ma nene ha imilo. Idoꞌ aꞌmineꞌmine igi Oꞌmosoꞌmo lingimineꞌ initetoꞌ nene ha golo hizi imilo. Neꞌmine lavo ingine golize naba li-daniꞌ. \s1 Izesuꞌni Diꞌmi Limi-dilisa Helakutiꞌ Otaaꞌ Monovomuꞌ Longoꞌ I-daniꞌ Nene nGivileꞌ Ineꞌ \r (Mataioꞌ 22:23-33; Lukaꞌ 20:27-40) \p \v 18 Idoꞌ Sadukaioꞌ monoꞌ laaꞌ ave helakutiꞌ otaaꞌ ne nomive laaꞌ ave engikutiꞌ linge ma Izesuda igi longoꞌ i-di tiꞌ li laniꞌ: \v 19 Tisazo, Moseꞌ aza luhuvo gize-lidineꞌ nene tiꞌ lo neive: Uvoꞌninge nakuꞌninge ma minilizangutiꞌ maliꞌmo veneꞌ do mino izipe gedamo helavo ma engikutiꞌ maliꞌmo aꞌmine gevonoꞌ veneꞌ nene dosa aꞌmine hilive nemuꞌ medelo izipe gedo molo-delive. \v 20 Neꞌmino nenako uvoꞌninge nakuꞌninge seveni ma minaniꞌ. Aꞌmingutiꞌ uvoꞌnibo ganaꞌve neꞌmo veneꞌ do mino izipahala sotoꞌ amavo hilineꞌ. \v 21 Helavo akunolo aꞌmidotiꞌ neꞌmo aꞌmine veneꞌ nene do mino izipe sotoꞌ amivo hilineꞌ. Idoꞌ helavo akunolo aꞌmidotiꞌ neꞌmo aꞌmine veneꞌ daniꞌza izipe gedamo hilineꞌ. \v 22 Neꞌmine igi aꞌmine veneꞌ dikaꞌ dikaꞌ igi izipe gidami ve seveni ingine mukitoꞌ hilikaꞌ hilikaꞌ igi osuꞌ laniꞌ. Neꞌmine ikevo alingeꞌ aꞌmine venekisi nene hilineꞌ. \v 23 Neꞌmine ogavo aꞌmine veneꞌ nene aꞌmine ve seveni mukiꞌ nete daniꞌ nenako eveneꞌ mukiꞌ hilangutiꞌ otiliza gameneuꞌ nene zahi elenaho loloꞌ ilive. \v 24 Likevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine gili gopo aniꞌ nene Oꞌmosoꞌmi gamazi monoꞌ godolouꞌ gizi nizaniꞌ ma nene gili vevesami Oꞌmosoꞌmi amuzomukisi ma gili lamineꞌ isaꞌmaniꞌ nenako nemuꞌ nene gili gopo aniꞌ ve. Olo. \v 25 Neꞌmine noluvoniꞌ nene nemuꞌ noluve. Helaakutiꞌ otaaꞌ gameneuꞌ nene veneꞌ daaꞌ idoꞌ veloꞌ vaaꞌ monovo nene ma minamoloseive. Asi Oꞌmosoꞌmi angeloꞌve ha minaaꞌ naniꞌ neꞌmini eveneꞌ inginesi ha minilisave. \v 26 Idoꞌ lingine helaakutiꞌ otaaꞌ nemuꞌ likeze. Aꞌminemuꞌ ma Lo-lengemelove. Moseꞌ aza zautiꞌ oloꞌ gulumo ogavo ninge neivo Oꞌmosoꞌmo gamazi tiꞌ lo lo-imineꞌ monoꞌ godolouꞌ gize neineꞌ ma nene gati gilahe gilamave: Naza nene Abalahamule Isakale Zakobole engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ. \v 27 Idoꞌ aꞌmine ve hili osuꞌ ladiniko engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve ngelo ma lamidine. Engiꞌ Oꞌmosoꞌine nouve lineꞌ neꞌmo mo hili osuꞌ lami ha nizave lo gelelesune. Nemuꞌ nene lingine hilave nene mudise osuꞌ laaꞌ nave laaꞌ naniꞌ nene mo ladanga gehepeve nilave lo lo-ngidineꞌ. \s1 Louꞌ Gamazi Mukikutiꞌ Nene Nani Gamaziꞌmo Dizosa Neive Lo Ve Maliꞌmo Izesuꞌni Longoꞌ O-dineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 22:34-40; Lukaꞌ 10:25-28) \p \v 28 Neꞌmine li gamazidunuꞌ ge hulo ne hulo li gamazi gono di nizavo monoꞌ apize ngemaaꞌ ive maliꞌmo ogo gele minineꞌ nene Izesuꞌni longoꞌ i-dikevo aꞌmidoꞌ nene do lamineꞌ ogo do velepeꞌ izo nolo-ngimivo gelo tiꞌ lo longoꞌ o-do lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo louꞌ gamazi lo huko-lidineꞌ neutiꞌ nene gamazi mukiꞌ ngivileꞌ ogo nani gamaziꞌmo dizosa neive. \v 29 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Dizo neineꞌ gamazi nene neꞌmine lo neive: Lingine Isilaeleꞌ aleve gililo. Guvelesi ve Oꞌmosote neve nene eiꞌ hamoꞌ Guvelesi ve ne neive. \v 30 Nemuꞌ nene lutine gatine vodinesi amuzotine vaiꞌ nesi nene Guvelesi ve Oꞌmosotida nene mili osuꞌ li lutine imivoꞌ minilo. \v 31 Idoꞌ aꞌmidotiꞌ lemo nene tiꞌ lo neive: Lingine lengiꞌ okodinemuꞌ gilaaꞌ naniꞌ neꞌmine igi eveneꞌ avita gidini nizavemukisi nene gili lutine ngimilo. Aꞌmine gamazi setaꞌ ngivileꞌ ogo minineꞌ louꞌ gamazi nene gohi ma nomive. \v 32 Lavo monoꞌ apize ngemaaꞌ ive aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, mo lamineꞌ gehepeve lane. Oꞌmoso nene hamoꞌ neivo Oꞌmoso gohi ma nomive lo laineꞌ nene mo lamineꞌ lane. \v 33 Idoꞌ lute gatesi amuzote vaikisi nene mudise ezela molo mino lute emo minaaꞌ idoꞌ leliꞌ okodemuꞌ gelaaꞌ nouneꞌ neꞌminosa evenekumuꞌ gelo lute ngemaaꞌ neꞌmo nene initeꞌ olokuꞌ gizo Oꞌmoso lehize-daaꞌ idoꞌ ato atoꞌ niteꞌ lehize-daaꞌ monovo nene ivileꞌ goloso ogosa naba neive. Mo lamineꞌ lane. \v 34 Neꞌmine lavo aza gele vevese mino neꞌmine lineꞌ nene gelo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Oꞌmosoꞌmo gizebo o neinguꞌ vo holalinidoꞌ avitoꞌ ogane. Neꞌmine lavo gili ngehelele izavo eveneꞌ hamolitesi initeꞌ mamuꞌ gohi longoꞌ i-damaniꞌ. \s1 Do Luꞌ Izelive Lo Oꞌmosoꞌmo Imiselelesa Live Guvelesi Ve Davidiꞌ Aꞌvo Neꞌmo Nene Davidiꞌni Ivileꞌ O-dosa Neive Lo Izesuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 22:41-46; Lukaꞌ 20:41-44) \p \v 35 Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ monoꞌ noapize ngemo tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Monoꞌ apizi lingimaaꞌ ave nete Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live nene mo ha Davidiꞌ aꞌvopilemoꞌ neive laaꞌ naniꞌ nene nanimuꞌ laaꞌ nave. \v 36 Oꞌmosoꞌmi Sikalahuliꞌmo do ote-davo asiꞌve Davidiꞌ neꞌmo nene tiꞌ lo lineꞌ ma neive: \q1 Okulumukuꞌ ve aza Guveꞌnesi vemuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ ve: \q1 Nezelotiꞌ geiꞌ nene nange. Aꞌne hulaaꞌ uvoda mene minezo. \q1 Nanivo biluvaꞌ i-gidaaꞌ nave nene gizengala doꞌmo leme-ngedekuvo gelekeleꞌ i-gidi minilisave. \m \v 37 Neꞌmino asiꞌve Davidiꞌ neꞌmo nene aꞌmine do luꞌ izelive lo Oꞌmosoꞌmo imiselelesa livemuꞌ Guveꞌnesi ve ve lo lineꞌ nenako nemuꞌ nene aꞌmine ve aza ha Davidiꞌ aꞌvovoꞌ nene nado minelive. Olo. Neꞌmine lo monoꞌ nolivo di geseꞌ ave mukiꞌ ingine laniteꞌ gili minisa gapepeꞌ i minaniꞌ. \s1 Monoꞌ Apizi nGimaaꞌ Aveliti Monovo Golosomuꞌ Lo Sotoꞌ Ineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 23:1-36; Lukaꞌ 20:45-47) \p \v 38 Izesuꞌ aza monoꞌ noapize ngemo imineꞌ molo tiꞌ lo lineꞌ: Monoꞌ apizi lingimaaꞌ aveti monovo nene dikelizaze. Eheꞌ igi minilo. Ingine nene lavolavo haꞌna haꞌna liki monaakumukovoꞌ ngumo helaaꞌ neivo idoꞌ maketiloꞌ nimonavo evenelite ningi ngopoꞌni li-ngidilizangumukovoꞌ ngumo helaaꞌ neivo \v 39 idoꞌ monoꞌ numungukisi idoꞌ nosoꞌ niteꞌ naba nadasi ingine nene ve nabalitevoꞌ minaaꞌ aniꞌ holomoloꞌ minaakumukovoꞌ nene ngumo helaaꞌ neive. \v 40 Idoꞌ ingine veneꞌ gonoliti initeꞌ mataꞌine nene di gopo igi di engita igi idoꞌ apa niteꞌ igi gamazi haꞌna haꞌna li Oꞌmosola laaꞌ nave. Gamene nabauꞌ aꞌmine ve nene Oꞌmosoꞌmo lihime naba goloso ngemeleseive. \s1 Veneꞌ Gevonoꞌ Maliꞌmo Ezela Minineꞌ Initeꞌ Mukiꞌ Nene Oꞌmoso Imineꞌ Gamazi \r (Lukaꞌ 21:1-4) \p \v 41 Izesuꞌ aza monoꞌ numuno nabauꞌ moni milaaꞌ aniꞌ bokisi gahevela mino eveneꞌ mukiꞌ aꞌmine bokisiuꞌ moni nihulavo ninge minineꞌ. Moni heneni ve mukiꞌ nete nene moni vaiꞌ hulikaꞌ hulikaꞌ navo \v 42 veneꞌ gevonoꞌ gohoꞌ minineꞌ ma aza ogo guleheꞌ moni ngomo setaꞌ hulineꞌ. Aꞌmine moni ngomo setaꞌ nene do bizo tili (3) toea ogaꞌ neive. \v 43 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ izipahala zuho asi lo-ngemavo ezela ikevo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Laminetoꞌ nolo-lingimuve. Veneꞌ gevonoꞌ gohoꞌ veneꞌ meꞌmo moni hulineꞌ neꞌmo nene eveneꞌ mukitoꞌ moni hulaniꞌ nene ngivileꞌ ivosa hulave. \v 44 Neꞌmine ngivileꞌ ogo hulave luvoniꞌ nene eveneꞌ mukiꞌ ingine moniꞌine vaiꞌ lo miningutiꞌ hulaniꞌza aza nene nosoꞌ niteꞌve do sotoꞌ ilineꞌ initeꞌ gohi ma minamivo initeꞌ mataꞌ gohoꞌ neingutiꞌ nene hulave lo lo-ngimineꞌ. \c 13 \s1 Monoꞌ Numuno Naba Di Goloso Ilizangumuꞌ Izesuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 24:1-2; Lukaꞌ 21:5-6) \p \v 1 Izesuꞌ monoꞌ numuno nabautiꞌ nolimivo izipahala zuhoutiꞌ maliꞌmo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Tisazo, ningezo. Numuno mene geheni amebe gehenidunuꞌ numuno atoliꞌmine lamineꞌ goloso gizikeve. \v 2 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Numuno naba mene ninge nabe. Neꞌmi geheniꞌve nene bili ngululubizi hulikevo geheni sitaꞌ neꞌminesi ma bizi minamilisasive. \s1 Sotoꞌ Ilineꞌ Initekumuꞌ Izesuꞌni Longoꞌ I-dikevo Geni Mulumo Niteꞌ Sotoꞌ Ilingumuꞌ Nene Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 24:3-14; Lukaꞌ 21:7-19) \p \v 3 Neꞌmine lo Oliva gololoꞌ dizo monoꞌ numuno nabala vele ize hulo neivo Petolole Zakobole Zohanele Adeleale angisevoꞌ mini Izesuꞌni longoꞌ i-daniꞌ: \v 4 Idiꞌne laineꞌ initeꞌ nene naniheꞌ sotoꞌ ilive. Idoꞌ aꞌmine gamazi nene gihile izelesa neivo noso molo naniteꞌ naniteꞌ sotoꞌ ilihe. Nemuꞌ lo-lemezo. \v 5 Tiꞌ li longoꞌ i-dikevo aza apiꞌ ogo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Ve malite gotine izi lengeleꞌmize gopo ikelizaze. Lingine eheꞌ igi ningisa minilo. \v 6 Eveneꞌ mukiꞌ nete nene neniꞌ guliveꞌne igi aꞌmine Oꞌmosoꞌmo do lunguꞌ izelive lo nimiselelesa live ma nene naꞌmo nouve li goꞌine izi eveneꞌ mukiꞌ ngeleꞌmize gopo ilisave. \v 7 Idoꞌ lovo sotoꞌ neivo nigili ma idoꞌ ebeꞌ mala mala lovo sotoꞌ neivo neꞌmi gamazi nigili ma upuhoꞌ igi golise gilamilo. Aꞌmine initeꞌ nene sotoꞌ oloseiha initeꞌ vaiꞌ osuꞌ lilineꞌ gamene naba nene aꞌmidoꞌ olihe sotoꞌ amive. \v 8 Idoꞌ misubo mauꞌ vete misubo mauꞌ vesi lovo hizilisave. Idoꞌ guvelesi ve naba maliꞌmi zuhote guvelesi ve naba maliꞌmi zuhosi lovo hizilisave. Misubo ato atota mimiꞌ okaꞌ okaꞌ oloseive. Idoꞌ gaꞌna naba helaaꞌ gamene nevosi nene sotoꞌ okaꞌ okaꞌ oloseive. Venelite izipe gidilisa mulumo apiꞌ igi gili gilikaꞌ gilikaꞌ iꞌmi iꞌmi navo alingeꞌ izipahaꞌine sotoꞌ ogaꞌ neive. Aꞌmineꞌmine ogo aꞌmine mulumo niteꞌ sotoꞌ ilineꞌ nene ha apiꞌ ilineꞌ nenako nemuꞌ nene gilikaꞌ gilikaꞌ iꞌmi navo alingeꞌ naza sotoꞌ olosuve. \v 9 Idoꞌ lingine nene eheꞌ igi ningisa minilo. Kanisoleꞌnidoꞌ gonitoꞌ lengeleꞌmizi milalisave. Monoꞌ numuꞌninguꞌ lingibililisave. Nenita giꞌmizi minangumuꞌ ve li gonitoꞌ lengeleꞌmizi milikevo guveꞌinesi ve nabaliti veꞌnidokisi ngamani nabaliti veꞌnidokisi oti mini neze monovoꞌne li sotoꞌ igi li-ngimilisave. \v 10 Neꞌmine ilizaniꞌza gamene naba olihe amivo gomuꞌ nene monoꞌ gamazi lamineꞌ di hutileꞌ igi li sotoꞌ i-ngimikevo eveneꞌ zuho ato atoꞌ mukita voloseive. \v 11 Idoꞌ adidoꞌ di lengeleꞌmizi gonitoꞌ milalisa navo ma nani gamazi lolone li gatine mukiꞌ gilamilo. Lengiꞌ gamazi nomive. Oꞌmosoꞌmi Sikalahuꞌ eiꞌ gamazi lilisanaze. Asi Oꞌmosoꞌmo aꞌmine gameneloꞌ gatinguꞌ do sotoꞌ ilineꞌ gamazivoꞌ nene lilo. \v 12 Idoꞌ eveneꞌ nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ amaniꞌ nete nene nenikumuꞌ gili eleꞌvoleꞌ ave nene ngibili hililizave li gonitoꞌ ngeleꞌmizi milalisave. Ee, mo uvoꞌninge nakuꞌninge nilizaniꞌ netesi idoꞌ izeꞌninge meꞌninge izipahaꞌine zuho nilizaniꞌ netesi nene ha neꞌmine ilisave. \v 13 Neniꞌ guliveꞌne di minilizangumuꞌ eveneꞌ mukiꞌ nete nene lengikumuꞌ goloso gililisave. Neꞌmine ilizaha eveneꞌ ma nenikumuꞌ ha gili eleꞌvoleꞌ igi mini huli-nidamavo gamene naba ilineꞌ nene Oꞌmosoꞌmo do nguꞌ izeleseive. \s1 Gamene Goloso Ma Sotoꞌ Oloseive Lo Nemuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 24:15-28; Lukaꞌ 21:20-24) \p \v 14 Alingeꞌ nene ebeꞌ do goloso ilineꞌ initeꞌ goseleꞌ niteꞌ goloso gehepeve ma aloseive laniꞌ ma nene aꞌmida minamilidoꞌ o neineꞌ ebeta sotoꞌ oloseive. (Aꞌmene gizuvoniꞌ gamazi mene gato nogelo ma gatelinive gaza gele ngoloꞌ lo gelezo.) Neꞌmino sotoꞌ neivo niningi ma Zudaia misubo meuꞌ nilizave lingine aꞌmidoꞌ geti golise golola vi halekilizave. \v 15 Ehe, aꞌmine gameneuꞌ nene silibe ogo minaaꞌ nene nominako ve ma ingine numuꞌine avitasi nilizadotiꞌ nene iheꞌ numuꞌninguko vi initeꞌ mataꞌine aꞌminguꞌ neineꞌ nene di vamilisave. \v 16 Idoꞌ minguꞌ nilizadotiꞌ nene okoꞌnidoꞌ initeꞌine dalisa tineꞌ mili numunguꞌ amilisave. \v 17 Agae, aꞌmine gameneuꞌ nene izipahaꞌine minineꞌ venekumukisi idoꞌ izipe amidoꞌ nizaniꞌ venekumukisi nene mo mulumo gele-ngedekuve. Geꞌnebe goloso ilisave. \v 18 Luvoniꞌ initeꞌ nene goline gameneuꞌ sotoꞌ ogalive li Oꞌmosola li minilo. \v 19 Ne nanitekumuꞌ ve. Oꞌmosoꞌmo initeꞌ mataꞌ do sotoꞌ idotiꞌ idise noneꞌ gamenela mene mulumo alumo niteꞌ naba neꞌmine gomuta sotoꞌ amineꞌ nenako apiꞌ ogo aꞌmine gameneloꞌ sotoꞌ oloseive. Idoꞌ sotoꞌ ilidotiꞌ nene alingeꞌ gohi ma neꞌmino sotoꞌ amoloseive. \v 20 Guvelesi veꞌmo aꞌmine gamene nene mine haꞌna ogalive lo bele hukolove ma lamidiniko eveneꞌ hamoꞌ veꞌinesi ma minamadineꞌza eiꞌ evenele ve lo ngeleꞌmize kegesineꞌ evenelemuꞌ nene gelosa aꞌmine gamene nene mine haꞌna alive lo bele hukolosa lineꞌ ve. \v 21 Aꞌmine gameneuꞌ nene ve maliꞌmo ningilo. Oꞌmosoꞌmo do luꞌ izelive lo imiselelesa live aza mela neive lo idoꞌ ningilo. Holela neive lo nolo-lingimivo ma nene gili imamilo. \v 22 Idoꞌ nanitekumuꞌ ve. Eveneꞌ ma nete soza li linge ma Oꞌmosoꞌmo do lunguꞌ izeline lo nimiselelesa live nouve li idoꞌ linge ma Oꞌmosoꞌmi gamazi lo sotoꞌ ogaꞌ nouve polohete nouve li sotoꞌ igisa Oꞌmosoꞌmo eiꞌ ve lo ngeleꞌmize kegesineꞌ eveneꞌve nene goꞌine izekunivo leꞌmetilizahe li ngeleꞌmize gopo ilisa atoꞌ nitekisi eveneꞌ golize laaꞌ nitekisi di sotoꞌ igi ngelebizilisave. \v 23 Mene initeꞌ nene olihe sotoꞌ amivosa initeꞌ mukikumuꞌ gomuꞌ nolo-lingimuze. Ehe, mo gizebo lamineꞌ igi minilo. \s1 Oꞌmosolatiꞌ Ve Gihile Alineꞌ Gamazimuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 24:29-31; Lukaꞌ 21:25-28) \p \v 24 Aꞌmine mulumo niteꞌ sotoꞌ ogo minelineꞌ gamene osuꞌ lavo alingeꞌ nene holiꞌmi labanala nolihizivo ikeꞌniꞌmi labanala osuꞌ lavo \v 25 sonohiꞌ nene okulumokutiꞌ diꞌmoziꞌ moziꞌ navo okulumokuꞌ amuzoꞌinesi niteꞌ nene moꞌmongoꞌ i geseꞌ navo \v 26 Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene amuzo naba do mino labanaꞌnesi limuso avileloꞌ nolimuvo ningilisave. \v 27 Neꞌmine ogo angeloꞌ ngimiselekuvo vi ngeleꞌmize kegesuvoniꞌ eveneꞌne nene misubo ato atokuꞌ miniꞌmi minaniꞌ ebeꞌ mukikutiꞌ nene moni ngeleꞌmizi di nubo i-ngidilisave. \s1 Aneza Gamazi Gohuno Zaloꞌ Lo Molo Lineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 24:32-35; Lukaꞌ 21:29-33) \p \v 28 Idoꞌ gohuno zaloꞌ lo molaloniꞌ nene gili lamineꞌ igi gililo. Lingine Zuda veti misubotida mene gohuno zalotiꞌ sisive hoꞌlavo mo hoꞌ gamene alitave li ningi gilaaꞌ nave. \v 29 Idoꞌ aꞌmineꞌmine ogo aꞌmine nolo-lingimuvo niteꞌ nene sotoꞌ neivo ma aza avitoꞌ ogo mo nene hetelelesa neive li ningi gililisave. \v 30 Laminetoꞌ ma lo-lengemeloze. Gililo. Aꞌmine gameneloꞌ aleve nene ha mini olihe hili osuꞌ lamavosi aꞌmine initeꞌ mukiꞌ nene sotoꞌ ilisave. \v 31 Okulumoki misubogi nene ha vi osuꞌ lilisasineꞌza aꞌmine gamaziꞌne nene mo osuꞌ lamo eleꞌvoleꞌ ogo mineleseive. \s1 Aꞌmine Sotoꞌ Ilineꞌ Gamenemuꞌ Nene Ve Hamolitesi Ma Gelamune Lo Izesuꞌ Lineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 24:36-44) \p \v 32 Neꞌmine o neineꞌza aꞌmine sotoꞌ ilineꞌ gamenemuꞌ nene ve hamolitesi ma gelamune. Idoꞌ Okulumokuko angelolesi nene gilamave. Idoꞌ Oꞌmosoꞌmi gipele nazasi nene ma gelamuve. Meꞌneho eiꞌ hamoꞌ nene gele neive. \v 33 Sotoꞌ ilineꞌ gamene nene naniheꞌ nolihe lingine ma gilamanaze. Eheꞌ igi gizebo igi minilo. \v 34 Idoꞌ ma neꞌmino neive: Ve maliꞌmo venenga volosa numuꞌve ebeꞌve hulosa gelekeleꞌ izipahala initeꞌveloꞌ gizebo ve hulo-ngedo hamoꞌ hamoꞌ nene gono ngemo gatedoꞌ gizebo ilivemuꞌ nene gatedoꞌ gizebo lekeseve ilive lo lo-doosa vineꞌ ve. \v 35-36 Numuno meleho alineꞌ gamene nene nivengaꞌ alihe holukaꞌ oloꞌmudise alihe goꞌ nuvonuvo neivo nehe goꞌ lo labanaꞌ elelesa neivo nehe lingine gilamanaze. Liteꞌ lo ogo ingi nizavo ningalize. Nemuꞌ gizebo lamineꞌ igi minilo. \v 37 Lengiꞌ nolo-lingimuvoniꞌ gamazi mene eveneꞌ mukikumukisi nene noluve. Gizebo lamineꞌ igi minilo. \c 14 \s1 Zuda Veliti Monoꞌ Ve Naba Nete Izesuꞌni Bililizaniꞌ Gamazi Laniꞌ \r (Mataioꞌ 26:1-5; Lukaꞌ 22:1-2; Zohaneꞌ 11:45-53) \p \v 1-2 Isilaeleꞌ aleveti avotemote Aigita misubouꞌ minaniꞌ gameneuꞌ Oꞌmosoꞌmo iseꞌine izingumuꞌ gelo holiseꞌ mino nosoꞌ niteꞌ naaꞌ nouneꞌ gamene adoꞌ lulu izamineꞌ beleti naaꞌ nouneꞌ holiseꞌ nene olosa gamene setaꞌ lumo ha neivo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi Izesuꞌni analoꞌ di bililisa gilaniꞌza holiseꞌ gameneuꞌ nene eveneꞌ vaiꞌ di geseꞌ igi ningi nizavo analoꞌ daloneꞌ nene lovo di sotoꞌ ikelizanako holisekuꞌ nene alamolone li zegeni analoꞌ di bililiza akamuꞌ viseꞌ iꞌmi vi minaniꞌ. \s1 Betani Numuda Veneꞌ Maliꞌmo Izesuꞌni Uveli Leke-dineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:6-13; Zohaneꞌ 12:1-8) \p \v 3 Neꞌmine igi nizavo Izesuꞌ Betani numuda mino ganadise gozopoꞌ ma gize dave Simoniꞌ neꞌmi numuꞌveuꞌ dizo mino nosoꞌ niteꞌ no neivo veneꞌ maliꞌmo unuvo laminekisi uveli lamineꞌ gehepeve meniꞌve dizo minineꞌ gulive nalida nene luhuvo laminekisi gehenidunuꞌ liliꞌ aniꞌ botolokuꞌ minineꞌ nene do ogo botololiꞌmi velela ize siꞌze hulo aꞌmingutiꞌ uveli nene Izesuꞌ godolouꞌ leke-dineꞌ. \v 4 Leke-davo eveneꞌ linge ma nete muluꞌninguꞌ goloso gili engikuꞌ tiꞌ li laniꞌ: Uveli nene nani monovomuꞌ do labuluvo neive. \v 5 Aꞌmine uveli nene maketi miladini sigisi hadeti Kina (K600) ivileꞌ ivosa moni naba dadinako maketi mili meni di gohoꞌ gahaliꞌ ngimilizanako ve li elemikevo \v 6 Izesuꞌ aza gelo tiꞌ lo lineꞌ: Huli-dilo. Aza naniteꞌ do goloso ogavosa genivesi gamazi nili-dave. Veneꞌ neꞌmo initeꞌ lamineꞌ noo-nidivo ede vive. \v 7 Nene nanitekumuꞌ ve. Lingine nene gohoꞌ gahaliꞌ alevesi mini di vi minilizaniꞌ nenako lingine ngeleꞌmize lamineꞌ olone li gililizaniꞌ nene nani gamenela gililizahe aꞌmidoꞌ ha ngeleꞌmize lamineꞌ ilisaniꞌza nezesi nene mudive ma mini di vi minamilisave. \v 8 Aza ilidoꞌ o minineꞌ niteꞌ nene ogave. Galese izi-nidilizangumuꞌ nene gomuꞌ okoꞌne do lamineꞌ o-nedo holo-nedave. \v 9 Naza laminetoꞌ lo-lengemeloze. Gililo. Monoꞌ gamazi lamineꞌ mene di misubouꞌ misubouꞌ moni li-ngimilizadaa nene eze guvele nene ha gili minilizave li aza initeꞌ o-nidineꞌ nemukisi li sotoꞌ igi li-ngimilizave. \s1 Zudaꞌ Aza Izesuꞌni nGelebizelesa Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:14-16; Lukaꞌ 22:3-6) \p \v 10 Neꞌmine ogavo Izesuꞌ izipahala zuho tuvelu engikutiꞌ Kelioto numudotiꞌ ve ma gulive Zudaꞌ aza Izesuꞌni ngelebizekuvo dalizave lo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabala vo lo-ngimineꞌ. \v 11 Lo-ngemavo muluꞌninguꞌ lamineꞌ gili moni emelone lii li huki-dikevo aza vo Izesuꞌni nene ngelebizeli akamuꞌ viseꞌ ogo minineꞌ. \s1 Oꞌmosoꞌmo Iseꞌine Izingumuꞌ Gili Mini Naaꞌ Nosoꞌ Niteꞌ Nene Izesuꞌ Izipahala Zuhosi Naniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:17-25; Lukaꞌ 22:7-14, 21-23; Zohaneꞌ 13:21-30) \p \v 12 Zuda vete lulu izamineꞌ beleti naaꞌ nouneꞌ holiseꞌ nene apiꞌ neivo Oꞌmosoꞌmo avotemotine iseꞌine ize-ngidingumuꞌ gele mino naaꞌ nouneꞌ nosoꞌ niteꞌ naloningumuꞌ sipisipi angale belaaꞌ nouneꞌ gameneloꞌ nene Izesuꞌ izipahala zuho nete tiꞌ li longoꞌ i-daniꞌ: Oꞌmosoꞌmo avotemotine iseꞌine ize-ngidingumuꞌ gelo naaꞌ nouneꞌ nosoꞌ niteꞌ nene zala vo do vaꞌvaꞌ o-gedelone lo nolane. \v 13 Likevo izipahala zuhoutiꞌ ve setaꞌ ma nongimiselo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Numuno nabala vi nihetelasivo ve maliꞌmo misubo somouꞌ noso ohizo geho navo voteneꞌ ilisaze. Lingine eꞌmeti vilizo. \v 14 Numuno mauꞌ dizo vavo ma aꞌminguꞌ vi numuno neꞌmi melehine tiꞌ li li-imilizo: Tisate neꞌmo tiꞌ lo lave: Nazasi izipahaꞌnesi Oꞌmosoꞌmo avotemotine iseꞌine izingumuꞌ gelo naaꞌ nosoꞌ niteꞌ naloneꞌ numuno lulo nene zauꞌ nalone. \v 15 Likesivo numuno meleho aza numuno veletoꞌ mino galaꞌmudoꞌ mino ingutiꞌ veletoꞌ nene lulo nabasi mininguꞌ initeꞌ mataꞌ aviliseꞌ i nizaniꞌ nene lengelebizeleseive. Aꞌminguꞌ nene nosoꞌ nitete di vaꞌvaꞌ ilizo. \v 16 Tiꞌ lo lo-ngemavo izipahala setaꞌ ingine oti numuno nabala vi heteli lo-ngimineꞌ maꞌmine ogavo Oꞌmosoꞌmo iseꞌine izingumuꞌ gelo naaꞌ nouneꞌ nosoꞌ niteꞌ nene di vaꞌvaꞌ asineꞌ. \p \v 17 Neꞌmine ikesivo mo nivengaꞌ molavo Izesuꞌ aza izipahala zuho tuvelu nesi aniꞌ. \v 18 Nosoꞌ niteꞌ ni nizavo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Laminetoꞌ ma lo-lengemeloze. Gililo. Nosoꞌ niteꞌ nonunive lengikutiꞌ maliꞌmo nenikumuꞌ me neive lo biluvaliti aꞌninguꞌ molaloseive. \v 19 Lavo ingine mulumo gili igi hamoꞌ hamoꞌ longoꞌ i-daniꞌ. Nenikumuꞌ lamo nolosane. Olo. \v 20 Neꞌmine li longoꞌ i-dikevo aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Aꞌmine ve nene lapese hamokutiꞌ nonunive tuvelu lengikutiꞌ hamoliꞌmo neꞌmine oloseive losa noluve. \v 21 Ee, Oꞌmosolatiꞌ ve gihile nenikumuꞌ polohetelite gizi nizadoꞌ eꞌmeto heleloniꞌ akaloꞌ novuvoniꞌza biluvalite neniꞌ dalizave lo do sotoꞌ o-nedelive nene agae, mo mulumo gono goloso daloseinako nemuꞌ aꞌmine ve aza izeleho ma gedamidiniko aꞌmine mulumo gono sotoꞌ o-delesa neineꞌ akaloꞌ nene ma mine molo minamivo lamineꞌ o minidine. \s1 Izesuꞌ Lebeni Niteꞌ Apiꞌ Ogo nGimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:26-30; Lukaꞌ 22:14-20; 1 Kolidi 11:23-25) \p \v 22 Nosoꞌ niteꞌ ninavo Izesuꞌ aza beleti do Oꞌmoso opoꞌni lo gito nongemo tiꞌ lo lineꞌ: Dalo. Mene neniꞌ meꞌmeleꞌne ma ne neive. \v 23 Neꞌmine lo vaini gomise do Oꞌmoso opoꞌni lo ngemavo aꞌmingutiꞌ vaini noso ninavo \v 24 tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌmosoꞌmo lo huko-lidineꞌ gamazi nene do eleꞌvoleꞌ ilineꞌ vaniseꞌne nene eveneꞌ mukikumuꞌ ve lo lekeloniꞌ vanise mene neive. \v 25 Laminetoꞌ lo-lengemelove. Naza vaini gihileꞌmi novozo nene gohi ma namo mino alingeꞌ Oꞌmosoꞌmo gizebo o-lengedelineꞌ gameneloꞌ nene aꞌmine novozo atoliꞌmine gosohoꞌ nalosuve. \v 26 Neꞌmine lavo monoꞌ nama lisa limi heta igi Oliva golola dizi vaniꞌ. \s1 Izesuꞌni Petoloꞌ Ataize Lo-delingumuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:31-35; Lukaꞌ 22:31-34; Zohaneꞌ 13:36-38) \p \v 27 Dizi minikevo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Monoꞌ Godolouꞌ nene Oꞌmosoꞌmo lineꞌ gamazi ma tiꞌ li gizi nizaniꞌ ve: Gizebo veꞌine belekuvo sipisipi ize hutileꞌ igi vilisave. Tiꞌ li gizi nizaniꞌ nenako lingine mukiꞌ huli-nidii vilisaniꞌza \v 28 helekuvo Oꞌmosoꞌmo neleꞌmize otavo gomuꞌ molo-lengemo nGalilaia misubouko volosuve. \v 29 Lavo Petoloꞌ aza tiꞌ lo lo-imineꞌ: Ingine mukitoꞌ huli-gidii vilizaniꞌza neniꞌ nene mo neꞌmine amolosuve. \v 30 Lavo Izesuꞌ tiꞌ lo lo-imineꞌ: Laminetoꞌ nolo-gimuve: Idise holukaꞌ gehepeve nene okoloho nolo setaꞌ olihe molamivo gaza gamene setohamo ataize lo-nedelesane. \v 31 Lavo Petoloꞌ pigi izo tiꞌ lo lineꞌ: Oꞌove. Ge gibili hili nesi nibili hililisa lilizanikisi nene ataize lo-gedamolosuve. Lavo izapahala zuho linge nesi aꞌmineꞌmine li osuꞌ laniꞌ. \s1 Izesuꞌ Gesemani Za Zuhouꞌ Oꞌmosola Lo Minineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:36-46; Lukaꞌ 22:39-46) \p \v 32 Idoꞌ ingine vi ebeꞌ ma gulive Gesemani nela vi hetelikevo izipahala zuho tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza Oꞌmosola nololongumuꞌ lingine meloꞌ mitoꞌ minilo. \v 33 Neꞌmine lo Petolole Zakobole Zohanenginevoꞌ ngeleꞌmizo novivo Izesuꞌ mulunouꞌ nene apiꞌ ogo hongiliꞌ hongiliꞌ ogo minivo gala mukiꞌ gilidiꞌmo mulumo naba gelo \v 34 tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Naza mo muluꞌneuꞌ mulumo goloso ogo geni naba idiꞌmo heleloniꞌ akaloꞌ mine molokuve. Lingine meloꞌ gizebo igi ningi minilo. \v 35 Izesuꞌ aza neꞌmine lo ngomo ma hotoꞌile novo misuboloꞌ golo hizo ongo aꞌmine mulumo gamene nene ivileꞌ ogo vilidoꞌ o nolineꞌ nene ivileꞌ ogo viliho lo ivileꞌ ogo vilingumuꞌ Oꞌmosola lo tiꞌ lo lineꞌ: \v 36 Ahono meꞌneho make, osoꞌ amosoꞌ initekisi ha ilinidoꞌ o neineꞌ nenako mulumo ekeseꞌ naaniꞌ mene do olovoꞌ o-nedezo. Do olovoꞌ o-nedelineꞌza neniꞌ luꞌneloꞌ amozo. Asi geiꞌ lukaloꞌ ozo. \v 37 Neꞌmine lo tineꞌ molo vo okise ingi nizavo ningo Petoloꞌni tiꞌ lo lo-imineꞌ: Simoni, gaza okise ongo nabe. Gamene ngomosi vanu aua neꞌminemuꞌ ha veka ma ninge minamilinidoꞌ o nehe. \v 38 Lengemenguꞌ milalizanguꞌ nene gopo ikelizaze. Gizebo igi Oꞌmosola li minilo. Ee, lutine neꞌmo gono dalosa neiha okodine neꞌmo nene geni o neive. \v 39 Tiꞌ lo lo-ngemo gohi vo gomuꞌ lidiꞌmino Oꞌmosola loo \v 40 gohi tineꞌ molo ogo ningineꞌ nene veꞌine hihiꞌ ogavo okise ingi nizavo ningineꞌ. Neꞌmine neivo nadive lo-emelone lii li-imiliza gamazimuꞌ viseꞌ igi minaniꞌ. \v 41 Gohi vosa iheꞌ ogo gamene setohamo ogavo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Okise ingi mini gililisa gili nizahe. Mo aꞌnesiꞌ ve. Ningilo. Oꞌmosolatiꞌ ve gihile neniꞌ nene di sotoꞌ igi ve golosoliti aꞌninguꞌ milalizaniꞌ gamene nene mo ogaze. \v 42 Otilo. Mo volonge. Ningilo. Biluvalite dalizave lo neze do sotoꞌ ilive nene mo avitoꞌ ogave. \s1 Izesuꞌni Analoꞌ Di Gonitoꞌ Eleꞌmizi Vaniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:47-56; Lukaꞌ 22:47-53; Zohaneꞌ 18:3-12) \p \v 43 Tiꞌ lo nolo-ngimivo aꞌmidoꞌ geto izipahala zuho tuvelu engikutiꞌ ve gonoꞌnibo Zudaꞌ aza ogo hetelineꞌ. Idoꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi monoꞌ gizebo vesi mini eveneꞌ mukiꞌ ngimiselikevo bainati mitekisi gavososi davo Zudalesi makaꞌ aniꞌ. \v 44 Idoꞌ olihe igi hetelami Izesuꞌni do sotoꞌ o-ngidive neꞌmo gomuꞌ tiꞌ lo lovo gize ngimineꞌ: Golo elo nalo ve nene mo aꞌmine ve mineleseize. Dalo. Golise valize. Gizebo lamineꞌ igi eleꞌmizi vilo. \v 45 Neꞌmine losa Izesuꞌ neida geto vo Tisazo loo golo elo naniꞌ. Golo elo navo \v 46 makaꞌ ave ingine ningi analoꞌ daniꞌ. \v 47 Neꞌmine ikevo Izesulesi aꞌmida minaveutiꞌ maliꞌmo bainati miteꞌ gokutiꞌ geleleheꞌ ogo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabaliꞌmi gelekeleꞌ izipeꞌmi gala belo hasaꞌ o hulineꞌ. \v 48 Idoꞌ Izesuꞌ aza analoꞌ dave tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Gizengize ve ma dalisa igaꞌ adiꞌmine igi bainati mitekisi gavososi di neniꞌ dalisa ahe. \v 49 Naza gamene gamene monoꞌ numuno nabauꞌ linginesi makaꞌ mino monoꞌ apize ngemaaꞌ uvoniꞌ maloꞌ nene aꞌneloꞌ damaniꞌ nehe. Aꞌmine gamene maloꞌ aꞌneloꞌ dami mini idise mene daniꞌ nene monoꞌ godolouꞌ gizi nizaniꞌ gamazi ma nene gihile izelineꞌ nenaze. Ha neꞌmine ilo. \v 50 Neꞌmine lavo izipahala zuho mukiꞌ huli-di golise vaniꞌ. \v 51 Golise vikevo gosoꞌve ma lavolavo mokonokovoꞌ liko eꞌmeto novivo ezesi daniꞌza \v 52 lavolavolokovoꞌ dikevo lavolavo apase hito bakaꞌ golise vineꞌ. \s1 Kanisoleliti Veꞌnidoꞌ Izesuꞌni Goniꞌ I-daniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:57-68; Lukaꞌ 22:54-55, 63-71; Zohaneꞌ 18:13-14, 19-24) \p \v 53 Idoꞌ Izesuꞌni eleꞌmizi evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba neida vaniꞌ. Neꞌmine ikevo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba mukikisi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi monoꞌ gizebo vesi mukiꞌ di geseꞌ aniꞌ. \v 54 Izesuꞌni eleꞌmizi nivavo Petoloꞌ aza hotoꞌile eꞌmete-do ogo heta minamo aꞌmine dizi minaniꞌ numuno nene vodo vodo ogo minavo olusoꞌ misubo vovo haza minidoꞌ gelekeleꞌ izipe oloꞌ gizi lahizi minangukisi hozi dizo vovoꞌninguꞌ mino oloꞌ lahizo minineꞌ. \v 55 Neꞌmino neivo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi Zuda veti kanisole vaikisi mini nani lihimemuꞌ Izesuꞌni belelone li lihimeꞌve li sotoꞌ ilizavemuꞌ viseꞌ aniꞌza \v 56 eveneꞌ mukiꞌ soza saza gamazi likevo gamaziꞌine vo hamoꞌ amivo bililizadoꞌ o minineꞌ gamazi ma di sotoꞌ amaniꞌ ve. \v 57 Neꞌmine ikevo malite oti soza saza gamazi ezemuꞌ tiꞌ li laniꞌ: \v 58 Aza tiꞌ lo livo giluneꞌ ve: Monoꞌ numuno naba mene eveneꞌ aꞌinedunuꞌ gizaniꞌ nene izo kuso gamene setohamo ogavo gohi ma eveneꞌ aꞌinedunuꞌ gizamilizaniꞌza neniꞌ lokuvo sotoꞌ oloseive. \v 59 Tiꞌ lo live li laniꞌza engiꞌ gamazi nene vo hamoꞌ amivo \v 60 evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabaliꞌmo vovoꞌninguꞌ ote mino Izesuꞌni longoꞌ o-do tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nilaniꞌ gamaziloꞌ mene do velepeꞌ izo lo-ngemelineꞌ gamazi ne nomihe. Mene ve nete geikumuꞌ nilaniꞌ gamazi nene gelanivo nadiꞌ o neive. \v 61 Tiꞌ lo longoꞌ o-dineꞌza aza vele bizo mino gamazi ma do velepeꞌ izo lo-emamineꞌ. Neꞌmine amivo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba aza gohi longoꞌ o-do tiꞌ lo lineꞌ: Gulive do hozi laaꞌ nounive Oꞌmoso neꞌmi gipele do luꞌ izelive lo imiselelesa live ma nene geiꞌ ne nabe. \v 62 Neꞌmine lo longoꞌ o-davo Izesuꞌ aza tiꞌ lo lineꞌ: Aꞌmine ma nene nouve. Idoꞌ Oꞌmosolatiꞌ ve gihile naza nene amuzoꞌvesi minive Oꞌmosolotiꞌ lemo nouvoniꞌ nenako nemuꞌ ana hulaaꞌ ida mitoꞌ nouvo ningilisave. Idoꞌ Okulumotoꞌ limuso avileloꞌ nolimuvo ningilisave. \v 63 Lavo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive naba neꞌmo Izesuꞌ aza Oꞌmoso ivileꞌ olosa gamazi goloso lihe lo gala gilineꞌ nene ngelebizelesa asiꞌve ngolokineꞌ geneganaꞌve nene do nohikelo tiꞌ lo lineꞌ: Lihimeꞌve li sotoꞌ ilizavemuꞌ nene gohi nanimuꞌ viseꞌ olone. \v 64 Oꞌmoso ivileꞌ o-do gamazi goloso lineꞌ nene langisetine mo gilikeve. Nemuꞌ lingine gilikevo nadiꞌ o neive. Lavo ingine mukitoꞌ tiꞌ li laniꞌ: Aza nene mo lihime naba daanako mo helelidoꞌ ogave. \v 65 Neꞌmine likevo malite gituhoꞌ i-di veleloꞌ hiti mini aꞌine gavoso nibili tiꞌ li laniꞌ: Zaho nogibilihe. Gaza polohetelite laaꞌ adiꞌmine ogo lo sotoꞌ ogo lo-lemezo. Likevo gelekeleꞌ izipe nete Izesuꞌni di aꞌine gatapaꞌ gavoso bilaniꞌ. \s1 Petoloꞌ Izesuꞌnimuꞌ Ningamuve Ve Lo Ataize Lineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 26:69-75; Lukaꞌ 22:56-62; Zohaneꞌ 18:15-18, 25-27) \p \v 66 Neꞌmine igi nizavo Petoloꞌ aza numuno vodo vodo ogo minavo olusoꞌ omoꞌ naba minidoꞌ galaꞌmuda neivo evenetoꞌ medelo mino Oꞌmoso initeꞌ lehize-daaꞌ ive nabaliꞌmi gelekeleꞌ alu maliꞌmo ogo \v 67 Petoloꞌ nene oloꞌ lahizo neivo ningo ninge lamineꞌ ogo tiꞌ lo lineꞌ: Gazasi nene Nasalete ve Izesukisi minaaꞌ asive ma nene nane. \v 68 Tiꞌ lo lineꞌza aza oꞌve lo gaza laineꞌ gamazi nene gelamo aꞌmineꞌmi monovosi gele lamineꞌ amuve lineꞌ. Neꞌmine loo gateda lemo vo minineꞌ. \v 69 Minavo gelekeleꞌ alu neꞌmo gohi eze ningo aꞌmida minave gohi lo-ngimineꞌ: Mene ve nene aꞌmine zuhoutiꞌ ma ne neive. \v 70 Lavo gohi ataize gehepeve lineꞌ. nGomo lasolo ma nimini aꞌmida minave nete Petoloꞌni tiꞌ li li-imaniꞌ: nGalilaialatiꞌ nainako gaza nene mo lamineꞌ eze zuho nane. \v 71 Neꞌmine likevo aza gosohoꞌ noluvo ma Oꞌmosoꞌmo usiꞌ ize-nidivo loo laminetoꞌ noluve. Oꞌmosoꞌmi veleloꞌ lo huko noluve lo tiꞌ lo lineꞌ: Lingine naza ma ningo gelamuvemuꞌ nilave. \v 72 Lavo okoloho neꞌmo aꞌmidoꞌ geto nolo gohi ma molavo gamene setaꞌ ineꞌ. Neꞌmine ogavo Petoloꞌ aza Izesuꞌ lo-imineꞌ gamazi nene okoloho nolo gamene setaꞌ olihe molamivo gaza gamene setohamo nenikumuꞌ ataize lo-nedelesane lo lineꞌ gamazi nene gohi gelo ive naba goloso ineꞌ. \c 15 \s1 Izesuꞌni Eleꞌmizi Vi Pilatodoꞌ Goniꞌ I-daniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 27:1-2; Lukaꞌ 23:1-5; Zohaneꞌ 18:28-38) \p \v 1 Nedengaꞌ goꞌ nolivo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ gizebo vesi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi kanisole mukiꞌ nesi ingine lovo gizi gamazi li huki Izesuꞌni analoꞌ nalaꞌ di-di eleꞌmizi vi Pilatoꞌ anauꞌ milaniꞌ. \v 2 Neꞌmine ikevo Pilatoꞌ aza longoꞌ o-do tiꞌ lo lineꞌ: Gaza nene Zuda veti guveꞌinesi ve naba nabe. Olo. Neꞌmine lo longoꞌ o-davo tiꞌ lo lo-imineꞌ: Mo gasika nene nolaineꞌ ve. \v 3 Lavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba nete initeꞌ mukikumuꞌ goniꞌ i-dikevo \v 4 Pilatoꞌ tiꞌ lo gohi longoꞌ o-dineꞌ: Ingine neꞌmine manaꞌmine nitekumuꞌ goniꞌ nogidune li initeꞌ mukikumuꞌ nilaniꞌ nene gele nabe. Nemuꞌ do velepeꞌ izo gamazi gaza ma lo-ngemelineꞌ nomihe. \v 5 Neꞌmine lo longoꞌ o-dineꞌza Izesuꞌ aza gamazi gohi ma do velepeꞌ izo lamivo Pilatoꞌ aza gala mukiꞌ gilineꞌ. \s1 Izesuꞌ Helelive Likevo Pilatoꞌ Gele nGimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 27:15-26; Lukaꞌ 23:13-25; Zohaneꞌ 18:39–19:16) \p \v 6 Kilisimasiloꞌ kilisimasiloꞌ Oꞌmosoꞌmo Zuda veti avotemotine iseꞌine izingumuꞌ gelo holiseꞌ minaaꞌ uneꞌ gameneloꞌ gameneloꞌ nene Zuda ve nete galapuso ve mukiꞌ minangutiꞌ nene hamoꞌ ma heta vilive li gulive ikevo Pilatoꞌ aza aꞌmine ve nene nalaꞌ numungutiꞌ hulo heta o-ngedaaꞌ ineꞌ ve. \v 7 Idoꞌ ve malite ngamani lovo ngimi eveneꞌ ngibilavo galapuso numunguꞌ huli-ngidikevo aꞌmine gameneloꞌ nene inginesi aꞌminguꞌ minaniꞌ. Aꞌmine veutiꞌ nene ve ma gulive Balabasiꞌ minineꞌ. \v 8 Minineꞌ nenako eveneꞌ mukiꞌ di geseꞌ igi Pilatoꞌ neida vi kilisimasiloꞌ kilisimasiloꞌ ogaꞌ ineꞌ maꞌmine ogo eveneꞌ ma hulo heta o-delive li longoꞌ i-di minikevo \v 9 Pilatoꞌ aza do velepeꞌ izo tiꞌ lo longoꞌ o-ngidineꞌ: Lengiꞌ Zuda veti guvetinesi ve iseve izo hulo-delongumuꞌ nilahe. \v 10 Idoꞌ neꞌmine lo longoꞌ o-ngidineꞌ nene eveneꞌ vaiꞌ Izesuꞌni eꞌmetaniꞌ nenako nemuꞌ evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba nete ezemuꞌ muluꞌninguꞌ goloso gilii nemuꞌ gonitoꞌ eleꞌmizi milikeniꞌ neivo nemuꞌ Pilatoꞌ aza ningo gelo longoꞌ o-ngidineꞌ ve. \v 11 Tiꞌ lo lineꞌza evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave naba nete eveneꞌ mukiꞌ gaꞌine di aꞌmine vemuꞌ lami Balabasiꞌ ve lilo likevo aꞌmidoꞌ gili ngimi Balabasiꞌ ve laniꞌ. \v 12 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ aza gohi longoꞌ o-ngedo tiꞌ lo lineꞌ: Zuda veti guvetinesi ve ve lave nene nadiꞌ o-delove. \v 13 Tiꞌ lo longoꞌ o-ngedavo di velepeꞌ izi gamazi nabautiꞌ tiꞌ li laniꞌ: Gaza lanivo lohotoꞌ zaloꞌ bili hililizave. \v 14 Likevo Pilatoꞌ aza tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Nanitekumuꞌ lohotoꞌ zaloꞌ belelone. Initeꞌ goloso ineꞌ nene naniteꞌ nolive. Tiꞌ lo lo-ngimineꞌza ingine amuzo mili lohotoꞌ zaloꞌ beleꞌnavo li gohi geligelinga laniꞌ. \v 15 Neꞌmine likevo Pilatoꞌ nene eveneliti muluꞌine do hongu lo Balabasiꞌni hulo heta o-davo engita vineꞌ. Neꞌmine ogo Pilatoꞌ aza lavo ngibilaaꞌ aniꞌ gavosodunuꞌ Izesuꞌni mehene iziviꞌ lediviꞌ igi bilikevo di vi lohotoꞌ zaloꞌ bililizave lo Loma veti ami pilisi ve neti aꞌninguꞌ molaniꞌ ve. \s1 Amilite Izesuꞌni Golo Izaniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 27:27-31; Zohaneꞌ 19:2-3) \p \v 16 Aꞌninguꞌ molavo eleꞌmizi ngamaniloꞌ gizebo ve nabaliꞌmi numuno olusoꞌ misubo vovo minidoꞌ vii ami lingela asi li-ngidikevo ikevo \v 17 guleheꞌ lavolavo guveꞌinesi vetevoꞌ ngilaaꞌ aniꞌ neꞌmine ma okoꞌnoloꞌ di ngili-di uhoni nalaꞌ nene di gangi guveꞌinesi ve nabalitevoꞌ maduꞌnidoꞌ gihaaꞌ aniꞌ niteꞌ neꞌmine ma apa niteꞌ igi liliꞌ igi gihi-di \v 18 apiꞌ igi gekeꞌ vokeꞌ li-dikaꞌ li-dikaꞌ igi mini Zuda veti guveꞌinesi ve naba ma nene gopoꞌni nolo-gidune lii \v 19 angabadunuꞌ godololoꞌ bilaaꞌ bilaaꞌ idoꞌ gituhoꞌ i-daaꞌ i-daaꞌ idoꞌ gubiꞌ izi imaaꞌ imaaꞌ igi golo izi minaniꞌ. \v 20 Neꞌmini golo izaniꞌ nene osuꞌ lavo lavolavo guleheꞌ nene apasi di huli-di eiꞌ okoꞌnoloꞌ initeꞌve nene gohi di izi-di lohotoꞌ zaloꞌ bililisa eleꞌmizi vaniꞌ. \s1 Izesuꞌni Lohotoꞌ Zaloꞌ Bilaniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 27:32-44; Lukaꞌ 23:26-43; Zohaneꞌ 19:17-27) \p \v 21 Neꞌmine igi nivavo ve ma gulive Simoniꞌ aza Kilene ebetotiꞌ ve Alekisadeki Luhuki meꞌnibo aza Zelusalemi tauni hetatiꞌ aꞌminguꞌ dizo volosa navo voteneꞌ igi Izesuꞌ lohotoꞌ zaꞌveloꞌ nene gehe-delive li amuzonga li-dikevo geho vineꞌ. \v 22 Neꞌmine ogavo Izesuꞌni eleꞌmizi vi ebeꞌ ma gulive Goligota nene leze gamaziutiꞌ nene godolo amuzo ebeꞌ ve ladoꞌ nene vi heteli \v 23 vaini nosouꞌ mulumo gilamaaꞌ initeꞌ gulive mula nene di gopo igi imaniꞌza namineꞌ. \v 24 Namivo lohotoꞌ zaloꞌ nilidunuꞌ bilisa geneganaꞌve nene izeꞌ mili dalisa do nado izeꞌ molalone li zohiꞌ igi geheni mulo ngomo ma hulikaꞌ hulikaꞌ ikevo ngivileꞌ igi hulave nete dikaꞌ dikaꞌ aniꞌ. \p \v 25 Hoꞌ olihe amuzo nomolavo 9 kiloku neꞌmidoꞌ nene zaloꞌ bili di otaniꞌ. \v 26 Neꞌmine ikevo goniꞌ i-daniꞌ lihime li sotoꞌ igi luhuvo tiꞌ li gizikevo minineꞌ: Zuda veliti guveꞌinesi ve naba ve. \v 27-28 Idoꞌ gizengize ve setaꞌ ezesi makaꞌ lohotoꞌ zaloꞌ ngibili ma ne ana zamela di oti-di ma ne ana adavala di oti-daniꞌ. \v 29 Neꞌmine ikevo eveneꞌ igi vigi ave nete ungumuꞌ ungumuꞌ izi gizeꞌ i-di tiꞌ li laniꞌ: Oho, monoꞌ numuno naba izo kuso gamene setohamo novivo gohi gizelove laaꞌ anive gaza \v 30 geiꞌ okonga nene do guꞌ izo lohotoꞌ zalotiꞌ nene apaso lemevo. \v 31 Nilavo evenetoꞌ medeli mini Oꞌmoso initeꞌ lehizi-daaꞌ ave nabasi monoꞌ apizi ngimaaꞌ avesi aꞌmineꞌmine igi gizeꞌ i-di li voleloꞌ meloꞌ igi tiꞌ li laniꞌ: Aza eveneꞌ linge ma nene do nguꞌ izive laniꞌza eiꞌ okoꞌno nene ngelo do uꞌ izamilineꞌ ogave. \v 32 Oꞌmosoꞌmo Isilaeleꞌ ve do luꞌ izelive lo imiselelesa live leliꞌ guvetesi ve naba nolineꞌ nene lohotoꞌ zalotiꞌ lemelive. Neꞌmine ogavosa laza ningo ezemuꞌ gele eleꞌvoleꞌ oloneꞌ nenako ve li laniꞌ. Likevo lohotoꞌ zaloꞌ makaꞌ ngibilave sitaꞌ nesi aꞌmineꞌmine igi gamazi goloso li-dasineꞌ. \s1 Izesuꞌ Hilineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 27:45-56; Lukaꞌ 23:44-49; Zohaneꞌ 19:28-30) \p \v 33 Idoꞌ tuvelu (12) kiloku ogavo nelotiꞌ nene ebeꞌ mukikuꞌ litiꞌmuso ize geseꞌ ogo mine do vo tili (3) kiloku nivengaꞌ ogavo gohi labanaꞌ ilineꞌ. \v 34 Idoꞌ tili kiloku ogavo Izesuꞌ aza amuzo molo asi naba lo tiꞌ lo lineꞌ: Eloi Eloi lama sabahatani. Leze gamaziutiꞌ neꞌmi monovo nene neꞌmino neive: Oꞌmosoo, Oꞌmosoꞌne make, nanitekumuꞌ hulo-nedane. \v 35 Lavo eze minineꞌ gahevela minave linge ma nete nene gili tiꞌ li laniꞌ: Gililo. Polohete Eliaꞌnimuꞌ asi nolive. \v 36 Likevo ve maliꞌmo nosouꞌ lupizisa lipi naaꞌ aniꞌ initeꞌ ma do ekeseꞌ ogaꞌ ineꞌ vaini nosouꞌ lupizo vaiꞌ lavo vilikiꞌ vilikiꞌ lo nalive lo ngongoꞌnoloꞌ izo noemo tiꞌ lo lineꞌ: Eliaꞌ lemo apase-delihe ninge minelone. \v 37 Lavo Izesuꞌ asi naba lo ahuꞌ do dizo hulo hilineꞌ. \v 38 Nohilivo monoꞌ numuno nabauꞌ izi hukikaniꞌ lavolavo nene veletatiꞌ galaꞌmuda limivo izo hoꞌlo setaꞌ ineꞌ. \v 39 Izesuꞌ ahuꞌ do dizo hulo nohilivo ami pilisi veliti gizebo veꞌine naba ma Izesuꞌ velela ote minive neꞌmo ningo tiꞌ lo lineꞌ: Ve mene laminetoꞌ mo Oꞌmosoꞌmi gipele minaniꞌ neive. \p \v 40 Idoꞌ veneꞌ linge ma nene hotoꞌ gidini mini ningi minaniꞌ. Aꞌmine veneꞌ mukiꞌ minanguꞌ nene Mangadala numudotiꞌ veneꞌ Maliaꞌ nesi idoꞌ eiꞌ abalaho adoꞌ Zoseki idoꞌ Zakoboꞌ ngomogi netise izeꞌnibo nesi idoꞌ Salomeꞌ nesi nene makaꞌ minaniꞌ. \v 41 Ingine nene Izesuꞌ nGalilaia misubola mono minidoꞌ eꞌmeti moni hize eleꞌ i-di makaꞌ minaniꞌ veneꞌ minaniꞌ. Idoꞌ veneꞌ linge mukiꞌ Izesulesi Zelusalemi numuda dizi aniꞌ veneꞌ nesi nene makaꞌ minaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌni Galese Izi-daniꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 27:57-61; Lukaꞌ 23:50-56; Zohaneꞌ 19:38-42) \p \v 42 Nivengaꞌ molavo holisekumuꞌ initeꞌ di vaꞌvaꞌ aniꞌ gamene nene aꞌmidoꞌ geto osuꞌ lo holiseꞌ minaaꞌ aniꞌ gamene nene olosa neivo nemuꞌ nene \v 43 Alimataia numudotiꞌ ve Zoseheꞌ aza evenelite gilavo dizo minavo gili imaaꞌ aniꞌ kanisole mino idoꞌ Oꞌmosoꞌmo evenetoꞌ gizebo ilineꞌ gamene alingumukovoꞌ nene gizebo ogo minaaꞌ ive neꞌmo aza ehelele izineꞌ nene gele hulo Pilatoda vo Izesuꞌ okoꞌno nene nemelive lo longoꞌ o-dineꞌ. \v 44 Longoꞌ o-davo Pilatoꞌ aza mo Izesuꞌ hilihe lo gala setaꞌ gelo ami pilisi veliti gizebo ve naba asi lo-davo ogavo Izesuꞌ mo helahe lo longoꞌ o-dineꞌ. \v 45 Longoꞌ o-davo mo helave lavo gonoso nene Zoseheꞌni do vilive lo lo huko-davo \v 46 aza lavolavo mokonoꞌ lamineꞌ ma vo meni hizosa Izesuꞌni nene lohotoꞌ zalotiꞌ apaso do lemo aꞌmine lavolavodunuꞌ asabuꞌ ize-do gonoso milaaꞌ aniꞌ ebeꞌ liliꞌ igi gehenguꞌ goloꞌvatikanguꞌ nene do vo molo-do gonoso galese veleloꞌ nene geheni naba ma do veleheꞌ molo do tilekineꞌ. \v 47 Galeseuꞌ nomolo-divo Mangadala numudotiꞌ veneꞌ Maliakisi idoꞌ abalaho Zoseꞌ izelehosi engiꞌ nene ningi minasineꞌ. \c 16 \s1 Izesuꞌ Hilingutiꞌ Otineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 28:1-8; Lukaꞌ 24:1-12; Zohaneꞌ 20:1-10) \p \v 1 Gohi nivengaꞌ molo sigisi (6) kiloku ogavo holiseꞌ nene mo osuꞌ lave li Mangadala numudotiꞌ veneꞌ Maliakisi eiꞌ abalaho Zakoboꞌ izelehosi Salomekisi gonosoloꞌ holalone li unuvo lamineꞌ ogaꞌ ineꞌ uveli nene vi meni hizaniꞌ. \v 2 Meni hizi di vi ingi Sadeuꞌ goꞌ lolosa neivo gonoso ebeta vaniꞌ. \v 3 Nivi tiꞌ li li voleloꞌ meloꞌ iꞌmi vaniꞌ: Gonoso galese veleloꞌ geheni naba ma nene zaho do veleheꞌ molo hulo-ledelive. \v 4 Tiꞌ liꞌmi visa ningi huli gonoso galesela milaniꞌ nene aꞌmine geheni naba goloso ma nene veleheꞌ mili hulikeniꞌ neivo ninganiꞌ. \v 5 Neꞌmine igi gonoso mili-daniꞌ geheni mulikuꞌ dizi ninganiꞌ nene gosoꞌve ma saketi mokonoꞌ haꞌna haꞌna izo aꞌine hulaaꞌ ada mitoꞌ neivo ningi ngehelele izineꞌ. \v 6 Neꞌmine neivo nizavo tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lengehelele izamivo. Nasalete ve Izesuꞌni lohotoꞌ zaloꞌ bilave ma nene ningilisa ahe. Aza nene meuꞌ nomive. Mo oto vaze. Mili-daniꞌ ebeꞌ mene ningilo. \v 7 Nemuꞌ lingine vi izipahala zuhosi idoꞌ Petoloꞌ eiꞌ nesi nene nGalilaia misubouko gomuꞌ molo lengemo volosuve lo lo-lingimineꞌ maꞌmine ogo vo neivo aꞌmida vi ningilisave li li-ngimilo. \v 8 Neꞌmine lo lo-ngemavo luvoluvo izi gopo gaꞌine gili mini hetoꞌ limi gonoso ebetotiꞌ golise vaniꞌ. Idoꞌ ngehelele izineꞌ nemuꞌ nene ve masi veteteꞌ igi li-ngimamaniꞌ. \s1 Izesuꞌ Aza Mangadala Numudatiꞌ Veneꞌ Maliaꞌni Nene Sotoꞌ Pize Imineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 28:9-10; Zohaneꞌ 20:11-18) \p \v 9 Zuda velite gono do do vaaꞌ uneꞌ gamene apiꞌ neivo Sadeuꞌ nedengaꞌ goꞌ nuvonuvo neivo Izesuꞌ nene hilingutiꞌ otosa sikalahuꞌ goloso seveni luloutiꞌ ngimiselo do hulineꞌ veneꞌ Mangadala numudotiꞌ veneꞌ Maliaꞌni nene ganaꞌ sotoꞌ pize imineꞌ. \v 10 Sotoꞌ pize emavo aza nene vo Izesulesi monaaꞌ ave nene mulumo alumo gili-di ive nama igi nizavo lo-ngimineꞌ. \v 11 Hilingutiꞌ oto ha neivo ninguve lo lo-ngemavo ingine lineꞌ gamazi nene gili eleꞌvoleꞌ amaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Aza Izipahala Zuhoutiꞌ Ve Setaꞌ Ma Sotoꞌ Pize nGimineꞌ Gamazi \r (Lukaꞌ 24:13-35) \p \v 12 Neꞌmine ogavo alingeꞌ nene engikutiꞌ ve setaꞌ nene numuno ebeꞌ naba nene huli ebeꞌ ngomola nivasivo Izesuꞌ aza eiꞌ emeni do atoliꞌmine ogosa sotoꞌ pize ngimineꞌ. \v 13 Sotoꞌ pize ngemavo ingine tineꞌ mili vi ingi zuho linge nene li-ngimasineꞌza nesi gili eleꞌvoleꞌ amaniꞌ ve. \s1 Izesuꞌ Izipahala Zuho Sotoꞌ O-ngemo Gono Dalizangumuꞌ Lo-ngimineꞌ Gamazi \r (Mataioꞌ 28:16-20; Lukaꞌ 24:36-49; Zohaneꞌ 20:19-23; Aposoloꞌ 1:6-8) \p \v 14 Alingeꞌ nene izipahala zuho leveni (11) di geseꞌ igi nosoꞌ niteꞌ ni nizavo engitasi sotoꞌ pize ngemo tiꞌ lo ngelemineꞌ: Hiluvongutiꞌ nene mo ote nouvo ningave nete aꞌminemuꞌ li-lingimaniꞌza lingine lutine hize tilavo aꞌmanapa igi engiꞌ gamazi nene gili eleꞌvoleꞌ amave. \v 15 Neꞌmine lo ngelemosa tiꞌ lo lo-ngimineꞌ: Lingine numudoꞌ namadoꞌ misubouꞌ misubouꞌ vi osuꞌ li eveneꞌ zuho ato atoꞌ mukiꞌ nizaniꞌ nene monoꞌ gamazi lamineꞌ nene li sotoꞌ igi li-ngimilo. \v 16 Li-ngimikevo gili gamazi gihile ve li gili eleꞌvoleꞌ igi monoꞌ noso hilalizave nene Oꞌmosoꞌmo golosoutiꞌ do nguꞌ izeleseiha ve ma gili eleꞌvoleꞌ amilizave nene Oꞌmosoꞌmo goniꞌ o-ngedo lihime ngemeleseive. \p \v 17 Idoꞌ ingine nezemuꞌ gili eleꞌvoleꞌ i minilizave nene neze amuzo neꞌminisa di sotoꞌ ilisave: Adoꞌ sikalahuꞌ goloso neniꞌ veꞌnemuꞌ ngimiseli hulilisave. Idoꞌ ato atoꞌ noꞌningutiꞌ gamazi lilisave. \v 18 Idoꞌ gosiheꞌ nene ngibilamavo aꞌinedunuꞌ nene ha dalisave. Idoꞌ zahemede noso nalizaniꞌ nene ma do goloso o-ngedamoloseive. Initeꞌ gizi daveti okoꞌnidoꞌ aꞌinetunuꞌ hitikevo lamineꞌ ilisave. \s1 Oꞌmosoꞌmo Izesuꞌni Okulumokuko Eleꞌmizo Dizineꞌ Gamazi \r (Lukaꞌ 24:50-53; Aposoloꞌ 1:9-11) \p \v 19 Guvetesi ve Izesuꞌ aza neꞌmine lo mo lo-ngemavo Oꞌmosoꞌmo Okulumokuko eleꞌmizo do dizavo Oꞌmosolotiꞌ lemo minidiꞌmo Oꞌmosoꞌmo ana hulaaꞌ ida moꞌmosiꞌveloꞌ mitoꞌ neive. \v 20 Neꞌmino neivo eze izipahala zuho ingine numudoꞌ namadoꞌ vi eze gamazi nene li sotoꞌ igi nili-ngimavo gamazi laaꞌ aniꞌ nene gihile izave li ningilizave lo Guvelesi ve aza inginesi mino hize eleꞌ o-ngidivo ingine amuzo niteꞌ ato atoꞌ igi mili minaniꞌ ve.